St. 137. V Mariboru, Četrtek 23. novembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, aii v Mariboru s pošiljanjem na doni, za celo leto 10 gold., za po! l.-ta 5 gold., za četrt leta 2 KOld. 60 kr. — Za oznanila se piačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če sir oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čtanovljati. Dr. Radcj dokaže, da bi se na tak način ne dobila koncesija. Predlog Vošnjak o v se sprejme enoglasno. Od £ do § se potem debatu je in pretresajo glavna vodila, po kterib naj začasni opravljajoči odbor osnuje definitivna pravila. Sklenilo se je, da ne more noben delničar uiti na podlagi svojih delnic niti na podlogi pooblastil več nego 20 glasov oddati, da se tako zabrani vsako k 1 i k o vanje: iz istega vzroka namreč, da ne bi samo v Ljubljani stanujoči odločevali. sprejeto je v statute, da sme vsak ud „opravija-jočega odbora"1 tudi drugega uda npravljajoČegft odbora ali kacega namestnika pooblastiti. vendar s svojim vred, ne več nego .*! glase imeti. Med glavnimi vodili je bilo tudi po dolgi debati skleneno, da ima drnitvo pravice predkupa za vsako delnico, prodno v drage roke preide, in sicer tako, da brez dovoljenja opravljajočega sveta Je vsako prodaja ali predaja akcije neveljavna. Končno formulirati ima ta sklep začasni opravilni odbor. Dr. Vošnjak nasvetuje resolucijo: zbor sklene zarad vplačevanja: K)',, plača vsak delničar meseca decembra, 20n'n meseca januarja. 20% aprila, 25% julija in 26% oktobra. G, Po-kl u k ar je proti tej specijalnosti in terja, naj se ob gotovem obroku plača vse: vendar sc resolucija sprejme potem, ko se je od več Strani poudarjalo, da bode razdeljen je obrokov mnogim delničarjem, ki še pristopijo, Ugodnejše. Na dalje se sklene resolucija, da društvo od 1. jan. vzame v last tiskarnico in -S. K.a Pri volirvi odbora in namestnikov je bilo s pooblastnicami vred oddanih 21!' glasov. V odbor so voljeni -ledeči gospodje: dr. A h a č i č , dr. D o m i n k u S , E i n s p i e 1 e r, G o r-jup, G rasel', G u trna nn , P. Kozler, dr. 1'ogačar, dr. Iiadej, dr. Razlag. Rapoe, T e i « t e n j a k , d v. V o i n j a k , dr. Z \\ • n i k dr. Ž i go n. Za namestnike so izvoljeni pa : gg poslance Jngovic, poslanec Kotnik, V. Krisper, dr. M mda, dr. Pavlic, Sovan Franc mlajši, dr. S+einer, prof. Sutnan. dr. Tonkli. Pri volitvah odbornikov so za temi največ glasov dobili : Sovan, Lcnček, Lavroiičič, Sttman, Turk iu dr. Poklukar. Pri volitvah namestnikov so več glasov dobili gg. Trstenjak, Pfeifer, Rude/, prof. Pajk, dr. Poklukar, dr. Abačič, M. Zvanut, J. Zuža, prof. Vavru itd. Listek. P. Bemar&us, capucimis Marbmgensis 1760. Ko še ravno vse svoje ostale, stare in naj-uovejše prepiske za Ljubljanski slovar spravljam, nahajam tudi obili izpis iz sledečega rokopisa: „Dictionarinm germanioo-slovenioam, voeabnla tam anti(jua, quam nova usu recepta. juxta ervmon pnrioris ilovenismi autliorimi, methodice demon-strans. Necnon .... ad majorem linguac hujus eognitionem explicans, authore Pre Bernardo, eapnoino Marburgensi 17(10," ker se pa večne spominam, kteri rodoljub mi je bil leta 1*4:5 ta rokopis v porabo ponudil, zatorc v imenu književnosti in zastrau njegove razne znamenitost tukaj javno prosim: L Kdo mi ga je blagovolil posoditi, ali kdeje zdaj? g. Oigale ga v svojem predgovoru III—X ne omina. 2. Da se meni piše ali ojavi, koliko celih pol je tega rokopisa, in ali je slovnica vzravno, kakor je p. Bernardu s v predgovoru obečal ? 3. Ali bi se ne dalo še izvedeti, kdo jc bil p. Bernardu s 8 rodom in svojim popolnim imenom V Morebiti j>ri č. č. o. o. ka-pneinik v Celju, ali celo v Gradcu V Blagi do- morodec g. dr. Muršec. na pomoč! —Tedaj ima naš Maribor tudi svoja dva slovarjepisca : p, Bernarda in duh. N a r a t a, (Ali je N a r a t o v rokopis le res na veke zapravljen ? zatore na noge, komur rodoljubno srce bije, dokler ga ne bo več ne duha ne sluha!), kakor Ptuj svoja: Penja in Kupana. — Več o gore rečenem iu še o drugih rokopisnih slovarjih, n. pr. K as tel ca KIKO str. 527, Zagorca, Bil ca. premik vlad. Slom* seka: Glossen zu dr. Murko's VVorterb. str. 4i»0, potler o: „Slov. Pflanzen-Noinenclatur" Fr. Vrb-njaka \K\n, (več nego f»0 pol. kar tudi ob d »bi v Ljubljano pošljem) ter o svojih pomočnikih menda v „Taboruu. Ali še kdo ima ali ve za kak slovarski rokopis? Ne mudimo sc. Na Ptuju. 