Leto I. 21. novembra 1948. Štev . 8. 16.novembra t.l. je minilo 61 let, odkar je. v Ljubljani umrl pesnik, Pisatelj in slovstveni kritik, Pran Levstik. ii njim je naše slovstvo izgubilo mo5no, genijalno osebnost, ki je bi= la vsled svojega izrednega kritičnega in estetskega čuta, pravo dopolni= lo Prešernove ustvarjalne moči 5 osebnost, ki je z neomajno voljo krčila Pot naši narodni govorici, preobraževala in vzgajala narod ter a tem ja= oala ogroženo postojanko našega naroda na dotikališču dveh svetov. Ni mogoče, da bi v okviru kratkega sestavka podali pregled in vred = ttost ogromnega dela, ki ga je ta sin dolenjske zemlje opravil za sloven= oko slovstvo ter za narod sploh. Radi bi le skromno počastili spomin člo Veka, ki je vse svoje življenje, polno razburkanih in težkih dni, posve= delu za razvoj naše pisane besede odn. jezika samega. Kljub neprestanim in težkim udarcem, ki jih je doživljal od svojih Političnih nasprotnikov, ki niso doumeli globokega principa politične strp nosti ter priznavanja svobode načel, nam je v svojih kritičnih spi sili 'Popotovanje od Litije do Čateža", "Napake slovenskega pisanja" ter v po Vesti "Martin Krpan", ustvaril temelje slovenske leposlovne kritike odn. 2iv primer in dokaz vsestranske uporabljivosti našega jezika. Ni pa nam Levstik v teh svojih delih podal samo suha pravila in do= ler zgled, kako naj naši pisatelji pišejo, da jih bo narod razumel. V"Po Potovanju" in "Napakah" diha duša idealnega narodnega delavca, cloveka,ki ljudska govorica ni le predmet suhoparne ^filološke razprave,temveč ži va narodna ustanova, izraz narodove duše, ki jo skuša s svojim delom dvi Shiti, okrepiti, ji poživiti samozavest ter ji pomagati, da se dvigne na ^vo drugih, večjih in kulturnejših narodov. V teh razpravah čutimo ves nezlomljivi idealizem človeka, ki žrtvujoč svoje osobne interese, utira Pot narodovi govorici, jo usposablja za izražanje najglobljih estetskih doživetij ter s tem dviga svoj narod na poti v duhovno blagostanje ter kul iurno veljavnost. Prav tako tudi "Martin Krpan", ena najznačilnejših snovi našega slov stva, ni le neko v filoloških kalupih "odlito" delo, temveč je genijalna, Pnemišljena, na osnovi narodne pripovedke zasnovana' "injekcija" v narodo v° telo: prebuditi narod iz-kulturne in politične dremavice, podžgati ga, da se zave svoje, predvsem duhovne moči, da premaga otopelost ter tisto Ugodno brezmoč človeka, ki se je pravkar prebudil. "Martin Krpan" je podoba našega naroda, ki, nezavedajoč se svoje mo= ci> vsled svoje/1?läge, dobre duše, pozablja storjene mu krivice, jih od= Pušča, idealno veruje, slepo zaupa - in ko je spet topen, vzklikne: "Ni= karte, ta burka je stara je že tisoč let!" - Ta težnja, vzbuditi ter v^go Oiti narod, je v Levstiku prav tako živa ter neodoljiva, kot njegov oster, kritičen čut za čistost in pristnost jezika. Ona je tista, ki ga vodi v ^ftžjjkrosen boj proti vsem in vsakomur, ki se ogreše zoper narodov blagor m ali delajo z njim kupčije. Ta težnja pa je tudi vzrok stalnemu preganja= nju. in zagrenjevanju življenja, posvečenega umetnosti ter prežetega z ve ro v moc resnice, pravice in lepote, z vero, ki je bila v tedanji mlačni dobi nerazumljiva in nerazumljena. Levstik, v čigar duši so v mladeniški dobi odmevali akordi veli = kih socialnih in političnih revolucij 1.1848 ter njihovih načel,je morda prvi človek v našem javnem življenju, ki si je tako na umetnostnem, ka = kor tudi na političnem polju postavil načela iskrenosti, poštenosti a tu di - neizprosnosti. Res je, pot, ki jo je izbral ter hodil po njej,do&le dno zvest resnici in lepoti, mu ni prinesla lovorjevega venca,temveč pre ganjanje, bedo, da, celo očitek narodnega izdajstva, a zgodovina je vse te ovrgla, njegovo ime se je zasejalo v brazde naše kulturne poljane,med narodom živi kot človek poštenega, odločnega značaja, kot neumoren dela= vec, ki je do kraja izvršil svojo dolžnost napram svojemu narodu. Nam vsem pa, ki nas je usoda vrgla na pot begunstva, naj bo Pran lev stik opomin k slogi ter medsebojni strpnosti, obenem pa kažipot na poti dosledne in vsestranske iskrenosti in poštenosti' J. Perne. SPOZNANJE Takrat sem jaz blodil, pa sem odpiral iskal sem Resnico, zlate posode s iskal sem Pravico. našel sem - gnus! V dno sem pogledal duši veseli ; videl sem - bol! In sem prisluhnil neštetim srcem: slišal sem - laž! Ljubo. I . NAŠA PIETA Gez nebes trije križi so razpeti, razbičan narod v zemlje krilu spi, še ni izginil vroči dah krvi, mrtvaških bakelj rdeči soj še sveti... Že tretja ura Petka je odbila. Kdaj se železni zastor bo razklal in tempelj zla bo v sončni prah razpal? Kdaj zemlja naša spet nas bo dojila? In vendar zemlja naša se smehlja: kar je rodila, mrtvo ni, živi! Živi in čaka Velike noči! Zato smehlja se naša Pieta! 0 zemlja,mati,Čuješ,Krist bo vstal! Nalij si v rane balzamovih olj, ogrni spet se v halje mladih polj) saj bo nebesa vate spet sejal! ~ ~ Ljubo. Najnovejšo Ljubovo^pesniško zbirko "MEJNIKI" lahko dobite v uredni = štvu Klic Triglava. Pišite na naslov; K3.ic Triglava, Miners Hostel, Tw o Gates, Tamworth, Staffs., England in priložite postal Order za 3 shil.-Slovenska knjiga je v emigraciji velika redkost, zato ne zamudite prilike» da si nabavite ta lep spomin iz naše emigrantske dejavnosti! PV-aAMjtft X(X »Jo cicdr\i