20                                    E. Lah: Zemljepisne črtice.
angleško trikoloro, ter jo postavijo blizu kraja. Vsi se odkrijemo. Kapten pove na kratko zgodbo umrlega, omeni njegove izredne zmožnosti, spretnosti v službi, iskrene domoljubnosti in udanosti do kraljice. Bere potem iz knjižice nekaj molitvic ter blagoslovi krsto. Dva pomorščaka primeta z jedno roko za trikoloro, z drugo privzdigneta od zadaj ploh in — krsta zdrsne izpod trikolore nevidno v Ocean. . . .
Domislili smo se pozneje, da matere ni bilo pri pogrebu. Ali jo je morda bolest po izgubi onega, ki jo je jedini vezal na ta svet, po polnem potlačila? V mraku je bilo videti na ladiji prav zadaj, blizu krmila, visoko gospo, črno oblečeno; roki pobešeni, trdo skleneni stoji mirno, nepremakljivo. Njeno lice, še bolj bledo in upadlo, ko prejšnje dni, vidi se negibljivo, oko suho, brez solza nepremakljivo zre nazaj, daleč v morje proti Cevlonu. Tako je stala sleherni večer; nikdo se je ni upal motiti. Tri, morda štiri dni pozneje pride popoludne v kabino prvega oficirja, ki vodi brodu pot, razvije tu velik zemljevid Azije in prosi z mirnim glasom oficirja, naj jej zaznamenuje kraj, kjer počiva nje sin. Oficir poišče svojo kurzno karto, računja, pa delo se mu odseda z nekako nespretnostjo, ker mu solze zalivajo oči ... .
Nebo je bilo zopet jasno in sinje, Ocean zopet moder v vsej svoji čarobnosti, noči zopet lepe, da se jih je človeku škoda zdelo prespati, vse je bilo tako divno tropično, kakor pred pol letom, ko smo pluli proti vzhodu; toda življenje je bilo kakor poparjeno. Harmonium je počival, oficirji niso kegljali, potniki tudi ne, dame niso zbijale s kladveci lesenih stolpčkov; le črni kurjači iz Afrike so uganjali vsak večer svoje burke dolgo v noč, godli, plesali in popevali so po svoje. Težko smo pričakovali Adenskega pristanišča, da bi dobili zopet trd svet pod noge in razvedrili se z novimi vtisi. Med prvimi, ki so zapustili „Hydaspesa", bila je tudi žalujoča mati; htela je čakati drugega brodu in ne več voziti se na onem, ki jej je vzbujal tako žalostne spomine.
Zemljepisne ertiee.
Spisal E. Lah. I. Bohinj.
ko si že stal kedaj na malem holmu   ob zahodnem obrežji div-nega Bledskega Jezera, začudil si se nehote, kako li more vladati v dveh sosednjih si okolicah toliko nasprotje. Proti Bledu vse polno življenja:   okrog jezera neštevilno hiš; po jezeru  švigajo na
E.Lah: Zemljepisne črtice.                                    21
vse strani čolniči; iz njih ti done glasovi pevajoče vesele družbe, z bližnjega otoka in od nasprotne farne cerkve sem te vabi prijazno zvo-njenje. Proti drugi strani pa divja samota; praznična tihota, ki vlada tu, vpliva nekako tesno na tvoje srce. Nekaka otožnost celo se te utegne polotiti, če se zamisliš na delj časa v ta pogled. Pred teboj moli kvišku velik, blizu 100m visok steber: to je strmi, že v slovenski pesni opevani Babji Zob. Nagajivo se ti smeje, da te je tako prekanil. Stvar namreč v resnici ni taka; kakor se ti kaže na prvi pogled. Dolina, ki jo čuva Babji Zob, je jedna najmnogovrstnejših na Kranjskem, bodi si že v katerem koli obziru. Bogata razlika, ki se ti bo podajala, če me hočeš spremljati, nahaja se redkokje drugod strinjana na primeroma tako majhnem prostoru.
Bohinj v ožjem pomenu nazivljamo več ur dolgo, zelo ozko dolino, ki veže v podobi globoke zareze v planote Julijskih Planin Bledsko Jezero z Bohinjskim. V širšem pomenu besede pripadajo Bohinju tudi vsa gorstva v jugu Triglava, ki obdajejo omenjeno dolino in jej dajo nje divji značaj.    Bohinj v tem zmislu zavzima nad 400 hn'1.
Iz zgoraj omenjenega holma dospeš po četrt ure dolgem klanci navzdol v prijazno, takoj ob vznožji ležečo farno vas Bohinjsko Belo. Tu se ti bo treba nekoliko okrepčati v dobri Krivčevi gostilni, ker pot bo še dolga. Takoj onostran Bohinjske Bele se jame dolina ožiti, hribovje pa višati. Ob obeh straneh bele ceste te spremljajo še nekoliko časa lepi travniki. V višini nad seboj zapaziš na levi tik pod Babjim Zobom vasico Koplenik, na desni pa še nekoliko više, malo, pod Belo spadajoče selo, Slamniki imenovano. Pol ure od Bohinjske Bele leži ob levi ceste v ravnini vas, katero nazivlja ljudstvo res prav umestno Obrne, ker se je baje pred stoletji sovražnik tu nazaj obrnil, misle, da ima pred seboj zaprt svet. Na jednak način tolmači ljudstvo tudi besedo Bohinj, od nemškega ,,wohin". —
Kraj postane tu v resnici prava soteska. Dolina je tako ozka, da imata skoz dobro poldrugo uro hoda v njej prostor le cesta in struga Bohinjske, v pravem pomenu besede bistre Save. Le tu pa tam se pokaže ob vodi kak mal travnik, časih zavzima tudi malo več prostora stara struga Savina, poleg- nove struge. Ozko dolino spremljata ves čas ob levi in desni 800—1000 m visoki gorstvi, med seboj zelo različni : levo gosto porasteno in z gozdi pokrito;   desno pa že   zelo golo
v
le po malem s travo zakrito.   To sotesko imenuje ljudstvo ,,Stenge".
Od tu dalje se jame dolina  širiti,   tako  da zadobi  svojo prvotno
širokost.   Hribovje se polagoma odmika od ceste, postaje vedno višje in
dobi kmalu gorski značaj.    Iz jednoličnega  robovja   stopajo   posamezni
22
E. Lah: Zemljepisne črtice.
vrhovi, vstajajo večje gore. Tudi dolina oživi, vas se vrsti za vasjo v dolgosti kakih treh ur noter do Bohinjskega Jezera. Pri vasi Bitinje se odloči od glavne doline kakih pet četrt ure dolga in četrt ure široka, nekoliko više ležeča dolina. To po navadi ,.Zgornjo Bohinjsko" imenovano dolino loči od spodnje par sto metrov visoka Babina Gora, po
v
vnanji obliki tacega značaja, kakor hribovje ob desni strani „Steng". Zgornja Bohinjska dolina je zelo rodovitna in ima več velikih vasij. Obe dolini se zopet zjedinita v koncu ravnine, tik ob Bohinjskem Jezera.
V severozahodu zgornje doline se razprostira kacih 500 m više tretja, nad uro dolga in slabe pol ure široka ravnina, prava gorska planota. Na njej ležita v visočini dobrih 1000 m, tedaj za Vojskim v Idrijskem okraji na Kranjskem, najvišji vasi Gorjuše in Koprivnik.
Vsi omenjeni kraji leže tik ob vznožji Triglavovega južnega predgorja, ki nam kaže tu povsod še značaj dobro kultiviranega, ali z bogatimi gozdi, ali pa z rodovitnimi travniki pokritega hribovja.
Nasproti Bitinski cerkvi, takoj onostran Save zapaziš mal, nekoliko nad 80 m visok, precej strm hribček, baje z bogatimi zakladi iz rimskih časov. Na njem se je dvigal od Preširna v ,,Krstu pri Savici" opevani ,,Ajdovski Gradec".  —
Bohinjska dolina je tam, kjer se odloči od nje proti desni zgornja dolina in še više Koprivniška planota, ob jednem najširša. Proti levi zapaziš A^ečinoma še gore z okroglimi vrhovi, v nižavi porastene, v višini skalovite. Stvar se tako ponavlja noter do Bohinjskega jezera, le s tem razločkom, da obdrži dolina le malo časa svojo širokost in se zoži v obližji jezerovem zopet na četrt ure. Tu še le obdaje dolino noter do vznožja skalo vito in golo gorovje.
Orografično je Bohinj jako mnogovrsten; vse gorske oblike, kijih nahajamo sploh na Kranjskem, zastopane so posebej tudi tu: na severu in severozahodu pravilno gorstvo; na zahodu in jugozahodu hribovje; v severovzhodu, vzhodu in jugu planota. Vse te različne vrste pripadajo večji južni polovici kranjskih Julijskih Planin.
Od Triglava, središče kranjskim Julijskim Planinam, odloči se proti jugozahodu dolga vrsta Bohinjskih gora, ki obdaje globoko Bohinjsko dolino v podobi velikega polukroga in dela ob jednem večinoma tudi mejo med Bohinjem in sosednjo Goriško. Omenjena vrsta se močno razločuje od severne Korenske polovice in se ne da ž njo posebno  ni-
v
kakor meriti glede visokosti. Se na skrajnem severozahodu, ob koroški meji, ima namreč Korenska polovica gore z 2400 m in še čez. V južni polovici imajo gore to visokost le še v neposrednem obližji Triglava; jamejo pa,   čim delj od Triglava, tem močneje padati, in so na zadnje
E.Lah: Zemljepisne črtice.
28
le še 1600—1700 m visoke. Tudi njih srednja visokost je za kacih 300m nižja, ker znaša le kacih 2000m. Konjavec ima še 2560m; Kopica le še nekaj nad 2300 m, Vogel, Bogatin, Kuk le po 2000 m ali nekaj malega čez; Rebikovec, Gradišče in Četrt po dobrih 1900m\ Črna Prst, Možic in Črni Vrh po dobrih 1800 m\ Ratitovec, skrajni steber, s katerim se dotika popisana vrsta pri Petrovem Brdu Jelovice, le še nekaj nad 1700 m.
Kar je zamudila visokost, to so poravnali prehodi, kateri se nahajajo tu le v tolikem številu, kateri so tudi večje važnosti, kot severni, ker vežejo med seboj precej obljudene kraje, med tem ko dobivamo
v
severne prehode večjidel v zapuščeni samoti. Ob Črni Prsti pelje 1520 m visoko sedlo iz bistriške v baško dolino. Nad Bohinjskim Jezerom veže 1903 m visok prehod Bohinj s sosednjo Goriško. Najnižje, 1400 m visoko sedlo pelje iz Bohinja v Soško dolino; le malo višje sedlo drži čez 1500 m visoko planino „Na kraji" v obližji izvira Savice proti Trenti.
Med Korensko Savo in Selško Soro, v jugovzhodu Triglava, se razprostira največja kranjska planota. Globoka dolina bohinjske Save jo deli v dve precej jednaki polovici, v severno Pokljuko in v južno Jelovico. Pokljuke pripada Bohinju le južna, Jelovice le mal del severne polovice. Ta planota strinja v sebi nekatere posebnosti, katerih ne nahajamo sicer nikjer na planinskem svetu. V sredi nič pravega hribovja, vse le nekaka nepravilna, dostikrat pretrgana, sem pa tja obljudena visoka ravnina; pogoste globine v podobi kotlov, pomanjkanje voda ali pa k večjemu nepravilne vode —¦ z jedno besedo planinski, porasteni Kras.
Srednja višina Pokljuke znaša od 1100—1200 m, in sicer v severni polovici 1200 m, v nižji južni, Bohinju pripadajoči pa 1100?«. Jednako je tudi z mejnim gorovjem ob robovih planote: v severni polovici vrhovi po 400—500 m visoki, v južni Bohinjski komaj po 200 do 300 m. Hribje v zgornjem Bohinji, nad Koprivnikom in Srednjo Vasjo, kot Črni Kremen, Javorov Vrh, Pleša, Sjek itd. imajo le po 1300—1400 m.