0. Caf. iiiKlto-Klovoiitslci slorVChrt« l goden zvek prihrumeva od naredbe bivšega poravnavalnega popečiteljstva, ktero previdevši za nas Slovence potrebščino take knjige v srednjih učiliščih nagovorilo je mladega veleučenega g. na-učitelja Pajka, da spiše brže bolje ta slovar na porabo. Ugaja tudi, ka se je razve naučiteljev strokovnjakov podvrglo temu težkemu poslu ne koliko še drugih pTeskuaanib slovenskih kujižnikov, kar zagotavlja, ka je kan kolikor najhitreje dovršiti to (dišimo nalogo, da se na skorem zroči uka-željni mlade/ni v naročaj. Oziroma na sestavljanje drzuol bi se tole uasvetovati : a) naj se na primernem kraju snidejo vsi sodelavci tega slovarja zato, da bodo vsi složno postopali, kar pospeši in mnogo polekša posel vredniku. O tej priliki bi sc tudi vsem pomagačem priporočila eta pomagalna sredstva, kar bi vodilo na lepo skladnost in so-mernost; b) naročeno je bilo pred nekoliko leti gospodoma gimnazijskima naueiteljcma M. Valjavcu iu Zepiču sestaviti latin«ko-hrvatski ricčuik ; ona imata najbrže to delo dovršeno v rokopisu, naprositi bi ja toraj trebalo, naj bi dragovoljno skladavcem latinsko-slovenskega slovarja posoditi račila svoj Izdelek, kar bi nam sila posel skrajšalo ter mnogo pripomoglo k sveti vzajemnosti, a vrb tega bi se meuda našel uačin , da bi istohipno dobili Hrvati in Slovenci to knjigo. Ako že hrvaška vlada nebi kazala volje temu na pošpehi nagovoriti bi se morebiti dalo jugoslavensko inodrišče, da deloma priskoči iu proza roko pomočnico. Jaz si to Stvar prikazujem v obliki pravuiš- Ta izbrani začasni opravljajoči odbor ima po vodilih, kakor so so pri obširnem prctrcsovanji in posvetovanji v tem prvem občnem shodu razvile, osnovati in oblastnijam na potrjenje predložiti pravila in za koncesijo ljubljanske tiskaruico prositi. Tako je torej veliko društvo ustanovljeno in ako nam ne pride nepričakovano nasprotovanje, česar si ne moremo misliti, začenjala se bode kmalu nova doba odločnega delovanja v duševnem t'izi.-1. Domače iu slovansko novosti. — Izmed slovenskih poslancev so odpotovali gospodje dr, Vošnjak dr- K os ta in Herman v Prago. Dr Vošnjak zaduji ponedeljek, dr. Kosta že v soboto. — Začrtani opravljajoči odbor „narodne tiskarnice** i m i prihodnjo nedeljo prvo odborovo sejo v Ljubljani. — Kako lepo skrbi vlada za štajerske Slovence, in posebno kak duh pra-vičuosti (?) vlada pri graški e. kr. namestniji. priča z nova način, kako so ravnali pri oddajanji službe okrajnih zdravnikov, h dobrega vira vemo, da je več izkušenih, slovenještajerskih doktorjev za mesto v Ptuji prosilo, ki so vsem terjatvam, tudi glede znanja slovenskega jezika, odlično zadostovali. Ali nobeden izmed teh kompetentov službe ni dobil, temuč c. k. namestnik je po vseh kotih "dal Iskati „Slovenca, ki ni Slovenec." In tak individuum so našli v dr. Škrabarju, dozdaj zdravniku v Litiji, kteri je dekret dobil, ne da bi bil kompetiral. To samo zarad teh zaslug, ker je dozdaj litijskemu pašatu Auerspergu nemškutarstvo siliti in širiti pomagal iu se vedno vedel kot človek brez političnega prepričanja in značaja. — Tako je še zmerom, da mora pri nas svojemu narodu izneveriti se, kdor hoče službo dobiti! — O z e d i n j e n j i I z t r e in Goriškega s Trstom govori jako razširjen tržask list za isterske iu sploh primorske Hrvate rNaŠa sloga" in pravi: ,,Naši sosedje Talijani so zopet začeli pisati o zedinjenji [stre in (roriškega s Trstom. Mi smo le rekli, da se ta stvar tudi nas tiče iu kako mislimo o njej, pa zdaj zopet ponavljamo: da bodemo vse sile napenjali, da se združimo, bodi si s Hrvatsko bodi si s S l o ve n i j o, ker naj znajo, da nas ni nikakor volja utopiti se v italijansko morje." — Hrvatski gozdnarji ali šumarji imajo 9. decembra t. 1. v Križevcu skupščino, v kteri se bodo pasvetovali v blagru šumarstva. Dopisnik iz Slavonije v rObzoru" pozivlje mnoge slovenske šumarje, ki so v Hrvatski, Slavoniji in vojn. Krajini v službah in jim je Hrvatska druge domovina postala, naj se udeležijo. „Naša braca Slovenci , Česi i Slovaci neka tom prilikom pokažu, da su vriedni članovi svoga naroda, te da ljube sve što slavenski diše in slavenski govori in tvori "pravi „Obzoru in mi mu pritrjujemo. — V Zagrebu so imeli zadnji torek Mađaroni svojo skupščino, sezvano od dr. A, KuŠe-viča. Posvetovali so se o organizaciji svoje „stranke.