— 299 — Novičar iz slavenskih krajev. Od sv. Lorenca v Pušavi 6. sept. Danes je bila pri nas skušnja; veselo je bilo že od početka slišati, kako so otroci živo po domače zapeli; za tem pa tako gladko in čversto odgovarjali g. katehetu Šinko-tu, ver-lema domorodcu, in tudi g. provizornemu učitelju Kup-niku, da je bilo kaj. — Otrok je scer za tako veliko župnijo majhno, vendar je upati, da se bo s pomočjo duhovnikov poboljšalo. — Zadnjič so se nam pa jedno zapeli, da nas je v serce veselilo; za slovo pa se je en dečak v imenu svojih součencov in součenk serčno z ginljivim nagovorom za vse zadobljene dobrote itd. zahvalil, kteri nam je še bolj serca omehkotil. Častiti preljubi gospod tehant in nadžupnik Spesič Miha so se jim zahvalivši prelepo priporočili še za naprej tak pridnim in marljivim v naukih biti in po tem živeti. Častiti gospod župnik Bohanec Jožef pa je nas prav darežljivo okrepčal. Od sv. Petra poleg Radgone. Hudo nam je vreme naše vesele upanje vničilo, posebno v nogradih, kjer je pikec in toča tergatev zlo zlo oškodovala, in nam tudi za prihodnje leto upanje povzela; grobanja ne bo, bikov pa tudi malo, ali celo nič. Grojzdja bolezni ravno v nogradih ni viditi, s tem bolj pa na brajdah; vendar je slišati, da se tako plesnjivo grojzdje pre samo po sebi poboljšava, Bog daj ! Vinu, kteri še starega imajo, je visoka cena; lanjsko se čez 130 fl. štertinjak prodava. Sadja je hvala Bogu! vendar dovelj, posebno jabelk in sliv. Ljudje jako bolehajo na merzlici; tu pri nas in v sv. Lovrencu v Pušavi pa na griži tak, da je malo tednov, v kterih se ne bi veliko merličev pokopavalo; k temu pa morda narbolj do zadaj ta silna vročina pripo-maga. Od danes pa imamo dovelj hladnosti in deža. Jančar. Iz Koroškega naznanja „šolski prijatei", da 1. dan t. m. je bila preskušoja v ljudski šoli pri Jezeru, pri kteri so se učenci in učenke hvale vredno obnašali. Gosp. kaplanu Bala ntu Selič-u gre čast in hvala iz-verstnega učitelja, ki ves vnet za šolo in za vse dobro je premagal vse ove're, ktere so se mu, bodi Bogu milo! celo od taci h mož pod noge metale, kterih dolžnost bi bila, za prid šol in ljudskega poduka skerbeti. Jezer-čani spoznajo velike zasluge gosp. Selič-a in so prosili šolskega nadzornika gosp. Rud maš-a: naj jim ohranijo verlega gospoda. Bog daj! — Tudi ljudska šola na Rehberci se je dobro obnesla; čeravno šteje fara le 590 duš, je vendar precej otrok v šolo hodilo. G. faj-moštru in komendatorju gosp. Jan. Kumer-u in kaplanu gosp. Andreju Krajnc-u gre slava, da z ze- dinjenim trudom skerbita za šolsko podučenje kmečke mladine. Tako je pravo! Iz Koroškega 11. sept. R-. Pred včerajšnim smo bili a bližnjem Volfsbergu, prepričati se od napredkov ontodnega novo osnovanega tretjega razreda. Nas namen sicer ni naznanjati truda in prizadetja dotičnega učitelja ; samo povedali bi radi bravcom „Novica, da u Volfabergu, na čisto nemškej zemlji, se je izcimila slovenska šola, ktero vstanovil je g. Lavoslav Sevnik, in jo tudi verlo oskerbljuje. Blizo petdeset učencov in učenk, se ve da terdih Nemcov in Nemk, je bilo na-zočih, ki so slovenščino gladko brali, dobro pisali in sploh toliko znali, da smo prepričali se, kako priden je njih učitelj bil. Da bi pač mnogo enakih biio! — Za-etran družtva sv. Mohor a smo ravno tistih misel, kakoršne so „Novice" izustile. Koliko veselih nad smo imeli, ko se je družtvo osnovalo; zdaj pa so jele po vodi plavati, — da bi vsaj vse ne splavale! Iz Ljubljane. Ravno smo mislili iz Dunajskega vradnega časnika „osterr. Schulbote" naznaniti stan ljudskih šol po Krajnskem lanskega leta, kar nam pride Teržnški časnik z ravno t!m popisom v roke. Prestavimo tedaj, kar smo tam takole brali: „Na Krajnskem je bilo leta 1852 v 296 farah 111 ljudskih šol, med kterimi 7 poglavnih in 100 druzih začetnih; 4 so bile posebej še za dekleta. Število šol memo predlanjskega leta se je pomnožilo le za 6. Po jeziku jih je bilo 50 slovenskih, 48 slovensko-nemških in 13 nemških. V 2338 všolanih krajih se je štelo 43.042 za šolo pripravnih otrok, v 1172 nevšolanih krajih pa 17039, — v vsem skupej je tedaj bilo 60.081 za šolo pripravnih otrok. Ali, Bogu bodi potoženo! izmed teh jih je v šolo hodilo le 12.410! — sedem in štir-deset t a v ž e n t, šest sto eden in sedemdeset pa „k a t oljski h otrok ni vživalo dobrote rednega šolskega podučenja!" toži „08terr. Schul-bote". (Toliko tavžent napol zamurčkov imamo domačih! Kdo se bo teh usmilil?) „Še žalostnejši" — govori Terž. časnik na dalje — „je pa ti ogled za Krajnsko deželo, ako število šolarjev na Krajnskem primerjamo s številom šolarjev na Koroškem, ktero je po zemlji in po številu duš manjši, kakor Krajnsko. Na Koroškem je v letu 1852 bilo v 338 farah 271 katoljških šol (čez dvakrat več kakor na Krajnskem), in sicer so bile 4 po-glavne šole, 263 je bilo druzih začetnih šol, 4 pa so bile dekliške; po jeziku je bilo 204 nemških, 14 slovenskih , 53 nemško-slovenskih. Všolanih krajev je bilo na Koroškem 2626 z 27.003 za šolo pripravnimi otroci, nevšolanih pa 506 krajev z 4483 za šolo vgodnimi; v vsem skupej je tedaj bilo 31.488 za šolo pripravnih otrok, izmed kterih jih je 21.048 v šolo hodilo in le 10.440 brez rednega šolskega nauka ostalo". „Na Krajnskem je skoraj 4 petink (4/5) za šolo pripravnih otrok žalostna osoda zadela, da so ostali brez šolskega podučenja, na Koroškem le tretjinko". ^Mikavno bo tudi vediti primero šolskih možakov in učiteljev na Krajnskem in Koroškem; tale je: na Krajnskem, na Koroškem. Distriktnih šolskih ogledov je bilo: 21 24 Duhovnih krajnih šolskih ogledov: 105 339 Druzih krajnih šolskih ogledov: 94 241 Katehetov: 128 279 Učiteljev: 124 290 Podučiteljev: 12 54 Učiteljk v dekliških šolah: 34 12 Pripravnikov deželskih: 10 25 „ duhovnih: 12 12 „Razun katoljških šol je bilo na Koroškem še 33 evangeljskih; otrok evangeljske vere za šolo pripravnih je bilo 1939, v šolo jih je hodilo 1796*> — 300 —