Precej jednake prikazni nahajamo tudi v južni -planoti, v Jelovici, le s tem razločkom, da je tu srednja višina planote nekoliko večja, srednja višina mejnega hribovja pa ravno te visokosti; razloček med srednjo višino planote in mejnega hribovja tedaj manjši. Kraški značaj se tudi tu ponavlja, samo da dobimo tu namesto travnikov po površji mejnega hribovja, dostikrat pa tudi v planoti sami prostrane gozde. Mejno hribovje je tudi tu v severnem, Bohinju pripadajočem, in v vzhodnem konci višje, kot v južnem.
24
E. Lah: Zemljepisne črtice.
V jugu Triglava, med Pokljuko in zgoraj omenjenim gorovjem, vleče se noter do Bohinjskega Jezera več vrst druzih gora, katere se, čim bolj proti jugu, tudi tem močneje nižajo, vender ne tako zelo, ko mejne gore med Bohinjem in Goriško. Večinoma so visoke od 2200 do 2300 m, ob Bohinjskem Jezeru imajo pa še vedno 2000 m. Tudi gol in skalovit značaj visocih planin se pri njih ne izgublja tako hitro in se ohrani skoraj neizpremenjen noter do Bohinjskega Jezera. Gore teh vrsta so: Cesar, Vršac, Debeli Vrh, Mišelski Vrh, Lipač, Iža, Pihavec, Sleme, Tošec in Pršivee. Ti dolomiti so med seboj tako razkosani in preme-tani; da zaslužijo po mnenji slavnega geologa Petersa z veliko večjo pravico ime ,;Skalovitega Morja", kakor pod tem imenom znani oddelek druge vrste Planin.
Nekaka analogija se ponavlja pri vseh različnih vrstah Julijskih Alp, obstoječa v tem, da jih v skrajnih delih zapirajo jezera. Kar sta Korenskim planinam Belopeški Jezeri, kar je Pokljuki Bledsko Jezero, to je Bohinjskemu gorovju Bohinjsko Jezero.  —
Geologično pripada Bohinjsko gorovje v višini večjidel spodnji ali zgornji triasni, ali pa jurasni tvorbi; v nižavi tercijarni, v ravnini pa diluvijalni in aluvijalni. Posebno mnogovrstna je tercijarna tvorba, ker obstaja iz rudečega peščenega apnenika in laporja, iz sivega peš cenika, iz apnenih konglomeratov, iz sivega in črnega roževca. Nižji skladi, med seboj zelo natanko in vidno ločeni, imajo po več krajih rudnike, večjidel železne, kateri precej bogato zalagajo gorenjske fužine. Velike važnosti je bil zadnja leta zarad kupčije z inozemstvom po Bohinji na-zvan „Bocanit". —
Doline Bohinjske, po številu ne posebno mnogobrojne, so v tem obziru zanimljive, ker so med seboj zelo različne. Jedina podolgasta dolina, dolina Bohinjske Save, ima planinsk, prečne doline pa krašk značaj. Prva spremlja v dolgosti 30 kilometrov nikoli pretrgano dolgo vrsto Bohinjskih gora in pade komaj za dobrih 100 m. Svoj planinsk značaj ohrani tedaj ravno tako ves čas, kot doline centralnega planinskega gorstva, če tudi že v skrajnem jugovzhodu planinskega sveta.
Po obliki so jej maloštevilne prečne doline, ki se slednjič vse ž njo spojijo, po polnem nasprotne. Zelo strme in dostikrat pretrgane po prečnih sedlih, so tudi glede svoje dolgosti celo nepomenljive.
Jednako, kakor z dolinami, je tudi z vodami. Sploh ima Bohinj primeroma malo tekočih voda. Najvažnejša Bohinjska reka je Bohinjska Sava ali Savica, ki izvira iz jednako imenovanega slapa v visokosti skoro 800 m. Po petčetrturnem teku dospe do Bohinjskega Jezera, teče skoz Jezero, od Jezera do Bitinja po spodnji dolini,   od tu dalje pa po
E. Lah: Zemljepisne črtice.
25-
združeni dolini do njenega konca pri Bohinjski Beli. Od slapa do Jezera pade za celih 200m\ od tu dalje se pa zniža njena struga do Bele v dolgosti 30 kilometrov le za dobrih 100 m. Sploh je pa padanje Bohinjske Save nekoliko večje, kot padanje Korenske Save; prva, krajša, pade namreč do zjedinjenja pri Radovljici za 380 m, druga, daljša, le za 340 m. Struga Bohinjske Save, pred Jezerom nič večja, kot struga navadnega gorskega potoka, se v ravnini precej močno razširi; vender znaša v Bohinji njena širokost povprek le 20—30 w.
Kot stranske doline so manjše važnosti tudi stranske vode; deroče in kratke, kot doline, po katerih se pretakajo, izlivajo se naposled vse v Savico. Jedini važnejši sta: Rudnica, ki prihaja Savici od Stare Fužine v zgornji Bohinjski dolini, na levem bregu; Bistrica od črne Prsti, ki ima pri Bohinjski Bistrici, kjer se izliva v Savico, širokost tamošnje Savice, na desnem bregu.
Kotlino, ki leži ob južnem konci „Skalovitega Morja", polni skoraj uro dolgo in v največji širjavi četrt ure široko Jezero, najglobokejše in za Cirkniškim ob jednem največje na Kranjskem. Razven velikega Jezera v ravnini ima Bohinj še več manjših, glede velikosti celo neznatnih, v visočini več kakor 1000 m.
Omenjena jezera dajo z druzimi podzemeljskimi vrelci svojo vodo slapu Savici, ki pripada glede dolgosti in množice vode s Peričnikom in Radovino najlepšim in največjim v planinski Avstriji; njegova visokost znaša nad 60 m. — Razven Savice ima Bohinj še več druzih slapov, od katerih se sem pa tja kateri meri glede dolgosti s Savico; nikakor pa ne glede množice vode, katera je sploh odvisna od daljšega deževja.
Bližnje gore, ki obdajejo na vseh straneh Bohinj, varujejo ga pred mrzlimi vetrovi in sploh pred hudim mrazom; Bohinj ima še za 0"2° C. milejšo letno temperaturo kot Ljubljana, vkljub svoji primeroma visoki leži. Zato mu pa tudi pošiljajo gore toliko dežja, da preseza našo v tem obziru na slabem glasu stoječo Ljubljano še daleč, daleč.
Bohinj šteje 18 vasij z 819 hišami in skoraj 5000 prebivalci. Od teh ima Bistrica sama 105 hiš in 813 ljudij ; Stara Fužina 89 hiš in 501 človeka; Češnjica 83 hiš in 4G4 ljudij; Srednja Vas 68 hiš in 396 prebivalcev. Na vsako vas pride po 45 hiš in 274 ljudij; sploh ima pa zgornja dolina veliko večje in tudi bolje obljudene vasi, kot spodnja. Vse vasi se dele v 2 županiji in 3 fare. —
Bohinjci so jako krepke postave; v šegah in navadah so zelo konservativni. Za elementarni pouk skrbita dvorazrednici na Bistrici in v Srednji Vasi in jednorazrednica na Beli. Žive se največ o poljedelstvu.    Dosti zaslužka dajo Bohinjcem  tudi rudniki  in  tovarne na Bi-
26                           J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih.
strici in v Stari Fužini. Posebno merodajen faktor je pa postala v zadnjem času za Bohinjce živinoreja, zarad čudovito napredujočega sirarstva, za katero ima velike zasluge neutrudljivi, za blagost in srečo Bohinja jako vneti Bistriški župnik, č. g. Mesar. Bohinjci so imeli 1. 1880. že 10 sirarskih zadrug, katere so izdelale v omenjenem letu primeroma ogromno svoto 59.817 kilogramov sira.
Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina. 18. Gorska deklica.
lah Bunič je bil slaven junak. Mirno kmetiško življenje ga ni nikoli mikalo. Najrajši je hodil s krdelom zvestih tovarišev na Turke. Ce ni našel turške vojske, bojeval se je s hajduki; večkrat pa je šel po stari uskoški navadi tudi sam v hajduke in plenil brez razločka krščanske in turške gradove in sela. Ko pa se je zaljubil v lepo Karlovčanko Maro, primrzila sta se mu meč in puška: zbravši svate ugrabil je drago deklico in se dal ž njo poročiti. Iz cerkve pa je ni peljal precej na svoj dom. Hotel jo je najprej pokazati Kranjcem in se ž njo pobahati. Zabavljal jim je, da so proti njegovi Mari njih dekleta sama strašila za v proso in, kogar koli je srečal ali videl, ustavil ga je precej in prisilil, da se je moral nevesti pokloniti. Naši rojaki so bili že takrat taki, kakeršni so zdaj: na tihem so kleli, očitno so pa zvršili vender-le vsako neumnost in nespodobnost, ki se jim je ukazala. Vlahi so se smijali njihovim nerodnim poklonom: Svaba je slab strojbar, ima jih že toliko časa v delu, pa jim hrbet še zdaj ni nič kaj voljan. Prepevaje in razsajaje so prišli svatje do gradu, čigar gospodar je bil grof Erger-Berger. Pred gradom so pretepali hlapci dečka. Bunic jih vpraša, kaj je zakrivil. Hlapci odgovore: Veliko reč. Pri nas je taka šega, da vsa družina vsak dan po trikrat gospe roko poljubi. Ta paglavec, naš novi pastir Vanek, pa je dejal: Babam še nisem nikoli rok lizal in jih nikoli ne bom. Po njenem ukazu smo ga prijeli in ga bijemo. Kadar se vrne z lova grof, moral bo fant Boga zahvaliti, če ga ne bo dal za tako hudodelstvo obesiti. Bunič se zagrohota: Ali čujete, svatje! kaka hudodelstva se po svetu gode! Oj, sladki Vanek, živio! Ti si plemenit deček.    Ne boj se,   nikdar več
2?6
E. Lah: Zemljepisne črtice.
Zemljepisne črtice.
Spisal E. L ali.
li. Dolina.
|?gS|?3|ako se zove dolga in primeroma precej ozka dolina, ki veže ve-IBilniJi ^k° gorenjsko ravnino s sosednjo Koroško. Po vnanji obliki *^?J spomina močno na bohinjsko, od katere je za tretjino daljša. Tudi korenska dolina je v sredi najožja, na obeh konceh pa nekoliko širša. Razloček je le ta, da je bohinjska dolina najširša v svojem zgornjem, korenska pa v svojem spodnjem konci. Vender ni v širokosti nikjer tako ekstremna: sotesk, kakor Stenge, tu ne nahajamo. Razloček med največjo in najmanjšo širokostjo znaša komaj četrt ure, pri bohinjski pa trikrat več. Po dolini se vije skoraj ves čas korenska Sava, po kateri se dolina imenuje dostikrat tudi korenska. Tudi tu so zastopane vse vrste planinskega gorstva, samo da so planote tu nižje po-membe, kakor v Bohinji, tem večje pa gorovje in hribovje. Gorstvi, ki spremljata dolino ves čas prav tesno ob levi in desni, delata jo posebno zanimljivo zarad medsebojne menjave: kjer se kaže ob levi hribovje, tam vidimo na desni visoke gore; kjer se pa dviga na levi dolga vrsta planinskih velikanov, zapazimo na desni navadno hribovje. V svojem zgornjem konci je dolina odprta in se veže neposredno s sosednimi koroškimi dolinami.
Takoj ob gorenjski ravnini, kjer je dolina še primeroma široka, oklepa jo na levi nizka planota, ki ima že skoraj podobo hribovja. Na desni jo pa spremljajo višji, sem in tja že goli hribje. Dostikrat jih pretrgajo prečna sedla, ki nam odpirajo pogled na visoke goličave v ozadji kipečih gora. Ta prizor se ponavlja na obeh straneh po več ur, samo da se ob jednem dolina vedno močneje oži. Pri Mojstrani pa gorovje po polnem menja. Hribovje izgine na levi; iz bližnje stranske doline se nam odpre pogled na divje dolomite, Triglava ne izvzimši. Gore se večinoma dolini po polnem približajo in se je tesno dotikajo. Sem in tja vstajajo pred njimi prav nizki, gosto porasteni holmi, ki nam za trenutek gore zakrivajo, potem pa zopet toliko veličastneje kažejo. Na desni pa spremljajo te velikane okrogli hribje; le izjemoma zapaziš v dalji kako skalovito goro. Stvar se ponavlja v omenjenem nasprotji prav do koroške meje.   Razloček je le ta, da se pozneje gore
E.Lah: Zemljepisne črtice.