- da hi potem hrvatski zbor razpustili, predao se je sešel. — Odlični možje poravnovalne politike Še redno dobivajo zahvalnice in častne diplome od različnih zastopništev in društev po deželah češke krone. Češki listi donašajo vsak dan mnogo novic te vrste. — Svetozar Miletie, znani voditelj ogerskih Srbov, je o Andrassy-u v ogerski zbornici, kakor ob svojem času povedano, rekel, da je sedanji minister vnanjih zadev, potem ko je na Oger-skem take razmere ustvaril, da sc jim ni več kos zdel, „ušcl," To je dalo rPolitiki" povod, preči-tati zapisnik Andrassv-jevih grehov, ponoviti, kako je Slovakom, liuinuueem, Srbom, Hrvatom, krivico delal, kako je tudi med Magjari samimi si nasprotnikov nabral (levica v ogerskem zboru) in reči proti koncu v članku govorečem o teh rečeh: „Ogerska levica bode iz Andrassv-jeve vtikovalnc politike kapital kovala, dokler da se bo celo ne-trdno in s trudom vkup držano poslopje dualizma nad glavo Andrassy-a in Deakove stranke podrlo. Na teh razvalinah pa bode personalna unija vstala iu mi bodemo gotovo zadnji, kterim se bode moglo na Dunaji očitati, da smo pomagali tako državno razmero ustvarjati, ktere se kakor kuge boje. — V tužneni staun je Andrassv dobremu grofu Lonvavu Ogersko prepustil. Znotraj razdrto, državljanski vojski blizo, zunaj brez prijateljev, ne z ostalimi narodi ueogerskih dežel, ne s Srbijo, Rusijo iu drugimi državami v blagolioteči razmeri, razen Prusije, ktera vslcd Andrnssv-Bcustove di-plomatiene modrosti že zdaj Ogersko za bodočo kolonijo Bismarknvih spletek ima. Za našega ljubega grofa Andrassv-a je potem takem bil res čas, iz Ogerskega — niti." — Poljaki so oni narod v Avstriji, ki je politično najmanj stanoviten. Se ona klika, ki se denes rustavoverno" imenuje, je stanovitnejša kajti v nje postopanji se saj eno načelo povsod vidi, namreč obdržavati prvo besedo v državi in tlačiti vse nenemške narode iu če so denašnji „ustavoverci" tudi bili prvič absolutisti, pozneje „konstitu-tucijoualni" ccnstralisti, sedaj dualisti in bi postali tudi federalisti, ko bi v federalizmu našli uresničenje svojega gori omenjenega načela, vendar ne skačejo tako naglo iz enega stališča, kakor Poljaki, ki so bili pod Hohenvvartoin federalisti in komaj je bil Hohenwart odpuše en, sc že oklepajo ustavoverne klike, ker mislijo, da pride tej sedaj krmilo v roke. Poljaki se drže vselej samo iste stranke, ki ima oblast v rokah in kakor so denes ustavoverci in zmerjajo federaliste, tako bodo jutre federalisti, če bodejo ti več vpliva imeli. Zato se na Poljake ne more nikdo zanašati. Oni so nezvesti zavezniki. Na Dunaji se je v teh dneh zbralo nekoliko odličnih Poljakov h konferenci; sedaj mislijo so razmere njim posebno ugodne, ker Andrassv sam bi neki rad samo Poljake zadovolji, drugače pa r strogo ustavno" vladanje videl. Da ustavoverci sami sedaj naspotujejo Andrassv-jevu.fče ravno so poprej hoteli v državnem zboru poljsko resolucijo po večjem sprejeti, je znano. Dopisi. Iz /imieba. 21, septembra. |Izv. dop.| Pri nas vlada se zmerom politična tišina. Časniki naših dveh nasprotnih strank se sicer po malem vsak dan ščipljcjo iu brcajo, pa njih velike kritične krtače vendar že dalje časa na polici leže. Voz našega javnega življenja ne more ni naprej ni nazaj. Očividno je, ka smo dospeli do nekega počivališča. Kar je klop v hladnej senci za trudnega potnika, to je denašnja tiha faza našega javnega življenja za nas Hrvate. Počivališča so naravna in obča prikazen v življenji vsakega naroda, ona pridejo pa vsakem umornem trudapolnem delovanji , ter so ob enem zopet predhodniki uovih prizadevanj, novih naporov in novih naskokov. Mi denes v zapečku sede z mirno krvjo brojimo in tehtamo dogodke okolo sebe, ter še ne pomislimo na to, da imajo vsi ti dogodki tudi na naše zadeve kolikor toliko vpliva. Med novimi minister-itvi nas Lonvav bolj zanima nego Andrassv, In zato imamo za glasove prihajajoče iz Pešte dva uha, za glasove pa prihajajoče iz Dunaja samo eno. Lonyay je sicer rekel, da bode kot ogerski premier zvesto stopal po tistih stopinjah, s kterimi mu je pred njim Andraši gaz naredil. Ta njegova izjava je malo tolažljiva za nas, vendar si pa mislimo: si duo faciunt idem, uon est idem, Nam nasproti prav za prav do denes še ni barve pokazal , kar pa sicer vsak čas pričakujemo, (llavno vprašanje, ki si ga stavljamo, je to: ali bode pustil naš sabor 15. januarja prihodnjega leta sniti se, ali ne V ali bode pa mesto tega, sabor še pred njegovim konstituiranjem razpustil, in nove volitve razpisal? Tako se mi vprašamo, tisti pa, ki bi mogel edini na to vprašanje odgovor dati: Lonyay, še zmerom ni izpregovoril. Andrassy kot minister zunanjih zadev je, — kakor si tukaj na uho pripovedujejo — s tem na- kega uazivja od LS53 L, namreč: na prvem torišči latinsko besedo, potle hrvaško in naposled slovensko, a kder je za obe narečji isti izraz, postavljaj se samo enkrat. Relo-stenec i u Jambrešič porabljajta se marljivo, prebogata Oroslavova nabira služila bi na krasoto iu okinčanje; c) treba bode rabiti bolje panonsko razrečje, ktero je hrvaščini najbliže, vsaj v premnogih primerih isto, čemur se ni čuditi, ker hrvaški pisci minovšega stoletja govorili so o svojem jeziku kakor o slovenskem, o svoji zemlji kakor o slovenski zemlji: „C tč t s vetje e v" preneseni 1To4 na naš slovenski jezik. Ta žitek svetcev obsega četiri na podlan debele vezke v hrvaščini od lepoglavskega redovnika Hilariona Gaspariotti-a, reda sv. Pavla prvega puščenika. Pisec zove svojo domovino slovenski o rs ag govoreči: Dušicam slovenskega o rs aga na napredek, in: koteri (svetci) u našem Horvatskem Ui Slovenskem orsagu poštuju se. Vitez Miklošič tudi imenuje golč med gradjanskim Hrvaškim narodom govorjen slovenski; ondi je ravno domovišče l.-a, kteri pišemo v knjiž-aem jeziku. Razen tega priporočaje panon- sko razrečje, gojimo trden kan, ka se bližamo jedinosti južnih Slovanov, do ktere sc tudi tem potem zanesljivo dospeva. Korotansko razrečje pogreša izvirnosti in opira se po veliki večini na prestavljeni jezik, kakor so z njim delali obnavljatelji Truber, Dalmatin itd., ne z naj oči več značaja slovenščine, ne vedoči več jezika 10. 11. 12. stoletja, ne mareči in neskrbeči sc za govor drugega Slovanstva. Po takem je vladalo onda izlasti glede na naSčino med duhovščinoj gadno in pogubno mrtvilo, kakor denes vlada v znanostih poprek in materinščini naposeb z ogromno večino razumništva po vsem Slovenskem, iznemši v tej ali oni vladikovini primerno jako malo število delavnejših, mar-Ijivejših, omikanejših in za pravo nelažljivo ali ukanljivo blagost svojega naroda se potezajo-Bili osobnosti, a drugo preveč troši, pije, spava, in deveta mu je briga, naj idejo zgodbo in se vrti zgodovina tako ali enako, samo da on ugodno lenjari in se pita nalik vola pitanca, dokler mu bela žena ne namigne, hajd nemarnjak odtod, da ne bodeš več kruha gubil. In če ga včasih kaka aponosica dregne, peline ali zdrami na prijetno nastlanem vališči, prebujen psnje vse gibanje in napredek, ker druga ne ve, za delo pa mu ni. S takimi čusi bogme ni za betvo pomagauo narodu, od kterega so navedenci preškolani, na to da bi uekda bili pomočniki in vodniki ljudstvu, a ne mračnjaštvo goječi lenjaki. TrošiteHev dosti, a narodu kosti. To Vam jc neskaljena, dasi do-tičnikom pelinova istina. Ako ne bode v kratkem ovarjati popravka, moči bode narodu oči na stržaj odpreti, naj več ne krmi in ne redi lenjakov sanio-jedov. V tej iu vsaki znanstveni knjigi dolžni smo razstati se z nepotrebnimi tujiznami, bodi si ka so odete slovenskimi platcnami, pustimo vsakemu svoje a zajemljimo radi iz domačega, bogatega in neizčrepljivega zaklada. Opuščajmo med drugimi tc-lc navadno na dnevnem redu soče nemčizne: prihodnji, prihodnji6, prihodnost, prestavljeno iz Ziikunft: naše je bodoč, bodočnost; brati, bralec, berilo in vse izvedenke odtod iz 1 esen, naše : čteti, citati, čitatelj, čitalo; minovse stoletje kaže: čtevec-čtelec, nikar ne moti prikazen, ako šteti iz iste korenike pomenja broj iti, vsaj je ravno tako v staroslovenščini; brati, brač, be-rač-sammeln, eolligere in p. brati grozdje; življenje prevedeno iz Leben, naše: žitek; obhajati, ob haj a nje, obhajilo iz begehen v dragem pomenu, naše: svetiti, častiti, praznovati; imenovanjem nalašč na brus postavljen, in sicer izrecno s tem namenom, da se na njem obrabi in okrba, in potem na „lep način" čem preje na stran potisne. Tudi Andrassv sani gotovo ni tako I6p, iu tako bedast, ka ne bi previdel, da je ou kot minister zunanjih zadev habsburške monarhije med diplomati to, kar je bil rimski gladijator za rimsko občinstvo: v zabavo tega občinstva moral se je namreč z drugimi gladijatorji ua smrt in življenje boriti! — Z Andrašijem — tako se pri nas sklepa — bode drugI glavni faisscur duvaliznia v „škart" det, in federalistična dvorska stranka bo potem prosto polje imela. Mi sicer nismo prijatelji dvorske, kakor krt podzemno ruj oče kamerile, vendar je pa v zgodovini habsburške monarhije potrjena prikazen, da je fckoro v vseli odločnih časih nazadnje dvorska stranka odločila. Tudi današnji časi so odločilni. Ta kriterium jim nikdo zanekati ne moro. in ravno kakor že večkrat poprej, mogla bi tudi denes dvorska stranka zadnji ra tout" izigrati. Razne prikazni zasvedočavnjo. da dvorska federalistična stranka denes na vseh naklib dela. Hohonvvart bil je njeno delo, ravno kakor je tudi Bcustov pad, iu brž ko ne tudi nenadani Andrassv-jev avanceinent ona zakrivila. Poseg njene roke v državni* kolesji* je v toliko opravičen, v kolikor so se že skoro vse druge politične stranke obrabile in nevspehoni nemogoče naredile. Zadnji cilj in konec dvorski4 stranke more biti samo j ali federalizem ali absolutizem. Ktero teli dveh vladinih oblik je kamarila v svoj program vzela, to sc denes pač še ne more reči, dolgo pa tudi