277
odmikajo od ravnine same in se je tudi ne dotikajo neposredno. Vpletena so na levi nizka sedla, sem in tja tudi ostri grebeni, po navadi še nižji od hribovja na desni, ki ostane do konca doline, kar se tiče vnanje oblike, precej neizpremenjeno.
Glavna dolina se nikjer ne cepi, kakor bohinjska. Tudi korenska dolina ima, posebno na desni strani, v višini kakih 200—-300 m nad dolino samo več dobro kultiviranih, večinoma obljudenih planotic.
Korenska dolina pripada orografično dvema med seboj zelo različnim gorstvoma, med katerima dela struga korenske Save od severozahoda proti jugo-vzhodu natančno mejo. Pri rateško-belopeškem razvodji se dotikata obe gorstvi v nad 800 m visoko ležečem sedlu. Se-vero-vzhodni polovici pripadajo Karavanke, južno-zahodni pa Juliške planine.
Dolinske Karavanke so z malimi izjemami najnižje med Karavankami sploh in se ne dado nikakor meriti z dotičnimi Juliškimi planinami. Značaj višjega planinskega hribovja, ki jim je večinoma lasten, vzpenja se sem in tja do gorskega značaja. Vijo se v 40 km dolgi, precej ravni črti, skoraj ves čas ob meji med Kranjsko in Koroško od zahoda proti vzhodu, le časih se zasuče glavna črta nekoliko proti severu. Dolinske Karavanke obstoje iz jednega samega glavnega grebena; le v vzhodni polovici se odcepi od glavnega grebena časih kako razgorje ali pa veliko nižje, primeroma kratko predgorje.
Po vnanjosti se dele v dve zelo nejednaki polovici, v krajšo zahodno in v daljšo vzhodno. Zahodna, komaj 10 km dolga, seza od koroške meje do tostran Korena. Srednja višava njenih hribov znaša le 1260m; tudi najvišji hrib, v severu Rateč ležeča Peč, ima le 1503m. Precej drugače lice nam kaže druga, 30 km dolga polovica. Hribje so rtrmi, proti vrhu goli, greben oster, tudi sedla primeroma plitvo vrezana. Srednja višina znaša 1850m. Začetkoma hribje z okrog 1700 m, kot Kamen, Vošca in Grajšica. Za njimi jamejo vrhovi močno rasti; tu zapazimo najvišji vrh cele vrste korenskih Karavank, 2105 m visoko Jepo. Za njo pridejo: Jepica, Petelin, Radeščica, Plevelnica, Rožica, vsi s po 1800—1900 m in še čez. Greben se potem za nekoliko časa zniža, doseže pa v Kočni prejšnjo svojo visočino.
Zelo važne so dolinske Karavanke zarad mnogobrojnih, primeroma nizkih prehodov, kateri vežejo dolinske kraje s sosednimi koroškimi v Rožni dolini. Najvažnejši je komaj 1044 m visoki Korenski prehod, čez katerega pelje cesarska cesta iz Ljubljane na Beljak. Važna in primeroma nizka so tudi sedla  ob  Rožici,  Kočni  in   Golici,   zveze Dovjega
278
E. Lah: Zemljepisne črtice.
Jesenic in Javornika na jedni, in različnih krajev v Rožni dolini na drugi strani, vse v visokosti 1400—1500 m. Manjše važnosti je več drnzih nad 1500m visocih prehodov; najvišje, ker tudi ob najvišji gori, je  1670 m visoko sedlo med obema Jepama.
Skoraj vštric z dolinskimi Karavankami se vijo malo da ne prav tako dolge dolinske Juliške planine, brez ozira na Triglav, ki pripada kot središče Juliških planin z ravno tisto pravico tudi drugim oddelkom, najvišje, sploh pa za 400 — 500m višje od dotičnih Karavank. Njihov značaj je po polnem značaj visocega gorovja. Skoraj brez izjeme gole, strme, divje razkosane pečine, brez vegetacije; jako ostri grebeni; mnogo-brojni, dostikrat več sto metrov globoki, navpični prepadi; globine z večnim snegom, sem in tja tudi kak mal lednik. Glavni greben sicer samo jeden, zato pa tudi mogočna, ravno tako visoka razgorja, ki se vežejo z glavnim grebenom po prečnih sedlih.
Glavna črta se vleče ob kranjsko-goriški meji v dolgosti skoraj 20 Jem od Triglava proti severo-zahodu čez ostra rebra do Strug, kjer je ob jednem razvodje med dotoki Save, Soče in Drave. Srednja višina vrhov znaša skoraj 2400 m in je v prvi polovici večja, kakor v drugi, vender ne seza tudi tu nikjer pod 2200 m. Najvišja je 2598 m visoka Rozora; drugi od 2400—2500, in še čez, visoki vrhovi te vrste so: Pihalec, Prisanik, Križ, Tavir, Sebenik in Jalovec.
Od glavne vrste se ločijo proti severo-vzhodu tri razgorja. Prvo takoj ob Triglavu ležeče, med dolinama zgornje Krme in mojstranske Bistrice, ima sicer v Cmiru in Rjovini še vedno po 2400 m, jame pa proti vzhodu zelo hitro padati in se izgubi v povprek komaj 1300 m visoki Mežaklji, po Radovini od Pokljuke ločeni planoti. Drugo razgorje, med Bistrico in Piščenico, odloči se od Pihalca in Rozore. Srednja višina ni nič manjša, kakor v glavni progi. Najvišji je 2575 m visoki Suhi plaz ;
v                        v                                   v
še zmerom okrog 2500m imajo tudi: Stajnar, Skrljatarica, Špik in Kukova Gora. Tretje razgorje, med Piščenco in Planinščico, je sploh za kacih 200m nižje; najvišja je 2360m visoka Mojstrovka.
Pri Strugah se zjedinita dva stranska grebena; jeden se vije proti zahodu, drugi proti severu. Kar se tiče visočine je važen le prvi, clo Predela sezajoči, in sicer za 2674 m visocega Mangarta. Drugi pelje čez Ponšico in Slabivščico po gozdnatih sedlih do rateškega razvodja.
Popisane Juliške gore imajo sicer mnogo precej globokih zarez, ki so pa zato menj važne, ker vežejo samoto s samoto. Jedini važnejši sedli sta: 1850m visoka Luknja, ki pelje ob Triglavu v Trento, in 1600 m visoki Voršec, ki pelje skozi Piščenco ob Prisanku iz Kranjske Gore v Trento.
E. Lah: Zemljepisne črtice.
279
Tudi korenska dolina ima jedno samo glavno, zato pa več stranskih dolin, kakor Bohinj. Doline imajo večinoma vse planinsk značaj. Padanje je zelo različno. Glavna dolina korenske Save pade v dolgosti 40 km komaj za 200 m. Zelo nejednako je razmerje med stranskimi dolinami. Nekaj dolin severo-vzhodne polovice in dolina Mojstrice v južno-zahodni polovici, pada precej polagoma. Večina dolin je pa tako strma, da padejo v dolgosti slabe pol ure že za par sto metrov. Tudi dolgost in širokost sta zelo različni. Mojstrica n. pr. je dolga par ur in široka skoraj četrt ure; večina dolin ima pa v dolgosti dobro četrt ure, v širokosti komaj par sto stopinj. To velja posebno ob onih dolinah, ki se tesno dotikajo mogočnih razgorij Juliških planin.
V geologičnem obziru je severo-vzhodna polovica veliko mnogo-vrstnejša od južno-zahodne. V prvi pripadajo najstarejši skladi pre-mogovi tvorbi in so najbolj razviti med Ratečami in Podkorenom. Spodnja triasna tvorba ima največje sklade, kateri so posebne važnosti zarad obilega mavca, nad Dovjim. Zgornja triasna tvorba je najbolj zastopana nad Jesenicami in Javornikom. Sem in tja se nahajajo tudi že železni rudniki, ki pa niso nikakor tako bogati, kakor bohinjski. Nižje pomembe so druge mlajše tvorbe. Zelo jednolična, posebno le dvem tvorbam, triasni in jurasni, pripadajoča je južno-zahodna polovica, obstoječa večinoma iz apnenika, ki ima tu nad 1000 m visoke sklade. Skladi so med seboj zelo nenatanko ločeni, organičnih ostankov se ne nahaja skoraj nič.
Hidrografično pripada Dolina dvema prirečjema, Savinemu in Dravinemu. Glavna reka je korenska Sava, ki se pokaže v ravnini med Ratečami in Podkorenom, v visokosti nekoliko nad 800 m, najeden-krat že kot močna voda. Skoraj gotovo ni to prvotni izvor, marveč ima mnenje onih geografov več zase, ki trde, da je pravi vrelec Savin oni skoraj 1300 m visoko ležeči studenec v zgornji Planinščici, ki se po kratkem teku skrije pod zemljo. V ravnini pada korenska Sava jako polagoma, sploh še počasneje od bohinjske. Njena struga, prvotno zelo ozka, jame se proti Jesenicam najedenkrat močno širiti, vender je povprek ožja od struge bohinjske Save. Dotoki so večinoma le ob perijodičnem deževji, sicer pa mali hudourniki, med njimi posebno Belica, na levem bregu pri Dovjem. Jedina večja stranska voda je mojstranska Bistrica ali Mojstrica, ki izvira v bližinji Luknje pod Triglavom v visokosti 1000 m in se izliva na desnem bregu pri Mojstrani po parurnem teku v Savo. Dravinemu prirečju pripada jedini Belopeški potok, ki se izliva po kratkem teku pri Trbiži v koroško Zilščico.
280                                         E. Lah : Zemljepisne črtice.
V samotni kotlini, tik pod Mangartom, med obema stranskima rebroma, ki se odločujeta pri Strugah od glavnega grebena, ležita mali Belopeški jezeri, jedini večji stoječi vodi Korenske doline, ki oddajata svojo vodo Belopeškemu potoku.
Korenska dolina ima, kakor bohinjska, tudi več slapov. Pomenljiv je le Peričnik, najdaljši prosti slap na Kranjskem, sploh pa tudi le malo krajši od Savice. Svojo vodo dobiva od bližnjih snežnikov, oddaja jo pa po kratkem teku Mojstrici.
Meteorologične razmere so v Dolini kar se tiče temperature zarad bližnjih snežnikov neugodnejše, glede množice pale mokrine pa ugodnejše, kakor v Bohinji.
Kraji, katerih broji Korenska dolina 21, razdeljeni so med seboj v veliko jednakomernejših odmorih. V primeri z bohinjsko so še nekoliko večji. Korenska dolina šteje namreč 989 hiš in 6615 ljudij; na vsak kraj pride tedaj 47 hiš in 315 prebivalcev, največ izmed vseh kranjskih sodnih okrajev. Po več nego 60 hiš ima še zmerom 9 krajev, namreč: Rateče 104, Kranjska Gora 96, Koroška Bela 95, Jesenice 85, Podkoren 78, Planina 77, Mojstrana 73, Dovje 72, Bela Peč 64. Več kot 300 prebivalcev ima tudi 9 krajev, namreč: Rateče 791, Kranjska Gora 678, Dovje 622, Jesenice 558, Koroška Bela 548, Bela Peč 490, Mojstrana 488, Podkoren 449 in Planina 364. —
Korenska dolina ima svojo okrajno sodišče s sedežem v Kranjski Gori; 6 občin: Bela Peč, Rateče, Kranjska Gora, Dovje, Jesenice in Koroška Bela; 6 fara: Bela Peč, Rateče, Kranjska Gora, Dovje, Jesenice in Koroška Bela.