prikrito ostati ne bodo moglo, sicer je pa čas, da enkrat tako ali tako iz egiptovske tmiue iziđemo. Iz Oii«*r>*I*«*arii. Idi nov. 1. B. [l/v. dop.j So časi, v kterih se domoljubno misleči človek, posebno daleč od domovine, živeč in mirni podložnik iz svojega spanja zbudi, kakor bi strela udarila iu ga na najnepiijetneji način za boljšo bodočnost zdramila. Tako sedaj stoje reči v Avstriji, v deželi, o kteri sc še vedno govori, da so njeni pripomočki neiztočljivi. Kavno isto se lehko reče (» oblagodarjeui zemlji Turčije tu vendar je tam, kakor pri nas v obče sila doma. Razlog za to prikazen, da se blagostan sploh ne nune povzdigniti , leži v nesrečni politiki, ktera vsak po-boljšek za državljane v kali zaduši. Da sc nahajajo spekulantje, kterim jc ta zmota prijetna in kteri iz nje največje koristi vlečejo, nas uče mnogi dogodki. Ko je grof Hohonvvart po neizrekljivem trudu Čehe zadovoliti hotel in za temi druge rodove države, moral se je Beust, da razdere poravnavo, z Ogri zavezati, ktere je od-gojil, da sebe in poravnavo nemogoče stori. obrejevati, obrejevanje ; dobro jc rečeno : obhajati okolico; obiskati prevod iz besueben. naše: pohoditi, pohajati, hrv. posetiti; dopasti se iz ge-fallen, naše: ugoditi, ugajati, po godu biti; pretekli iz verflossen, naše: minovši, prešestni; peljati izlaščine, ta glagol sc povse odbrcni toliko več, ker se rabi tudi v krivem pomenu : Nekega dne mu (Avguštinu) prinos6 bolnika. . . Ko pa mož, ki je bolnika pripel jal, pove, kalni točno rečeno, vsaj se tudi pravi: drva mu je pripeljal. Privajati se nam je na vesti, voditi in vesti, voziti; poduk iz Untcrrieht, naše: pouk; priložnost iz Gelegenheit, naše: prilika; star, starost v pomenu aetatis, aetas, nemški alt, Alter: dečko J* let star je umrl, naše: 9 let bivši ali imajc ali dovršivši, vsaj devetletjc za človeka ni starost; tvoje starosti (ako p. drug ima 17 let), nase: tvoje dobe, trojih let; starši iz Kltcrn, naše: roditelji. Vedeti je tudi, ker takih spak slovanski svet nikder nima, nego so delo iz nemškutarske kovačnice. Kavno tako je tuje: oče, -ta, očetov, očetnj a v a po svoji laški končnici t, naše: oča, očin, očinski, očevina, očinstvo; tuje je: Murko, ta, naše: Murko, a, Nedelko, a, Meteljko, a; po tujem klenka kmalu, udsebin al. hudobija, domačija. R. B. To junaško delo je nam Slovanom one elemente pokazalo, kteri so naši naj večji sovražniki, zato vemo iz dogodkov, kaj imamo pričakovati pod magjarsko vlado. Magjari so ljudje, ki so skrivaj intrigirali, dokler so se slabe čutili. Zdaj pa mislijo, da bodo s svojo honvedsko vojsko storili , da jim bodo z dobrim ali slabim vsi ne-magjarski rodovi podložni biti morali. Če grof Andrassv svoj .spomin na pomoč vzame, mora si sledeča vprašanja staviti: kako jc prišlo, da je Ogrerska leta 1 S4i» kljubu veliki honvedski vojski se pri Vilagosu udati morala? in kako on, tedaj največji nasprotnik Avstrije in dinastije, sedaj naenkrat službo ministra zunanjih zadev sprejeti more, če ima — nečemo reči značaj — temveč nekoliko sramežljivosti, ktero vendar imajo vsi pošteni ljudje V Prvo vprašanje, zakaj je Ogerska leta 184!» izgubila, bode dobilo odgovor, da niso toliko avstrijske in ruske vojske k pobitji pripomogle, kakor živeči v Ogerski sami domači nasprotniki Magjarov: Srbi, Slovaki, Rumuni in Hrvati. T ada j so bili ti narodi še jako pohlevni, kar denes zarad nezaslišanega magjarskega stiskanja niso več, toraj je ona moč, na ktero sc Magjari opirajo, jako problematične nature. — Drugo vprašanje, kako se mož, ki jc bil največji nasprotnik Avstrije in dinastije, na sedež vkupnega ministra meni nič tebi nič vsede, je res zastavica, ktero bode bodočnost uganila. Mi Slovenci moramo pazljivi biti, dokler se ti dogodki ne razjasnijo in se moramo možato zbrati, da bodemo gledali sedanje zamote z ono pasivnostjo, ktera je našemu rodu lastna. Slabše, ko se nam v državopravnem obziru sedaj godi, sc nam ne more goditi in mislimo, da naši poslanci te niso tako daleč, da bi sc za 10 gld. na den sedli pred škotska vrata in tam morali poslušati, da se slovansko ljudstvo, ktero dela večino monarhije, ondi samo iz milosti trpi in ga Nemci pomilovalno po strani gledajo. Lahko čakamo pri domaČem ognjišči onega časa , da se bodo razsvetljeni državniki našli, kterim bode večina ljudstev naše monarhije svetišče in kteri bodo tisto kratkovidno večino ki zdaj pogumno glavo po konci nosi, učili človeške pravice. Tzv. telegram „Slov. Narodu." (Dosel po končanem uretlovanji.) Iz Prair, 99. novembra. V f>drrnll»tlcnem Hhodu v Prafl Jr lillo xn»topnnlh ileirt hvntrlJ*«Ulli de/el h š 11 rti «* m v 11 m I zKNtopnlkl. Mlovrnrr ho ka-Mtopnll tir. InMin. dr. VoštiJaU In Herman, V*i Miilcul ho bili rnoKlaHito nurejetl. Politični razgled. Deželni odbor kranjski jc baje dobil pismo od ministerstva notranjih zadev, v kterem govori ministerstvo o „čudnih" dnevnih redih v zadnji sesiji dež. zbora kranjskega , pri kterih je samo glava nemško, vse ostalo pa slovensko tiskano. Ministerstvo želi, da bi dež. odbor glede ua 1!