Prebivalstvo je majhne in krepke rasti. Žive se Dolinci glavno o poljedelstvu; o živinoreji je mimo druzih strok za Dolino večje po-membe ovčjereja. Dosti Dolincev dobiva svoj kruh pri fužinarstvu na Javorniku, Savi in Beli Peči. Za elementarni pouk ljudstva skrbe jedno-razrednice na Beli Peči, v Kranjski Gori, na Dovjem, Jesenicah in Javorniku.
E. Lah: Zemljepisne Črtice.     .                             403
bogoslužno delo po svoji moči podpirali. V Podgorji so se začeli nabirati v ta namen dragovoljni darovi, ki so bili za grozno revni okraj dovolj*veliki. Nekateri so dali ali obljubili denarja, drugi vina ali kakega druzega pridelka. Prva gorečnost je sčasoma ponehala in skoraj ugasnila, ali doseglo se je itak toliko, da se o srečnem vspehu ne more več dvo-jiti. Cerkev sv. Miklavža stoji že dozidana in pod streho, treba jej je zdaj še oltarja, zvonika in zvona. Po kaki prav dobri letini dala bo rada vsaka podgorska in marsikatera žumberška hiša, da se bodo mogle tudi te potrebe omisliti. Neskončno veselje in ginljiva pobožnost bosta vladala na Gorjancih, ko se bo vršilo v novi cerkvi prvo sveto opravilo. Ysi Podgorci imajo trdno vero, da bo tisti slavni dan konec dolgi in prežalostni dobi Hudobčevega kraljevanja in strahovanja.
Zemljepisne črtice-
Spisal E. Lah.
HI. Radovljica.
red nami se razprostira primeroma velika ravnina, obdana krog in krog od gora, odprta le proti jugo-vzhodu. Veliko mejno gorovje, ki oklepa ravnino, je skoraj nikjer ne obdaje neposredno. Tesno se je dotikajo absolutno le 100—200?« visoki holmi, večinoma močno zarasteni, sem pa tja tudi že goli — nekaka predgorja pravemu gorovju v ozadji in večjidel vštric ž njim. Časih se razprostira med zadnjim najvišjim gorovjem in med ravnino več tacih vrst predgorij, ki se, čim delj od ravnine, tem močneje tudi višajo. Ta prikazen, najbolje razvita v severo-zahodu ravnine, kjer nahajamo do Triglava pet vrst tacih predgorij, je tem zanimivejša, ker z narastajočo višino ob jednem jako pravilno gine vegetacija in raste golina.
Mejno gorovje je med sabo zelo različno; na severo-vzhodu nahajaš pravilno planinsko pogorje; na severo-zahodu, če ne jemljemo že popisanih snežnikov v poštev, hribovje, in v manjši meri mejne robove velike planote; na jugo-zahodti večinoma mejne robove velikega planotja; na jugo-vzhodu ravnino. Tudi vegetacija pri posameznih gorstvih v jed-naki višini ni jednaka: pri severo-vzhodnem pogorji prevladujejo do 2000 m visoko sezajoči travniki;   južno-zahodno planotje   pokrivajo   do
26*
404                              ,    E.Lah: Zemljepisne črtice.
vrha v.velikih kompleksih gozdi; pri severo-zahodnem hribovji menju-jejo precej pravilno travniki z gozdi.
Tudi nižava nam kaže mnogovrstno lice. Njene dimenzije niso nikjer tako neznatne, da bi ne zaslužila imena ravnine; tudi, kjer je najožja, je še zmerom širša, nego bohinjska ali korenska dolina v svoji največji širjavi. Ravnina sama je zelo nepravilna, in je po nekaterih krajih ravnini komaj podobna. Dostikrat, posebno skoraj v vsej dolgosti njene zahodne polovice, dvigajo se v velikem številu mali holmi. Časih delajo tudi večinoma suhe grape vanjo precej globoke zareze ter jej dajo nekak planotin značaj. Pomenljive so mnogobrojne terase, v katere preide ob krajeh, ko se približuje strugi Save. Mnogovrstna in bogata vegetacija, ki se nahaja pri mejnem gorovji, ponavlja se v še večji meri pri ravnini sami. Posebno mikaven pogled jej pa dajo mnogoštevilni kraji, ki jo obrobljajo v dolgi črti posebno na periferiji severne polovice, tik ob vznožji sosednega hribovja.
V orografičnem zmislu pripada radovljiška okolica dvema različnima gorstvoma: Karavankam in Juliškim planinam. Natančno mejo med obema dela struga korenske Save od Most do zjedinjenja z bohinjsko pri Radovljici, od tod dalje pa struga zjedinjene Save. Večja in oro-grafično zanimivejša je vzhodna, Karavankam pripadajoča polovica.
Karavanke popuste v radovljiški okolici po polnem značaj navadnega planinskega hribovja, ki so ga ohranile večinoma do konca korenske doline, in dobe značaj planinskega pogorja. Glavna proga, ki se vije v dolgosti več nego 10 hn od severo-zahoda proti jugo-vzhodu, na meji med Kranjsko in Koroško, ima že takoj v začetku gorovit značaj in ga obdrži do konca: ostri robovi, strmi in goli vrhovi, plitve zareze Kakor navadno pri visokem planinskem gorovji, nahaja se tudi tu razven glavne proge več stranskih nižjih, ki so pa glede dolgosti večinoma ne-pomenljive. Le najnižja sprednja, ki se vleče od Most skoraj do Tržiča, je važnejša, ker ie skoraj še jedenkrat daljša, nego glavna proga. Od te jo ločijo globoke doline Završnice, Zeleniščice in Begiinjščice. Jednako kakor z vnanjo obliko, stoji tudi z višino. Ta oddelek Karavank je razven kamniškega najvišji, sploh pa okrog 200 m višji nego dolinski. Srednja višina glavne proge znaša še nekoliko nad 2000 m. Glavna proga se začenja z dolgim skalovitim rebrom, z 2000 m visoko Belščico. Za njo sledi najvišja gora Karavank tostran Kokriškega prelaza, 2232 m visoki Stol; potem Zelenica, z 2200 m in Begunjščica z 2040 m. Visokost 20 km dolzega predgorja raste močno od zahoda proti vzhodu; v zahodu nadkriljuje s svojimi 700—900 m komaj za par sto metrov gorenjsko ravnino; na vzhodu se pa končuje s 1450m visoko Dobrčo, ki
E. Lah: Zemljepisne črtice.                                   405
ima že po polnem obliko gore. Izmed sedel, katerih pa sploh ni dosti, je najvažnejše 1550 m visoko ležeče sedlo med Golico in Belščico; najnižje, 1020 m visoko sedlo ob vzhodnjem konci Begunjščice.
Višine, ki obdajejo v kakih 15 hn dolgi črti gorenjsko ravnino v severo-zahodu in sezajo v severu do Radovine, imajo večinoma značaj nizkega hribovja; le tu pa tam, posebno v zahodnem delu, nagibajo se k planotam. Visokost je nepomenljiva in ne preseza nikjer 1100 m; sploh pa raste od vzhoda proti zahodu, torej čim močneje se oddaljuje od korenske in čim bolj se približava bohinjski Savi. Tudi posamezni prehodi so celo nevažni.
Ob južno-zahodnem konci obdaje radovljiško ravnino dobre tri ure dolgo vzhodno mejno robovje Jeloviške planote, katero ima jako jedno-ličen obraz. Greben je skoraj raven, le tu pa tam kak vrh, strani nestrme; zareze, kjer se sploh nahajajo, jako plitve. Srednja višina tega, akoravno najvišjega oddelka Jelovice ne znaša več nego 1300 m in sploh ne preseza nikjer 1400 m.
Med popisanim gorovjem se razprostira do štirih ur dolga in povprek poldrago uro široka radovljiška ravnina, ki prav za prav ni ravnina zase, ampak le severo-zahodni stranski del velike gorenjske ravnine. Ravnina se razprostira od severo-zahoda proti jugo-vzhodu, po dolgosti vštric s Karavankami, po širokosti vštric z Juliškim hribovjem. Nenaravno svojstvo bohinjske in nekoliko tudi korenske doline, obstoječe v tem, da sta v bližini visocih gora širše, opazujemo lahko tudi pri radovljiški ravnini; ravnina je namreč v severnem delu veliko širša, nego v južnem. Njeno padanje od severo-zahoda proti jugo-vzhodu in od severa proti jugu je še manjše, nego pri bohinjski ali pa korenski dolini. Od severne Breznice do južne Krope in od severo-zahodnih Gorij do južno-vzhodnega Podnarta še ne pade prav za 100 m. Ime ravnine v pravem pomenu besede ne pripada nikakor vsej nižavi, ker prevladuje le v severnem delu. Tudi v zahodni in vzhodni polovici ni razdeljena prava ravnina v jednakem razmerji, ker je v vzhodni polovici njeno površje skoraj še jedenkrat večje.
Sploh sta obe polovici med sabo zelo različni in sicer je zahodna, če tudi precej manjša, veliko mikavnejša, ker mnogovrstnejša, nego li vzhodna. V konci njenega severnega dela nahajamo krasno bledsko okolico, obdano krog in krog od večinoma nizkih holmov, ki sezajo v jugu še celo uro daleč, do zjedinjenja obeh Sav. Proti vzhodu je bledska kotlina odprta ter prehaja v primeroma veliko, toda precej jednolično, do korenske Save sezajočo ravan. Nizki holmi. ki se dvigajo v njej, ne presezajo nikjer 650 m. Vse drugačno lice nam kaže južni,   na des-
406
E. Lah: Zemljepisne črtice.
nem bregu zjedinjene Save ležeči del. Vštric s Savo se vije po sredi ravnine v dolgosti več nego dveh ur absolutno komaj 100 m visoko rebro. To rebro, prvotno hribovitega značaja, se, čim dalje proti jugu, tem močneje širi in preide celo v nekako planoto. V vsej tej progi ne seza noben vrh nad 550 m. Na obeh straneh tega nižjega pogorja se razprostirata dve glede širokosti neznatni ravnini: jedna na vzhodu ob Savi; druga, lipniška dolina, na zahodu ob Jelovici; obe se združita pri Podnartu, kjer se ob jednem konča omenjeno pogorje.
Veliko jednakomernejša je večja vzhodna, na levem bregu Save ležeča polovica. Ves severni del zavzima prostorna planjava, skoraj po polnem ravna, le v sredini se dviga par izoliranih, nizkih gričev. Več tacih, časih že med sabo zvezanih hribcev nahajamo v južnem delu, ki obstoji iz veliko malih, med sabo po primeroma globokih grapah ločenih ravnin.    Tudi tu ne seza noben vrh nad 550m.
V geologičnem zmislu so zastopane vse tvorbe, razven naj-starejše, kristalinične. Premogova tvorba, obstoječa večinoma iz apnenikov različnih barv, nahaja se najbolje razvita v predgorji Karavank, sem pa tja v 700—800 m visocih skladih. Spodnja triasna tvorba je najbolje zastopana ob Begunjščici. Zgornjo triasno tvorbo nahamo v podobi sivega roženca posebno ob Belščici in Stolu. Najmočneje je tudi tu zastopana jurasna tvorba in sicer v podobi apnenikov in dolomitov. Pripada jej razven višjega dela glavne proge Karavank tudi skoraj vse višje mejno gorovje ob jugo-zahodu in severo-zahodu. Jurasni skladi imajo tu tudi bogate železne rudnike, posebno ob Begunjščici, Belščici in v sedlu med Zelenico in Srednjim vrhom. Krednata tvorba, sicer precej razširjena, vender ni nikjer velike pomembe. Zelo razširjena je tudi tercijarna tvorba; iz njenih skladov obstoje večinoma vsi hribje, oziroma planote, ki spremljajo Savo ob desnem bregu; tudi oni griči, ki se odločijo od Jelovice in obrobljajo radovljiško ravnino ob jugu, pripadajo njej. Dilu-vijalni dobi pripada vsa ravnina z izoliranimi holmi v svoji sredi, ne seza pa nikjer tudi v stranske doline. Alluvium nahajamo skoraj le trdo ob Savi med Kadovljico in Podnartom.
Hidrografično pripada radovljiška okolica prirečju Save. Glavna reka je Sava, do Radovljice nezjedinjena, od Radovljice dalje zjedinjena. Značaj gorske reke izginja toliko močneje, kolikor bolj se razširja ravan ; struga postaja globokejša in širša. Padanje, že prej precej počasno, postane še počasneje: od Bohinjske Bele do Podnarta, torej v dolgosti več nego 20 hn, pade Sava le za 67m; od bledskega savskega mostu do Podnarta za 51 m; od Radovljice do Podnarta za 34m. V radovljiški ravnini izpremenita Savi tudi svoj tek; bohinjska se zavije proti
E. Lah: Zemljepisne črtice.
407
vzhodu, korenska proti jugo-vzhodu in obdrži to črto tudi po zjedinjenju z bohinjsko. Dotokov ima Sava tu primeroma še menj, nego v Bohinji in Dolini; zato pa tem večje in daljše; le hitri tek in peščene struge jim pridevajo še značaj gorskih potokov. Največji dotok, pri svojem izlivu v korensko Savo pri Mostah že pravilna reka, je od Triglavovega predgorja prihajajoča Radovina; vanjo se izliva več manjših gorskih vodic. Od Jelovice prihaja Savi pri Podnartu tudi na desnem bregu le nekoliko krajša Lipnica. Skoraj nasproti ustju Radovine se izliva na levem bregu v korensko Savo od Zelenice sem Završnica. Od Begiinjščice prihaja Savi tudi na levem bregu slabo uro pod Radovljico še daljši Begunjski potok.    Manjše važnosti so drugi dotoki.
Izmed jezer pripada radovljiški okolici jedino bledsko, nad pol ure dolgo, in dobro četrt ure široko, nikjer veliko nad 30 m, po navadi pa le po 20 m globoko. Površje njegovo meri 32-23 ha. Razprostira se, kakor vsa ravnina sploh, od severo-zahoda proti jugo-vzhodu. Svojo vodo dobiva od severo-vzhoda in jo oddaja v jugo-zahodu bohinjski Savi.
Tudi slapov ne pogreša radovljiška okolica. Največji je oni, ki ga nareja Radovina dobro četrt ure nad svojim izlivom, blizu Bledske Dobrave. Slap sam v primeri s Peričnikom in Savico ni visok, zato pa zelo močan in širok in sploh najširši na Kranjskem. Od manjših slapov je omenljiv še oni, ki ga nahajamo v jugu pri Polžici, blizu Podnarta.
Krajev, večinoma ob periferiji, šteje popisano ozemlje 85, in sicer: 1 mesto, 1 trg in 83 vasij. Vsi skupaj imajo 3119 hiš in 14.586 prebivalcev; na vsak kraj pride torej le po 37 hiš in 172 Ijudij. Po več nego 60 hiš ima le 8 krajev, namreč: Kropa 103, Begunje 95, Radovljica 92, Ljubno 82, Grad 80, Kamena Gorica 72, Spodnje Gorje 62 in Brezje 61. — Po več nego 300 Ijudij ima tudi le 9 okrajev, namreč: Kropa 1110, Kamena Gorica 816,. Begunje 736, Radovljica 664, Grad 457, Ljubno 444, Mlino 372, Spodnje Gorje 345 in Brezje 315. — Razven okrajnega glavarstva in sodišča v Radovljici razločujemo 12 občin: Bled, Gorje, Breznica, Begunje, Lesce, Radovljica, Lancevo, Predtrg, Mošnje, Kamena Gorica, Kropa in Ovsišče; in 14 fara z dekanijo v Begunjah. Prebivalstvo se živi večinoma od poljedelstva in živinoreje. Sicer so pa še lokalne pomembe: suknarstvo za posamezne vasi brez-niške in begunjske občine; fužinarstvo za Kropo in Kameno Gorico; lončarstvo za Ljubno; v novejšem času čipkarstvo za Gorje. Za elementarni pouk skrbe: štirirazrednica v Radovljici; dvorazrednici v Gorjah in Gradu; razven teh še 10 jednorazrednic.*)
* V letošnjem »Ljublj. Zvonu" na 278. str. goro Prisanik popravi v Pri-sojnik (contrarium od Os o j ni k), kar kaže leža obeh gor proti solncu.
E. Lah: Zemljepisne črtice.
631
Zemljepisne ertiee.
Piše Evgen Lah.
IT. Tržič.
zemlje, združeno pod tem imenom, ima marsikaj podobnega radovljiškemu. *) Tudi tu je okrožje obdano povsod z gorovjem, in odprto le na jugu, oziroma na jugovzhodu. Tudi tu nahajamo na severozahodu, severu in severovzhodu gorsk, na zahodu in vzhodu hribovit značaj. Razloček je le ta, da tržiško ravnino, če že sploh zasluži to ime, obdaja mejno gorovje ob okrožji neposredno. Predgorja, koja vidimo v radovljiški ravnini med ravnino samo in med mejnim gorovjem, izginejo tu na zahodu in vzhodu popolnoma, na severu pa saj deloma. Vegetacija okrožja je skoro povse jednaka radovljiški, le s tem razločkom, da vidiš tu vse, ker na manjšem prostoru, ože med sabo združeno. Pogled iz južne ravnine proti severu ti podaja ob levi in desni prijazne holme, pokrite deloma z gostimi gozdi, deloma s tolstimi travniki in pašniki. Ves drugačen obraz ima severna stran: v ospredji, kjer je svet še primeroma nizek, nahajajo se temni gozdje sicer še vedno v obilici mimo prostranih senožet. Toda kmalu se morajo ogniti pritlikavemu grmičevju, med kojim se pokazujejo sem pa tja že goline, dokler ne jamejo skalovine prevladovati. Vendar je gorovje do vrha, če ne večinoma, saj deloma, pokrito s precej bujno vegetacijo ! Od raznih gorskih vrsta so tudi v tržiški skupini vse zastopane ter v večji ali manjši meri razvite, razven planot.
Svet, ki se razprostira med opisanim mejnim okrožjem, zasluži le deloma ime nižave. Le v svoji južni polovici se razširi toli, da mu smemo pridevati ime ravnine. Čim bliže severnemu gorovju, tem močneje se zožuje, dokler ne postane onstran tržiške kotline prava soteska. Kar je radovljiški ravnini bohinjska in korenska, oziroma združena Sava, to je tržiški ravnini njen dotok tržiška Bistrica. Tudi ona napravi j a v ravnino samo precej globoko zarezo, in ji daje na ta način značaj male stopnjevine. Obronki stopnjevin, s katerimi se približuje ravan strugi Save, so precej strmi in visoki, ker se je struga zajela precej mo5no v nižino. Vnanja oblika ravnine je sploh jako prijazna. Posebno živahno jo narejajo posamezni kraji, ki so tu na primeroma malem prostoru združeni v velikem številu. Pokrivajo jo precej vsporedno ob obeh bregovih Bistrice, dokler  se dalje na severu ne
*) Poglej ^Ljubljanski Zvon",   1884, na 403. strani.
632                                  E. Lah: Zemljepisne črtice.
zožita oba bregova v jedno samo kotlino, v koji leži glavišče opiso-vanega ozemlja, prijazni Tržič. Tu se izpremeni ravnina v ozko in ožjo, že precej strmo dolino, oziroma sotesko z divjimi, porastenimi robovi ob desni in levi, dokler ne prispe pri Ljubeljevem prelazu do osrčja glavne črte mejnega gorstva. Na ti poti se ž njo družijo, posebno ob desni strani, kratke in divje doline preseke.
V orografičnem zmislu pripada tržiški svet ves Karavankam. Hi-psometrične in fisiognomične razmere južne in severne polovice so med sabo strogo različne. Obe polovici se zjedinita pri Tržiči. V prvi prevladuje gorstvo izključljivo, v južni pa menjujeta ravnina in planinsko hribovje med sabo precej pravilno.
Severna gorovita polovica se približuje v svojem okrožji precej močno podobi trapecovi, čegar severna in vzhodna stran pripadati glavni črti Karavank, zahodna in južna pa njihovim meridijonalnim razrastkom, oziroma predgorjem.
Najvažnejša stran imenovanega trapeca je severna, ob jednem mejna črta med Kranjsko in Koroško. Orografično pripada glavni vrsti pogorja Karavank, vendar ne strinja v sebi onih popolnosti), koje smo nahajali pri Stolovi skupini. Vsa severna mejna črta obstoji iz par ur dolzega, precej jednoličnega in ne posebno razvitega rebra, Košuta imenovanega. Košuta j'e, akoravno pripada visokemu pogorju, do vrha precej dobro porastena, le sem pa tja kaže proti vrhu golfne. Pobočja so primeroma zelo strma, veliko strmejša na severa, kot na jugu. Greben je zelo oster, zareze plitve, vrhovi med seboj precej jednako visoki. Srednja vrhovna višina znaša krog 2000 m. Najvišji vrh, precej na sredi ležeči Veliki vrh, ima 2085m, nasproti pa tudi najnižji vrhovi ne padejo pod   1900 m.    Sploh  znaša   največji  razloček   med   vrhovno
v
višino le nekaj nad 100 m. Čudno je, da postajajo vrhovi tem višji, čim bolj se oddaljujejo od Stolove, to je od najvišje skupine pravih Karavank. Od Velikega vrha se loči proti severozahodu kake pol ure dolg odrastek z 1969 m visoko Babo, po koji se Košuta mimo 1370 m visocega Ljubeljevega prelaza veže s Stolovo skupino, oziroma z Zelenico in Srednjim vrhom. Tudi najnižja sedla ne sezajo pod 1800 m. Sploh pa znaša razloček med srednjo vrhovno višino in med srednjo višino sedel komaj 200 m. Sedla zarad tega tudi nimajo nikake važnosti. V vzhodu Velikega vrha se ločita od Košute dva raz-rastka: prvi se vije, kot Košuta sama, od zahoda proti vzhodu ter pripada v vsi dolgosti več kot jedne ure Koroški. Večje važnosti za tržiški svet je pa oni razrastek, ki se loči od Velikega vrha proti jugu ter sestavlja vzhodno stran omenjenega trapeca, ob jednem severo-
E. Lah: Zemljepisne črtice.
633
vzhodno mejno črto med tržiškim kotlom in med Koroško. Ta oddelek kaže večinoma ravno iste vnanje lastnosti, kot Košuta. Jednolično, večinoma do vrha z gozdi porasteno gorovje, blizu vrhov že precej golo, le precej nižje kot Košuta. Tudi najvišji vrhovi ne sezajo nad 1700 m, najnižji prehodi ne pod 1400 m. Najvažnejša vrhova te vrste sta 1670 m visoki Stegovnik in malo nižji Javornik. Najvažnejše sedlo leži v severu Stegovnika in pelje iz Tržiškega v zgorenjo Kokro. V jugu se dotika ta mnogovrstno zasukana črta najvažnejšega in ob jednem najvišjega vrha tržiškega mejnega pogorja, 2120w visocega Storžiča, ki je središče treh daljših pogorij. Od njega se namreč loči razven že popisanega pogorja še jedno proti vzhodu, oziroma proti jugovzhodu in jedno proti zahodu. Vzhodno pripada kranjski skupini, zahodno pa oklepa tržiško kotlino na jugu. Od vseh treh omenjenih pogorij je Storžič ločen po precej globokih sedlih. Storžičeva piramida je, kot vse gorovje teh krajev, na severnem pobočji veliko golejša, kot na južnem, sploh pa primeroma zelo strma. Tudi po vegetaciji se popolnoma ujema z že popisanim gorovjem. Gorovje, ki se ga dotika na zahodu in ki nareja južno stran omenjenega trapeca, spominja po vnanjem zelo na Košuto. Nad uro dolgo, na južni strani s pašniki, na severni pa z gozdi pokrito, dotika se v svojem zahodnem konci jako tesno tržiške kotline. Zove se Kriška gora. Le v hipsometričnem obziru je veliko manjše pomembe, kot severna, ž njim skoro vsporedna Košuta. Srednja visokost znaša le 1400m, najvišja 1550 m, najnižja zareza 1200 m. Manjše važnosti je zahodno obrobno gorovje tržiške kotline, od Kriške gore ločeno po bistriški ožini pri Tržiči, od Košute po Ljubelj1'. Sestavljajo je odrastki DobrčeinBegunjščice, toje onih razgorij, ki se vleko vsporedno z glavno črto Karavank neposredno nad gorenjsko ravnino. Vrhovi te vrste, med sabo v nikaki celotni zvezi, nepomen-Ijivi so celo tudi glede visokosti. Večinoma od 900—1000 m visoki, imajo že skozi in skozi hribovit značaj. Le v skrajnem severu se loči od Begunjščiče z mnogoštevilnimi odrastki pogorje sv. Ane, v najvišjem vrhu s 1522 m.