>. o. p. pri bodočih predlogih za dež. zbor tudi za nemški tekst skrbel. Deželni odbor bode protestiral zoper to kratenje avtonomije deželnega zastopa, bode opomnil na sklep dež. zbora, da ima uradni jezik dež. odbora biti slovenski iu bode ministerstvo vprašal, zakaj tudi na Štajerskem in Koroškem ne skrbi, da bi dotični dež. odbora v dveh jezikih uradovala. Na Dunaji niso še iz ininisterske krize izšli. Vendar ustavoverni listi poročajo, da dobomo zdaj ko je Kellersperg odpravljen, miuistorsvo z Adolfom Auerspergom na Čelu. To se ve da sc okolo njega zopet bleščijo nemško-ustavoverne zvezde, brez kterih ni nič nemškega mogoče, Lasser, Glaser, Stremajer, Unger itd. — stare litanije. Feld-maršal-lejtnant Kollcr ide zopet v Prago Čehe krotit. Razpustili bodo deželne zbore: kranjskega, moravskoga, iu gornje-avstrijskega, za druge se se ne ve. — Poleg tega so imeli zadnji torek ustavoverci posvetovanje na Dunaji, kterega so se udeležili: Oiskra, Hasner, Herbst in kar nemškega ž njimi leze ino grede. Ti so Auerspergu svojo pomoč obljubili, znamenje, da dolgo ne more obstati. Ob istem času kakor federalisti v Pragi iu ustavoverci na Dunaji, imeli so tudi Poljaki na Dunaji svojo konferencijo, a celo Nemci se iz teh nesrečnikov norce delajo, ker sklepajo o tem pod kaki ni pogoji bodo šli v rajhsrat Nemce podpirat, niso vedeli kaj bi sklenili. Glasilo tirolskih, nemških federa-1 is tov, rNeue Tiroler Stimmen" piše: „Padec Hohenvvartov pomeni za Rusijo vabilo, naj trenutek porabi, ker sedaj so Slovani razsrdeni, da so bili ua Dunaji tako naglo in odločno odpravljeni in v obupu niso za Rusijo samo nenevarni , temveč žalibog up. Raztrgana, divjega sovraštva med narodi polna Avstrija bila bi ua papirji zaveznica lVusije, na bojnem polji pa zaveznica Rusije . . . Naša Avstrija ima prostora za vse svoje uarode, naša Avstrija ne konfiscira svobode v prid dvema drohižema svojega prebivalstva, naša Avstrija ima po svobodomiselni vladi na se vleči vsa sorodna ljudstva , ktera stanujejo na njenih mejah — pa na „liberalni" strani žele Avstrijo, ktera ima ostra-šiti vse pošteno misleče Nemce, Italijane in Slovane, tako, da gredo sočutja čez mejo in med mejami nič ne ostane, ko poteptana svoboda, nezadovoljnost in neizgledcu razpor na eni, brezimena neumnost in še večji in kratkovidni napuh na drugi strani!" Tudi med Nemci žive, kakor vidimo možje , ki imajo razum za stan Avstrije, žalibog pa je vcČiua Nemcev po kerumpiranem časništvu tudi politično ostrašljivo korumpirana. Razne stvari. * (Pri deželnem sodišči v Ljubljani) je prazna služba adjunkta. Prosilcem jc znanje slovenskega jezika potrebno. (L. Z.) * (Hoji za ustavo) so Avstriji od svojega začetka v attšou 1. 1848 do sedaj 110 nwni-strov dali. Izmed teh jih 87 živi in 85 pokojnino uživa (Oiskra iu Widman ne potegujeta pokojnine, ki jima gre.) In kakor najnovejši zaobračaji naše politike kaže, Še ne bomo kmalu prišli iz dobe veduih ministarskih kriz. * (Vzdrževanje stalnih vojsk) je eno najtežjih bremen, ki sc nalagajo plačevaleem davkov. Po vseh državah Evrope požre vojska največ denarjev iu države se morajo posebno zarad vojaških potreb mnogo dolžiti. Če pa pregledamo države, vidimo, da Anglija primerno največ potroši za vojaštvo: njo stane na leto eden vojak 1000 gl., Portugalsko 516*51 gl., Rusko 481 gl., Francosko 46i>-8o gl., Nizozemsko 461.60 gl., Belgijo 411). 15 gold., Nemško 405 gld., Tursko 869*70 gl., Italijo :io7-42 gl., Dansko 852*87 gl., Špansko 310*229 gl., Avstrijo 288-70 gl., podonavska knežtva 250 gl., Grško 251-(jO gl., Srbsko 288*50 gl., Norveško 177-10 gl.. Švedsko 164*60 gl., Švicarsko 115 gl. v srebru. Tu smo navedli države po vrsti od one, ki največ za vojaštvo izda do one, ki najmanj za to potrosi. Številke te veljajo samo za mir, pa vidi se, koliko tudi v miru vojske stanejo, ako se v poštev jemlje veliko število vojakov. Ako bi vojaštvo tudi drugače ljudstev ne mučilo, ako bi jih ne sililo, svoje najkrepšejše sinove temu inolohu darovati in ako bi tudi bilo pred moralo opravičeno , mednarodna vprašanja s krvjo državljanov reševati, že same neizmerno število denarjev, ktere vojske požro opravičujejo terjatev, n a j s c v o j s k a izbriše iz prava narodov kot sredstvo za reševanje mednarodnih vprašanj. * (Roj unska čitalnica) napravi v nedeljo 2<>. t. m. veliko besedo z govorom. Dramatični odsek bo predstavljal igro: „Mlinar in njegova hči". Po igri ples. — Vabijo se vsi čestiti udje, neudje z listkarai povabljeni plačajo 30 krajcarjev vstopnine. — Začetek ob 5 uri z večer. Odbor. (49-2) Ala riacdjske povze, marinirane jffjnle (aaljische), ruske sardine, zavit shinik (rollhiirintjej, skutni sir (primi*<)tkasj. riški kostanj fmarontjf vsake vrtle čaj in drugo $pecery*ko blago priporoča pr, solidni nizki ceni 31. I fcoi'dMJM , (72—1) d a graj š čin $ k cm trgu v Mariboru. Ur Nf Zobje in čelustno meso zdravi ohranijo. Je tlo« olj. uko •.