Gorovje v notranjem tržiškem svetu med popisanimi mejnimi črtami se razširja od' Tržiča pogledano veličastno ter razpada v tri po bistriški in katarinski dolini ločene skupine Nazivlja se po navadi z imenom Rovti. Najvišji je oni del, ki se razprostira med dolinama Bistrice in sv. Katarine; obstoja pa iz pol ure dolzega, precej strmega rebra, ki se navpično loči od Javornika v vzhodni mejni črti ter seza vsporedno s Kriško goro trdo do Bistrice same. Najvišja vrhova v ti progi sta: 1612m visoka Konjščica in 1548 m visoka Uškovapla-
634
E. Lah: Zemljepisne črtice.
ni na. Manjše pomembe sta ostali skupini, sestavljeni po nižjih prečnih rebrih, ki se odločujejo menj ali več v meridijonalnem pravci od Košute, oziroma od Kriške gore. Nekoliko važnejše je le ono, ki se spušča od 1970m visoke Kolce v Košuti proti jugu v pol ure dolgi črti ter se končuje z malo planotico, katere mejni robovi Mecesnovec in Bela-peč znašajo še 1387m, oziroma 1337m. Gosto porasteno hribovje v jugu sv. Katarine, ob severnem pobočji Kriške gore, imenuje se Kokovnica.
"Ves drugačen obraz nam podaja južna polovica tržiškega sveta. Zunaj Tržiča, kjer stopa Bistrica v svoj spodnji tek, razširi se bistriška dolina v primeroma široko ravnino. Kavnino, do poldruge ure dolgo in dobro četrt ure široko, obdaja ob desni in levi prijazno, nizko hribovje, ki nam kaže jako mnogovrstno lice. Desno hribovje, glede višine celo nepomenljivo, pripada skrajnim južnim odrastkom že zgoraj omenjene Dobrče, levo gričevje pa južnim odrastkom Kriške gore. Levo brdičevje se končuje na jugu ob gorenjski ravnini z divjim gozdom, imenovanim „Uden boršt" (Uden = vojvodin, Herzogsforst), znanim iz Jurčič-Krsnikovih „Rokovnjačev" kot jedno glavnih bivališč zloglasnih lopovov. Tržiška ravnina je pravo za pravo le mal del velike gorenjske ravnine, ki se kanalu podobno v svojem jugovzhodnem konci veže ž njo. Njen strmec sicer precej jednakomeren, vendar primeroma velik, znaša od Tržiča do roba nad Bistrico pri Podbrezji nad 100 m. Polovica na desnem bregu Bistrice ima posebno dosti raztreseno ležečih holmov, pokritih večinoma z gostimi gozdi.
V hidrografičnem obziru pripada tržiški svet priredja Save. Glavna reka je tržiška Bistrica, ki je Tržiču z njegovo okolico to, kar je od Most do Radovljice korenska in od Radovljice do Podnarta združena Sava Radovljici ž njeno okolico. V vsi svoji dolgosti od izvira do izliva, pretaka se po tržiškem svetu ter ga, kot že povedano, v menj ali ves severno-južnem pravci loči v dve precej jednaki polovici. Nad 20 kilometrov dolga pripada najvažnejšim kranjskim dotokom Save na levem bregu. Iz vzhodne Košute prišedša ne izgubi v svojem do 10 kilometrov dolzem gorenjem teku od izvira do Tržiča značaja pravega gorskega potoka. Temu značaju primeren je tudi njen precej velik pad. Kot drugi gorski potoki v zgorenjem teku, nareja tudi ona s svojimi dotoki več deloma prav znatnih slapov. Najzanimljivejši je strmec ki ga nareja Bistrica sama kake tri četrti ure nad Tržičem pri lako zvanem ^Hudičevem mostu" ob visoki skalnati ožini. V jugu Tržiča, kjer stopa v svoj spodnji tek, vreze si Bistrica precej prostorno in globoko, več metrov pod ravnino samo ležečo strugo, katero obdrži do svojega izliva v Savo pod Podnartom. Dotokov sprejema Bistrica veliko
E. Lah: Zemljepisne črtice.
635
več v svojem zgorenjem teku, kot v spodnjem; precej jednako pa na desnem in levem bregu. Veliko število dotokov, koji zalivajo prečne, peščene grape, vsporedne s prečnimi rebri med Košuto in Bistrico, dohaja ji iz južnega pobočja Košute. Tudi ono rebro, ki se razprostira med Javornikom in Bistrico, pošilja ji najmanjih voda. Vse te vode, po dolgosti neznatne, so le večji gorski studenci in splošno manjše pomembe.
Večje pomembe sta že Mošenik na desnem in Voneščica na levem bregu. Prvi ji prihaja iz zahodne Košute, teče po dolini sv. Ane, vspo-redno s cesto, ki drži iz Tržiča v Celovec ter se izliva po večurnem teku, ko je vsled večjih studencev, posebno od doberške in begunjske strani precej močno narastel, na jugozahodni strani Tržiča v Bistrico.
Voneščica prihaja od severnega pobočja Storžieevega, zaliva v svojem vzhodno-zahodnem teku dolino sv. Katarine ter se izliva v Bistrico kako poldrugo uro dolga pri sv. Katarini, dobre četrti ure nad Tržičem.
Ob spodnji Bistrici se skrči število dotokov znatno. Omenljiva je jedino Zadraga, ki ji dohaja na levem bregu po kratkem polurnem teku.
Tudi v geologičnem zmislu je tržiški svet jako mnogovrsten. Nahajajo se v njem skoro vse tvorbe, od najstarejše do najnovejših. Najstarejše sklade, obstoječe bodisi od debelega škrilca, bodisi od peščenca, dobivamo v severo-vzhodu Tržiča, ob Hudičevem mostu. Tudi krista-linični škrilec, namešan med drugim skladjem, dostikrat zanimljiv vsled obilih organičnih ostankov, nahaja se ob vzhodnem konci Košute. Gru-čast ali kepast diorit se dobiva v obližji Tržiča, kremen ob Bistrici. Vap-nenik, brez izjeme dolomitast, sestavlja skoro vse tržiško gorovje, posebno mogočni so pa njegovi skladi v Dobrči, Storžiči in Kokovnici. Skladi iz triasne tvorbe se dobivajo posebno odlični vsled zelenega, svetlosivega porfira in vsled „Felsitporphyra" na severnem pobočji Storžičevem. Sivega roženca dobiš obilo ob Košuti, Begunjščici in ob Ljubeljevem prehodu. Jurasni vapnenec sestavlja sklade vseh višjih vrhov oklepnega hribovja. Tercijarno dobo zastopa vse gričevje v jugu Tržiča ob levem in desnem bregu spodnje Bistrice; diluvijalno in allu-vijalno stopnjevina,  oziroma ravnina ob Bistrici.
Tržič ima vkljub temu, da leži v primeroma nizki, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovani kotlini, vendar le precej ostro podnebje ter ima z bližnjo okolico za 0"4° C nižjo letno temperaturo,  kot Ljub-
v
Ijana in za 1*5° C nižjo kot Novo Mesto in Črnomelj. Sicer se pa rada nagiba k ekstremom in je v juliji gorkejša, v januvariji mrzlejša, kot ljubljanska. Tudi v higrometričnem obziru ne stoji posebno dobro, ker
636
J. Kržišnik: Ločitev.
•
zavzima glede števila deževnih dnij in glede množice pale mokrine jeclno prvih mest na Kranjskem.
Tržič z okolico ima 6498 prebivalcev, kateri prebivajo v 34 krajih z 882 hišami. Na vsak kraj pride tedaj skoro 26 hiš in neprimeroma veliko ljudij, namreč 191. Krajev s 50 in več hišami ima tržiški svet 5, namreč: Tržič s 186, Sv. Katarino z 69, Sv. Ano s 63, Spodnje Duplje z 61 in Kovor s 50 hišami. Po več kot 300 ljudij šteje tudi le 5 že imenovanih krajev, in sicer: Tržič 1797, sv. Ana 644, Spodnje Duplje 345 in Kovor 337 ljudij. Od omenjenih 34 krajev ima 29 svoje sodišče in svoj davčni urad, oba s sedežem v Tržiči, 5 jih pa pripada sodno in davčno Kranju. V političnem obziru spadajo vsi pod kranjsko glavarstvo. V cerkvenem zmislu razpadajo v pet župnij: Tržič, Kovor, sv. Križ, Spodnje Duplje in Podbrezje zli podružnicami, in so podrejene vse kranjski dekaniji.
Dele se nadalje v pet občin: Tržič s 1797, sv. Križ s 1849, Kovor z 975, sv. Ana s 646 in sv. Katarina s 644 prebivalci; 5 krajev s 587 prebivalci spada pod občino Naklo v kranjskem okraji.
Za pouk skrbe četverorazrednica v Tržiči in več jednorazrednic v okolici.
Razven kmetijstva, s kojim se peča seveda velika večina okoliškega prebivalstva, rabi prebivalstvu tudi trgovina in obrt. Posebno važni stroki za tržiški okraj sta fužinarstvo železa in obrt z usnjem, ter njegovimi zdelki. Tržiških čevljev (zdelek tržiškega hišnega obrta) razpošlje se vsako leto na vse kraje po več sto tisoč parov. Z obrtom se peča mimo mnogobrojnih učencev, oziroma pomagačev, do 150 mojstrov, s trgovino nad 60. Tržiški okraj šteje nad 40 krčmarjev, čez 50 čevljarjev, blizu 30 Žagarjev, do 20 mlinarjev, do 20 branjevcev in skoro ravno toliko kramarjev.
^^
Ločitev.
ge#račna je zrla vame, Solzela, je grenko, Zamolklo ji zvenel je glas, Prosila je ljubo.
Srce je v bolečinah
Ji tožno jokalo:
„Ne hodi mi na tuje, sin!''
Bolno je pokalo.
II.
Jaz še ozrem se vanjo, Roko ji pomolim, Potem, potem se žalosten Na tuje napotim.
Klobuk potisnem doli Na mokre si oči, Trdo skoz vas korakam, Srce mi krvavi.
Josip Kržišnik.
E. Lah: Zemljepisne Črtice.
689
„ Pozabil sem Vama še opoludne povedati, kako ljubega gosta sem tudi povabil k denašnjemu večera," reče jima in hitro odide vsprejemat nove  goste.
Poklonim se obema in ker je godba ravno zagodla prvi valček, prosim Klaro za ples.
„V kakih skrbeh sem bil, Klara, ker mi nisi nič pisala. Bal sem se,  da si bolna."
„Ne, jaz sem popolnoma zdrava," pravi mi, koketno se smeje in malomarno me opazuje.
„Ali me ne ljubiš več?" vprašam jo zavzet.
„Jaz sem nevesta svojega bratranca Alfreda. Jaz in Vi sva se drug v  druzega zaljubila le iz dolzega Časa."
„Hvala lepa, baronica," dejal sem, ker sem ravno dokončal turo. Zdelo se mi je, da me je ošinila strela.
Nasproti nama pride njen bratranec, njen ženin.
„Klara, ne zameri mi, da sem tako pozen!" opravičuje se on.
„Monsieur Vrne iz Pariza je tu," odgovori mu ona in pokaže name. On me prej ni hotel zapaziti.
Govorila sva navadne fraze. Meni se je vrtelo v glavi. Predstavil mi je svojo sestrično — nevesto.
„He, famozna nevesta, he?" zasmeje se neumno proti meni, že plesoc.
Zemljepisne črtice.
Piše Evgen Lah.
V. Kranj. kupina, ki jo mislim pod tem imenom natančneje opisati, ima z radovljiško še veliko več pjdobnosti kot tržiška. Tudi pri nji je severovzhodna, severna, severozahodna (le z malo izjemo, kjer je ravnina onstran Naklega odprta), zahodna in deloma tudi jugozahodna periferija gorovita, oziroma hribovita. S tržiško skupino ima to jednakost, da je tudi tu meja proti jugovzhodu in vzhodu ali popolnoma ali pa vsaj deloma odprta. Kot pri radovljiškem in tržiškem svetu, je tudi pri kranjskem severna in severovzhodna stran najvišja, južnovzhodna pa najnižja.
Vkljub   ti   jednakosti   opaziti je   vendar   velike  razločke  že  na prvi pogled.   Glavni razloček v fizijonjomiji obstaja v tem, da nastopa
44
690
fi. Lah: Zemljepisne Črtice.
tu gorovje, oziroma hribovje skoro brez izjeme le v jedni sami vrsti, bodisi že, kar opazujemo na severu, v prvotni glavni črti, bodisi, kar vidimo na zahoda, v sekundarnem predgorji. Da bi jedna stran pri pogledu iz ravnine strinjala v sebi več vrsta in z več različnimi vrstami tudi različne višine in različno vegetacijo, kar n. pr. opazujemo, če se ozremo iz Radovljice proti severozahodu, severovzhodu in vzhodu, tega tu ni. Mnogovrstnost tedaj ni usredotočena v manjših skupinah jedne in iste strani, zato je pa na različnih straneh tem večja, ker se višine, po zunanji obliki in kakovosti toli nasprotne, ravnine neposredno dotikajo. Zraven nebotičnih, divje razoranih, popolnoma golih višin, dobivaš sicer še vedno visoke, vendar že do vrha porastene špičaste gore, zraven teh zopet že veliko nižje rebraste vrhove z bujno vegetacijo; nadalje popolnoma nizke hribe kopičaste oblike in valovitega površja; sredi vsega tega različnega vrhovja pa se razprostira velika kranjska ravnina kot največja, severozahodna tretjina velike gorenjske ravnine.
Navpična razpetost, koja Planine sploh tako odlikuje pred drugimi gorstvi, koja ni v nič manjši meri lastna kranjskim Planinam posebej, vsled koje se nam iz globokih dolin, udrtin, razpoklin in zarez pokazujejo po 2000 in še več metrov višji goli orjaki, nahaja se, kakor pri že popisanih skupinah, tako tudi pri kranjski. Kar so Mojstrici, oziroma Krmi, Triglav, Cmir in Rjovina; kar so Završnici Belščica, Stol, Srednji Vrh in Begunjščica, kar so bohinjski razpoklini Triglav in njega veličastni sosedje, kar je bistriški dolini Košuta, to sta kokriški soteski Kočna in Grintovec, to kranjski ravnini Storžič in Zaplota.
Ves kranjski svet se da določno deliti po precej globokih strugah Save in Kokre v tri po velikosti površja ne ravno posebno različne dele: v največji vzhodni, srednji severni in najmanjši jugozahodni del. Meja med prvim in drugim je Kokra, meja med zadnjim in prvima Sava. Prvega imenujmo po vasi Cerklje cerkljanski, druzega po Preddvoru preddvorski in zadnjega po Stražišči stražiški. Pri Kranji, osredji vsega opisovanega sveta, dotikajo se ti trije deli mQ.d sabo. Prvi je na severu gorovit, na sredi planotast, na jugu raven; dragi je na severu gorovit, na sredi hribovit, na jugu raven; tretji na severu hribovit, na jugu raven.
Pričnimo s preddvorsko tretjino. Njen goroviti severni del je v svoji zahodni polovici že pri Tržiči opisana južna mejna črta tržiške kotline, ki smo jo nazivali Kriško Goro. Precej na sredi nahajamo že tudi opisani Storžič. Od Storžiča, oziroma od globoko urezanega sedla na desni se vije glavna črta še vedno   v kake pol  ure dolgem, precej
E. Lah: Zemljepisne črtice.
691
ostrem grebenu v jedni sami vrsti. Tu se pa cepi v dve precej nejed-naki vrsti: v krajšo severno, ki je ob jednem mejna črta med Koroško in Kranjsko, in v daljšo južno, ki pripada vsa Kranjski. Omenjena severna ima značaj navadnega gorovja ter se vije začetkoma proti severu, pozneje pa v vzhodnem pravci čez 1300—1500 m visoke vrhove in primeroma nizka sedla, in neha po dobro uro dolgem teku tesno ob Kokri. Drugačna je z južno črto. Krog dveh ur dolga se v jugovzhodu dotika kokerske soteske. Tu pa tam se nagiba k malemu pla-notju, s kterega pošilja proti jugozahodu in severovzhodu kratke stranske veje, katere se zopet dele v več malih vejic. Jedna teh stranskih vej je že zgoraj omenjena, s severno glavno črto vzporedna veja. Ves ta oddelek, akoravno višji kot severni, ima vendar glede zunanje oblike na sebi le značaj predgorja. V jedni južnih stranskih vej nahajamo mimo Storžiča najvišji vrh vse opisovane skupine, to je do 1650 m visoko sezajočo Zaploto ali Mali Grintovee. Tudi glavna črta ima vrhove, ki so sicer precej nižji kot imenovana Zaplota, na drugi strani pa zopet višji kot že opisovani Kozji Vrh, Starec in Medvednjak; omen-Ijiva sta posebno Javerkov vrh in Bolšek.
Prečni grebeni, ki se spuščajo v večjih vzporednih črtah od Kriške Gore, Storžiča, Malega Grintovca itd., prehajajo dalje na jugu v prijazne brdovite holme, kateri polnijo ves prostor med ravnino in gorovjem, deloma do ceste, ki pelje iz Naklega v Predoslje, deloma do Blatnika, ki se od južnega Storžičevega pobočja prišedši izliva pri Mlaki v Kok-rico. Najmogočnejši je ta oddelek na zahodu, kjer se končuje s že zgoraj imenovanim Udnim borštom.
V  jugu teh holmov se razprostira srednje do 400 m visoka ravnina med cesto iz Naklega v Kranj in med spodnjo Kokro v podobi trikota. Kjer jo v najjužnejšem, ob jednem najnižjem delu oklepata v podobi poluotoka Sava in Kokra, tam leži mesto Kranj. Omeniti bi bilo še med spodnjo Bistrico, Savo in glavno cesto ležeče do ure dolge, in posrednje slabe četrt ure široke, večinoma gozdnate planotice, Dobrave imenovane, s precej strmimi, primeroma visocimi robovi na jugozahodu proti Savi, z neznatnimi in zložnimi proti severovzhodu. Na jugovzhodu preide polagoma v ravnino samo. Nji nasproti, onstran Bistrice, leži že k tržiškemu svetu pripadajoča Dobravica.
V   orografičnem obziru gotovo najodlicnejša, ker najmnogovrst-nejša, je draga, to je cerkljanska tretjina, v jugovzhodu in vzhodu prej opisane, med Kokro in Savo. Severno gorovje se začenja takoj ob ko-kerskem prelazu na levem bregu Kokre ter se vije v uro dolgi črti od zahoda proti vzhodu ves čas kot meja med  Koroško  in   Kranjsko.
692
E. Lah: Zemljepisne črtice.
Do glavnega vrha, do Grintovca, ki je „triplex confinium" med Kranjem, Kamnikom in Železno Kapljo, pripada kranjskemu gorovju. Po zunanji obliki spominja omenjena črta živo na Triglavovo gromadje. Greben je namreč ravno tako oster, površje ravno tako razorano, divje in popolnoma golo, vrhovi večinoma ravno tako špičasti, sedla primeroma ravno tako globoka, skupina ravno tako nagromadena. Kakor Karavanke sploh so tudi ti velikani od južne strani vkljub svojemu visokogorskemu značaju zelo pristopni, njih severna pobočja pa so zelo strma, nevarna in sploh nepristopna. Posebno zanimljivi so glede svoje višine. Ob kokerskem prelazu komaj nekoliko nad 1300 m visoki, vspenjajo se po kratkem prestanku v Kočni do več kot 2400 m, malo pozneje pa v Grintovci celo do 2558m, ter ne zaostajajo skoro nič za najvišjimi juliškimi vrhovi. Akoravno že tako daleč na vzhodu in sploh že skrajnemu jugovzhodnemu delu planinskega gorstva pripadajoči, so vendar najvišje evropejsko gorstvo svojega poldnevnika, ker presezajo tudi najvišja gorstva, ki imajo večjo ali pa jednako oddaljenost od otoka Ferro, za 100—200 m- srednje višine. Pred juliškimi planinami imajo pa še to prednost, da imajo vkljub veliki višini primeroma dosti, sploh pa več in višje sezajoče vode. Suhe peščene grape, katerih imajo one v obilici, so tu le redka prikazen. Sedla, večinoma ostro vrezana, se-zajo do 1700m navzdol. Tudi južna predgorja sezajo veliko višje, kot pri prej opisanih skupinah. Od Grintovca se namreč loči proti jugu skoro uro dolgo rebro, ki obdrži še vedno po zunanji obliki in po višini značaj visocega gorovja, ker seza s svojimi ostrimi in golimi rebri še vedno nad 2000 m. To je vrh, znan pod imenom Greben. V jugu Grebena nahajamo dve visoki udrtini s precej strmim obrobnim gorovjem, ki se na* sredi zožujeta; zoveta se Dolge Njive in sezata na jugu do 1900 m visocega Krvavca. Na te udrtini se naslanja na jugu kot nekako predgorje do vrha porastena, srednje še vedno do 1500 m visoka, precej prostorna planota, katero deli Brnski potok v dve precej jednaki polovici: v severozahodno z Možganci, ki se na severni strani tesno oklepa Kokre, in v jugovzhodno s Šentjursko Goro, ki se tudi neposredno dotika ravnine same. Mejni robovi padajo precej hitro in primeroma strmo v ravnino. Ravnina je v tem oddelku že veliko prostornejša, kot v prejšnjem. Njena največja dolgost od severa proti jugu, od Preddvora do Smlednika, znaša nad 15 kilometrov, njena največja širokost, od Kranja do Šmartna pri Cerkljah, tudi še vedno 12 kilometrov. Ta del kranjske ravnine je največji, ker obseza sam polovico. Ravnina sama nam podaja jako živahno lice; na nji menjuje najraz-novrstnejše rodovitno polje s tolstimi pašami, veliki travniki z gostimi
E. Lah: Zemljepisne črtice.
693
gozdiči. Ob periferiji jo krog in krog obdajajo prijazne in bogate vasi. Niža se v dveh črtah: namreč vzporedno s tekom Save, to je od severozahoda proti jugovzhodu, in meridijonalno na glavno črto Karavank, to je od severa proti jugu. Največji razloček v višini, med severnim Preddvorom in južnim Smlednikom, znaša 140 m; prvi ima 474 m, dragi 334m. Največji razloček med zahodom in vzhodom pa komaj 40 m.