«■> \*ul* dan *'•!•»* IJ «► / Anatherinovo ustno vodo (Anathorin-Miimlvaaaer) od Dr. J. G. Poppa c. k. dvornega zdravnika na Dunaji, Mesto, Bognergasse, Nr. 2. Rab) Ifl tudi potem ■ najboljšim vspcliom, ako so zušoli že zobje boleti, ker se ne dela potem več zobni kamen, in ae ustavi daljša jrnjitev zoba. majnče in rado krvaveče zobno meso ozdravi, in smrad od gnjilih zob v ustih odpravi, V flašah po 1 gld 40 kr. a. v. (27—2) T>obi se v Mariboru v Dankalarjevi lekarni, pri g\ A. W. Ki»nii;ii, lek. Marija pomočnioa, pri ^. P. Rolletnign in v Tauohmann-ovi bnkvarnioii rCeljl pri Criaperjn lav Bamnbaohovi lekarni; v nemškem Landabaran pri A. L,Mul- lerjti. le kar) ii; v (i le ich en her^u pri F. pl. Feldbaelm, lek.; v K o nj i oab pri C. Fisblierju, lek.; Leibnitl, lek. vdovi- Kretzitf; Ljutomeru lek. P, Pessiak: Mtirek lek. L. pl, Steinlierjr; v Ptuju lek. K. lleitliaiumer; Radgoni lek. F. Schulz m J. \Vuitzinirer; v Brežcah J. Schnidertchitacbi Rogatec lek. Krliper; v K is 1 i v od i v lekarni; S t a i n I V. Timonšek, lek.; Si. Bistrici .). Dienes, lek.; Slov. Građet] J, Ralfgaridj Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. Ilalter, lekaruici. c 5 iS as ~ v 5 6 2 Is" 22 ,= S. š - l- — n. «b'^ I £ Z .i .= ti _ — > -ri in i v s 1+2 ■ ; 5 5 = I i, - * - ^ 9 " 4 ISIS I g § g ■ Ž O £ C •—. Mhs« tj. •rH rO P tyapicvc, SStfitfartcn, tfdiaftc ima mtifrr Sdjretb-flcqiri|Uen. 8UIc$ fetnjicr Cualttdt ju na^fkŠenben ^otfprdfcn. —.30 BaV FraniSs. Brlefptpirrr ■rit OH iti l. HinpnfTmig Kbet btlkbista ©amen, flabeu nnt J?tram 100 €tttd C rt ar fdll trnfi . I. —.45 100 a a engl. gmppt obrr linlirt . fl. —.fl'> 100 . . flrncpt, io CUlM ii jr btn . «. —.75 100 a Cnort, frin ocij.....II. —.86 100 . „ nul flCT»rrt onx UnUd . jt. 100 » «onwrl«. L'ttar. vttft .... S. —; 100 • f. CT:av, finipDC ftatt. ^at>. JL —.50 100 » . f4tWfl, 9«riWt . IL. —^5 loo „ . »on nun rnuiHict . n. —.eo 100 . - fflrOnart.acncpt,t«rr«^a«iei Q. —.f,6 MT .^re<> J*uc6fljtvn famint fftoae in Km mrttinfTi vxrKt«rtnitn i^arbtutrad loften auf 100 i*apim, VtcnogTaatm . . 30 9iti. 100 iSonccrta Ificnogranim . . 90 „ HW 100 Stflrk Visltkartrn "^fg •nt X opptDJtt f. Viib-Mrapiu-, naMRt Si^ciftait (I. 1,— tidol-cn, 1> u. 11 „ Vllitmiiiimii.iVtt-mi, ut<*(iyt .i^fn U(r(l . 80 tr. 1 ,, ffjiitlrtjtif'iVt-crti. au«o« in ibicv Krt ■ 10 tr. lit bcrli^uiK iuMj;ig!utc Blag nam fconnm.Mo, filr Itbc ^anb Daffcnb, i j m m t »-t ti bal ur ii ► nirt 15 fr. 1 „ eitiflifte, flntt €ortt, 10, 15, ii, 36, 45 fr. 1 ., rn-rvrS-^tt „ „ 10, 15, SO, 30 U. Wt^ge-~ *čin'ii ,irrfi n 3'cttbttl g«tt>a^rm tu- ntii-n 9J^W s3J?affhintilbl«iftHt» ; ni.Mi a-Mit rji" ladigi Stiecnnnb fft gt^tu ta? artfttn btr epift gcr»«t«rt. 1 €tuit in IJcIj gtfoOt 10 fr., 1 €tua" in *r beri a ter aml Ptm, ter f«but mit tinti interefftnttn Dlifro^bctogrtp^it, iS in babta um btrt €pottpr(i« ton 15 fr. ptr Stil^f. W loiast Kravirte Pctsrhafte ~^$M mit »Mijiurcr 2rhnft. 1 £iQ(f mit S iPncbflabni (ammt ftinfltm ©mcTcl 50 fr., «rnief»|tct JO fr., ganj« flantra »trbtn biaigfl btred)ntt. ^■fjfr» •*>o*briirfprfff*n (autmt 9?amtn, ftinfl aueftc fQr BtmKr obet aomptoir* 1 tnn! f.niimt (cinfttr OtatOitung fl- 6.So. lit iitjiiifitn 9tam*nirafi4> u. » tung. 1 €'.u f fl 3, 1 lururičf .mog. ft.iti.t ven .Inncn u-it -Tu' en. fl. 3 M, 4, 4.M Otrrfi t. u aro.V' tiiiinibtung H. 3, 3 8. 4 so, 5, s 5o. iVfrmat cljnt i irjclben lujucič« aKgeftattet Briefsiegelmarken, rrti.it n-t.ien i^rrr 2)e4iteni!id)f(it, SiHigttit nnb itrc# fi(bcrn a5, 35, 50, 60, i grofjer tfarton, ! Motto det Hm»N: lud) bilfia« SBaart tonri gnt jem. #ta pr*rtifrtif4 biDiaetti5,irv, 1 Ptf^ttem, 'i e^trrtheatMtr, 1 3btemamcer, i vj.ii>. (enrbtrr , 1 nencTjrnjttaget , 1 f>ebz tlit'0 unb ekgant ait»Hfgt)rt nnb fufkt Ho« 3 fl. ^^^^ Vb erfkndeies Tintrn-Palo^."^^^ Jfirc bare) 9etmi(<9nng ton SĐafleT er^SIt man tit aua> .Kitt.bnttf @(an)fintc. 