Preostaja še popis tretjega, na desnem bregu Save ležečega, naj-* manjšega in ob jednem najmenj važnega oddelka. Delimo ga lahko v dve vidno razločni, po velikosti precej jednaki polovici: v hribovito severnozahodno in v ravno južnovzhodno. Severno hribovje pripada zadnjim jugovzhodnim odrastkom velike Jeloviške planote. Značaj planot obdrži le deloma ter se kot radovljiško predgorje na desnem bregu Save spušča v ozkih stopnjevinah k Savinemu obrežju. Dalje na jugu izgine pa planotje popolnoma ter preide v nizko, po-srednje do 800 m visoko hribovje, ki se vije med Soro in Savo, v glavni črti od zahoda proti vzhodu; skrajni vzhodni steber te vrste je 648 m visoka Šmarjetina Gora, katera seza v neposredno obližje Save; njen levi sosed v zaznamenovani črti je 842 m visoki St. Jošt. Od glavne črte se spuščajo v meridijonalnem pravci deloma proti severu, večinoma pa proti jugu, prav kratke, tudi glede višine celo nepomenljive, ravnino komaj za 100 m nadkriljujoče veje, in se polagoma poizgubljavajo v ravnini sami.
V   jugu pisanega hribovja se razprostira med loškim hribovjem in med Savo v podobi elipse ona ravnina, ki jo v zvezi s sosedno loško zovemo sorsko polje. Po zunanji obliki precej podobna onstran Save ležeči, znaša v svoji največji dolgosti, od Stražišča do Medvod, 13 kilometrov, v svoji največji širokosti, od Jame do Srednjega Bitinja, pa 6 kilometrov. Tudi tu se ravnina niža od severozahoda proti jugovzhodu, le ne tako močno, ker znaša razloček med severnim Stražiščem in južno teraso nad Medvodami komaj nekoliko nad 50 m.
V  geologičnem obziru je severna polovica kranjskega sveta veliko zanimljivejša, ker mnogovrstnejša, kot južna. V severni dobivamo sklade skoro vseh tvorb, v južni le one novejših. Najstarejši skladi, obstoječi iz škrilca, peščenca ali pa tudi iz kepastega diorita, nahajajo se na vzhodu Storžiča, v jugu Jezerskega Vrha. Vapnenec, večinoma dolo-mitast, dobiva se v mogočnih skladih iz starejših dob ob južnem Stor-žiči in na jugozahodu Krvavca. Triasni skladi z zelenim porfirom spremljajo srednjo Kokro v dolgosti 2 kilometrov. Spodnja trias, odlična zarad  mnogih  okamenin  in rud, sestavlja s časih do 406 m vi-
694                                  E. Lah: Zemljepisne črtice.
socimi skladi kranjsko hribovje nad ravnino. Zgorenja trias, z nikakimi manjšimi skladi nad sabo, dobiva se posebno dobro razvita v zahodnem hribovji ter sestavlja tu do 900 m visoke hribe. Najviše sezajo, kakor povsod v planinskem svetu, tudi tu vapneni skladi jurasne tvorbe, koji sestavljajo večinoma vse vrhove zgoraj opisanih orjakov. Tudi kredasti gručec se dobiva sem pa tja, koji polni nepravilno razstresene kotline. Tercijarni skladi, bodisi starejši, bodisi novejši sestavljajo vse terase in griče v jugozahodu Save, v jugu in severu ravnine, ob južnem vznožji Storžiča, Zaplote in Krvavca. Diluvij in alluvij sta navezana strogo le na ravnino, oziroma na strugo Save ter izgineta povsod v stranskih grapah, če so še tako  nizke.
Glavna, če tudi ne najdaljša reka kranjskega ozemlja, je Sava, ki deli kranjski svet v dve zelo nejednaki polovici: v veliko večjo severovzhodno in znatno manjšo jugozahodno. Na kranjskem svetu dobiva Sava že značaj večje reke; struga je primeroma že zelo široka in globoka, tek počasnejši, pad neznatnejši Od Podnarta do Medvod, to je v dolgosti 23 kilometrov, pade samo za 52 m. Ravan ob nji je v severni polovici do Drulovke precej široka, četudi, izvzemši pri Kranj i, zapuščena. V južni polovici pa teče v do 10 kilometrov dolgi, precej visoki, skalnati ožini. Njen najvažnejši dotok na kranjskem svetu je Kokra, ki deli večjo severovzhodno polovico na levem bregu Save v dva precej jednaka dela: v severozahodni in jugovzhodni, oziroma vzhodni del. Iz Koroškega prišedša pretaka se od kokerskega prehoda do Kranja, kjer se izliva v Savo, v dolgosti več kot 25 kilometrov, po kranjskem svetu. V svoji zgorenji polovici do Preddvora teče po ozki ko-kerski soteski med tesno obdajajočim jo hribovjem na desni in gorovjem na levi, od Preddvora do Kranja pa ureze v ravnino globoko strugo ter teče jednako Savi od Drulovke do Medvod, v skoro jednako dolgi skalnati ožini. Pravec izpremeni v svojem teku znatno dvakrat. Do vasi Kokra teče precej od severa proti jugu; od Kokre do Preddvora meridijonalno na prvi tek od vzhoda proti zahodu; od Preddvora do Yisocega jednako prvotnemu teku; od Visocega do Kranja pa proti jugozahodu. Vsled tega nepravilnega teka napravlja pri Kokri in Preddvoru dve ostri koleni. Ker v vsem svojem teku ne izgubi značaja gorskega potoka, sta temu primerna tudi precej velik pad in hiter tek. Dotokov sprejema veliko več, kot Sava sama, ker ji prihajajo vse vode iz južnih pobočij Stor-žičeve in Grintovčeve skupine. Mnogobrojnejši in tudi večji so dotoki na desnem, kot na levem bregu. Iz pobočja Kriške Gore ji prihaja do 15 kilometrov dolga Kokrica, ki se izliva vanjo pri Rupi nad Kranjem. Njen najvažnejši   dotok je mimo  mnogobrojnih   studencev in potočkov
E. Lah: Zemljepisne črtice.                                  695
od Storžiča prišedši Blatnik, ki se vanjo izliva pri Mlaki. Na levem bregu nima Kokra razven neznatnih gorskih studencev zgornjega teka, ki ji dohajajo iz divjih grap Grintovčeve skupine, nobenih večjih dotokov.
Na desnem bregu ne vsprejema Sava nobenega pomenljivejšega dotoka mimo Besnice, katera se pa tudi po komaj jednournem teku izliva kot ponižen potoček pri Rakovci vanjo.
Na kranjskem svetu imajo na zahodu in vzhodu tudi še drugi, pozneje precej veliki potoki svoje vrelce, koji pa, zapustivši kranjski svet po prav kratkem zgorenjem teku in pripadajoči prirečju Sore, oziroma kamniške Bistrice, nimajo za kranjsko okolico nikake važnosti.
Podnebje kranjske okolice se sme zvati še precej ugodno, veliko ugodnejše nego tržiško. Ce že hočemo na Kranjskem glede letne temperature razločevati dva pasova: ostrejši severni in milejši južni, približuje se Kranj s svojimi 9"3°C srednje letne temperature sredini severnega pasa. Kraji ob severni periferiji, to je ob vznožji Planin, ne poznajo velicih ekstrernov, med tem ko se nagiba središče in južni del ravnine k vročim poletjem in ostrim zimam. Tudi glede števila deževnih dnij in glede množice palega dežja je kranjska okolica dosti na boljšem mimo tržiške, dolinske in bohinjske, precej jednaka pa z radovljiško. Sploh se pa drži deževje močneje in bolj pogostokrat severnega gorovja, kot pa južne ravnine. Močni vetrovi so le redka prikazen, ker visoko gorovje krog in krog ne daje ostrejšim vetrovom prilike svoje moči razkazavati. Kakor pri večini kranjskih krajev, prevladuje tudi tu od morske   strani prišedši,   mokri in   gorki jugozahod.
Opisani svet šteje 22.192 prebivalcev, kateri so naseljeni po 115 krajih v 4215 hišah. Na vsak kraj pride tedaj po 193 ljudij in skoro 37 hiš. Po več kot 50 hiš ima neprimeroma veliko število, namreč 25 krajev, in sicer: Kranj 354, St. Jurij 189, Stražišče 134, Zgorenji Brniki 91, Cerklje 82, Trboje 77, Spodnji Brniki 75, Predoslje 70, Zgorenje Bitinje 69, Zgorenja Besnica 67, Strahinj 67, Srednje Bitinje 67, Voglje 67, Hrašče 65, Primskovo 63, Veliko Naklo 61, Voklo 60, Smlednik 58, Olševek 58, Visoko 56, Podreče 56, Kokrica 53, Mavčiče 51, Kokra 50. — Tudi število krajev z več kot 300 prebivalci je jako veliko. Štejemo jih 19 in sicer: Kranj 2313, Stražišče 921, St. Jurij 749, Zgorenji Brniki 513, Kokra 467, Cerklje 456, Zgorenje Bitinje 424. Predoslje 419, Srednje Bitinje 375, Voglje 357, Spodnji Brniki 354, Primskovo 344, Olševek 333, Trboje 323, Visoko 321, Voklo 321, Hrašče 319, Veliko Naklo 303, Zgorenja Besnica 301.
V političnem, sodnem in davčnem obziru ima kranjska okolica svojo skupino; sedež omenjenim oblastvom je glavno mesto Kranj.
696
Listek.
V cerkvenem obziru razpada kranjska okolica v 1 dekanijo, namreč Kranj, kateri je podrejenih razven že pri Tržiči omenjenih, še 14 kranjskih župnij, namreč: Cerklje, Št. Jurij, Šmartno, Smlednik, Preddvor, Predoslje, Naklo, Velesalo, Mavčiče, Trstenik, Gorice, Kokra, Šentjurska Gora in Zapoge; ter 3 lokalne kaplanije, namreč: Besnica, Trboje in Št. Jošt. Omenjenim faram pripada razven tega še 56 različnih poddružnic.
Za pouk skrbi razven četverorazrednice v Kranji več dvo- in jed-norazrednic v okolici.
Razven kmetijstva, s katerim se peča velika večina prebivalstva kranjske okolice, sta važni stroki za prebivalce tudi trgovina in obrt-nija, kateri dajeta par tisoč prebivalcem obilnega zaslužka. Kranjska okolica šteje krog 200 trgovin in skoro 500 obrtov. Velike lokalne važnosti je za Stražišče sitarski hišni obrt; skromen zaslužek daje tudi tkalski hišni obrt prebivalcem besniške okolice in vaščanom ob spodnji Savi. Kranjska okolica šteje nad 160 krčmarjev, čez 70 mlinarjev, čez 40 kramarjev, krog 30 kovačev in po ravno toliko branjevcev in Žagarjev.
Kranj z okolico ima 12 občin, namreč: Cerklje s 3269 prebivalci, Št. Jurij s 3101, Preddvor z 2739, Predoslje z 2353, Kranj z 2313, Stražišče   z 2165,   Naklo s 1811,   Smlednik   s 1751, Mavčiče s 1320,
v
St. Jošt s 784,  Voglje s 678,   Hraščje  s 492  ljudmi.    Na vsako   žu-panijo pride po 1849 prebivalcev, po 10 krajev in 351 hiš.
Listek.
Novo društvo? Učitelji slovenski so zadnje čase začeli ugibati, kako bi mladini naši preskrbeli kaj več primernega berila. Toda JLČUni v nameri svoji so nejedini v tem, kakih sredstev bi se jim bilo posluževati, da bi dosegli lepi svoj namen. Izprožila se je bila misel, naj »Slovensko učiteljsko društvo" prevzame važno to nalogo ter za mladino slovensko izdava primerne leposlovne knjige. Drugi so bili pa te misli, da ta posel pripada bolj »Narodni šoli." In oglasila se je spet tretja stranka, ki je predlagala na zadnjem občnem zboru »Slovenskega učiteljskega društva," naj se osnuje posebno, novo društvo, ki bi izdavalo knjižnico, namenjeno šolski mladini slovenski in izvolil se je tudi odbor desetih gospodov, da ukrenejo vse, kar je treba o ti stvari. Ker. je stvar literarnega pomena, bodi nam qp_roščeno, da tudi mi rečemo svojo. Odločno smo zoper to, da bi se osnovalo novo društvo v ta namen, da bi izdavalo knjižnico, namenjeno mladini slovenski. Kaj še nimate dovolj literarnih in učiteljskih društev? Kaj ^Narodna šola", kaj „Pedagogijsko društvo", kaj  »Slovensko učiteljsko društvo"