1 erbacttel tile >o ti. Tirlageo far gewokaliche and kaligrapbisehe Sehrirtubongen, g* pfeljlenatcertp l ©«ft, fteinrt J>ormat, mit 1» €ttrifiarteii, foflet 10 ft. l ^eft, grofje« fjormat, mit 3:*Hei fractt €o>iiftart(n ft& Tr. — SPoTlagen, um BWia|l, 1 ©elt \Q. 15, 25 t». W" Kine completr Zeiebnensrhiile in 6 tvfttn , cen rinem bervrr.a-.tnS-:i *t -t-r, :i:i .-ftrr b(rarrf.ie8t>rn. oom erfltn ^iri.b a.ifleianaen in ipft^tt.« ti|a)en flbflulungen bi« |ur ,,jiu!t*ni .•-.U'- tu rcr .SrutjtnTuiifl ijiir bit ITirn'f ,'ii.itno trun; crf ,u ei:i. Cftbftn BCt 6 Iptfte (cite.i Ko,' fl. 1 iio. W nitraillrnsen Bb Mift. Sit iS cin {iertiifter, fug-- frritenf.-rmi-er 'run ^letflift. in beffen 6 KttKtilauftu fld) »-n rv..."i< 1:1 tt fđr mtprtet Stouatc l>«finb«n. 1 ©iliđ ft-fki Hoj W fr llas neup Schrf ib-RoaleuBt "^Bff auf uidjtenl.ttr. ft'.-r elegaitt, leicbt unt tinbrllt«^ fu bafj t« a n tb f.ir €a)ulT &©ei n.1! ift. unt tem .-nbolie in ftinfl.C C.iuiitj!: l a)ie:l-!(i:g 1 ^(ttr^alier, 1 rjnen, l i'ine«U au« l'tiv i ,ialH'(tii, 1 t"t'C.rt i :>■.. i<-meffcr , i '-tiu? 'r k.ieUj.f, 1 ttratirgummi , B -; n.ct iter-trn. jnfammcu b o* fl. 1.7(1. SrhalUarben fiir Id« hen und Ktiaben. i t tmf jaumt :>iieinen, cm a 'r 4 >, »o, ft 1 1 . tii-i ;t au« Kiter, tr tO, ho, 90. 1 m tiinš)t»»Q4)*uVttt4fnm, ir. 90, ft. i, i go. (^T* Uer hrste Vtdrrnwisr.hpr. itn eiiblaie.t ^or|taanfaf}a)(n, mit JPorfien gcfBOt,5cl*e bit ftpautjiflfU Met mit cinmal acftreifeii trten« _ retnigt. 1 €tflđ 40 fr. _ Tiste In allen Parben, befte €orte, l j>l«cen fa>lcat|, tet!?, blan. griln, iu fr. Beatc Keissieage. 1 Gittcl (tt»€o)UIer POfr., fl t.—, I.ib, 1 50. grofte €crtt, fcmtlet. fl. V50, 3,— I.—. 1.50, 1 Stud feinfle (ur 3iigtnicure fl. I,—. t«50, 3.50, •.tO. 1 Bttttl 10 h., 1 SHeifileber 3>i Ir ^^^^ farbcH-ba trhfn, "^fcf gefiiat m:t ftinen tn-nijtarten. fiir (5.-lrurU irnci . ber auo) fl^uirtJ l'i'altTt'iii. 1 Aafio)eti, gciflllt mit ti. 18. 24 Parben, 25. 15, 45 fr. 1 ftdficbeu, ge lit m t 'eit ften ©erteu, 12, 18, 24 rtarten, so fr, 1, 1 xo 1 Gimf fcinen ^aarpinfet 1 Ir. unb a fr. 1 i t.:.t (fjire-i'rieii ii.f* 10 unb 10 tr. _ W*W~ »»lobBssp fflr CcftUIer itter »lafft, 1 €tCđ 50, HO tr , fl. 1.20. i.so, a.—, i 50. I €tud mit Rctlltan fl. I 50, 4.50, 6 50, Bl^" Notliblcher *"^(| 1 €t:. n vutiicn, cin etild n. 4io. tfep-cuttfr ■ 5>u Planer 1.80, ccbt pH S 80 tr., %, l. 5 €tJd fcinfld ZirfltUacf in lutrn erji brn bio« ii fr. I '-'3 £11 birftr ilualilat allrin ju rjabru in Wien bet A. Frietlmann. JJratfrllmftf \lv. 26^J JPriilsii delavci. za kopanje in prevoženje zemlje na kolcali, dobijo vsak čas za dobro plačilo delo čez vso zimo na železnici blizo G rade a, Oglasijo naj se pri podpisanem društvu pismeno ali osobno. (64—8) Bannnternenmnng I>i*«.js j.' tudi zastarel. Cena ta steklenico ■ podukom o rabljenji l t«>.ar 20 Breb. jsv. Za p-tslan t! nar s-- stroj;«, skrivno dobi 1 A. Wltt-U. Linden*8traaie 1% Beriia. ino oBdravljenihi b9—si4i pO 10 «1.1. a. v. ../ret.an :i. Bodo ti 4kru.t na lota v t J i h n <• n i ■ irluvninii dobitkt 00 SOOOO, ISOOO. 10000. 10000 frld, a. v. itd«, uaUe . „,„,„„ 4. Dajajo oni. ne glede na> to, d»Je deZalno-glkvno tnoeto Inmbruok prevsolo plaćelsko dolino«, kar gotovo v?o caranoUp ihne. le • tem, d* jo hkl na stran sta.no . , . ■>, , -, , i Da ti sv..jim !'. T. prejemnikom dokazala, kako podpisana m ij.iMii.a lama o vrednost! in golovoitl tega pop r.a kot talolnoga kapitala mlati, :«' IKieniia, en m pri tijtj od denes* do I. jumiarjii 1M?« v pwwtkinextiili kobili po Kiti. 30 u. v. Ur j pij to • iaU»- hreeke tako dolgo), eno leto t. j. do inel. i. januarja t«7:i po polni kupni ceni, t. j. tudi po BO gld. v plačilo Jemati, tako rta p<.-.. m :..k.-m »sik kupee takih sre.. u ne d« v teku enega leta otio srečko vsak trenutek lahko m <«io kupt,-> i-.-no r 'j latil«. da iri tako zastonj pri 4krtttI10m Vadigonjl za glavne dol-itkc od 50000, IIOOU« Tak« srečke hrez te dolžnosti, jih nazaj kupili, prodaje podpisana menjavr.:« a vst-l« j natanko |.o *U >-yiu-vt l-.iirzu In sedaj po gld. a. v. koe. T« srečke sc tiuli BObljO v skoraj vseh menja* ni.-ah n:i Dunaji in pO provinc.jati po dnevnem korz.i. Ua bi s. pa vsakdo tari« sre h. kupiti mogel, podpisana mcnjavniia drugo itevilo teh sreči k odbrala, ktere za BO mesečnih rut pO I gld, R. v. prodaje .n pri kuril, s.- po plaullTl prve rate od samo 1 gld. in postavnih itetupcljski>. pristoji, žr pri prihodnjih vzdigatvah za glavne In aplob m W dobitke Igra, Tudi tukaj s.' podpisana ni.njavnu a MVttC, (69 -2) TVI 11 j rs, v ri i o ix [iriv Izdatclj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Latitnik Kapoc iu drugi. '1'ib.kar: F. tikaza in drugi.