201. številka. Ljubljana, v soboto 2. septembra XV. leto. 1882 tahaja vsak dan ivefer, lztmfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za, avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., 7.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld., za jeden mesec 1 gJtl. 40 kr. — Zu . jabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 glcL. za četrt leta 'B gld. 80 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po$ilj:mjo na dotOO riu'uiia se po 10 kr. za mesce, po 80 kr. za fietn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolniana hiši „Gledališka stolba". OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati r u« ii.iiK . reklamacije, oznanila, Lj.TM administrativne stvari. 0 potrebnosti nemščine. O nobenem vprašanji se nij morebiti toliko pisalo, govorilo in razpravljalo, kakor o potrebnosti nemškega jezika. Govori z Nemcem in nemškutarjem o Čemer ti drago, naposled ti bode vedno zatrjeval, da je znanje nemščine neobhodna potreba, če ne iz druzega uzroka, vsaj zaradi kulture; Čitaj nemški časopis, katerikoli in črno Ott belem zagotavlja se ti, da je glavni smoter Nemcev nositi omiko na vzhod, kakor se pri nas nosijo čebelni uli na pašo medoplodne ajMe. Obiskuj razne javne in nejavne shode, povsndi doni ti iz nemških ust nasproti večni „rfcfrain" o potrebnosti nemščine, češ, brez tujega jezika omika niti možna nij. Davno uže izprevideli smo ničevost teh slepotnih zatrjevanj, davno uže je vsacemu znano, da pod krinko nemščine in nemške omike zakriva germanski rod svojo vladoželjnost in svoje sebične naklepe, da nam nikakor ne pospešuje naše omike, marveč s svojim neprestanim vsi-Ijevunjem nam tujega jeziku našo omiko, naše izobraženje, naš napredek le ovira. In ker je zbog izpoznanja položaja odpor proti nemščini postal splošen, nij brez zanimljivosti citati, kar pišejo o tej zadevi naši bratje na jugu in na severu. V Romltiicah izhajajoči »Hip'* prinaša članek z nadpisom „Pred novim šolskim letom", katerega navajajo nKohnske Novinv" pod energičnim naslovom: „Pryč s iičmčinou!" V tem članku zanikuje se neobhodna potrebnost nemščine »ekoč: „Stara in novejša izkušnja vzgojiteljev mladine soglaša v tem, da se mladina najhitreje, najbolje in najbolj temeljito priuči vsemu, ako se poučuje v jeziku maternem." »Ali nemščina! zavrne tu in tam kak Ceh stare mere, kateri misli, da je doslej vsacemu Čehu k izveličanju pred vsem treba nemščine. Da, ta nemščina, ta je glavni in skoraj jedini razlog, da mnogi stariši poSiljajo svojo deco v šolo, iz katere se vračajo omračeni na duhu. To je še dedšina iz onih žalostnih časov, ko je bil nemški govor „nobel", a govor češki „gemein" ; ko je po plemstvu še za sramovanje poneuačevalo liki opico našo buržoasijo, visoko uradoištvo, dostojanstva in meščanstvo, ko se je po buržoasiji spakoval naš meščan in po vzgledu meščanstva tudi prebivalec na deželi, da bi ne bil svetu „v posmeh" začel odlagati češko nrav, češko nošo in Češki jezik; iz te dobe ponižanosti in bede, ki je uže davno za nami, ostalo nam je v hrbtišči še nekoliko strežajske vpogljivosti, katera mora ven." „Ne znamo še postavljati se po konci, nositi glavo kviško in klicati krepkim glasom: Ta krasna zemlja je od nekdaj last našega naroda, tu smo mi čehi in ostanemo gospodarji, tu hočemo samo v svojem jeziku govoriti, uradovati in izobraževati se, od najnižjih šol pa do visokih šol na vseučilišči, in kdor hoče mej nami živeti, z nami občevati, v naših uradih biti nastavljen, mora pred vsem našega jezika biti popolnem zmožen, mora zaradi naroda, v katerem in od katerega živi, priučiti se dovršeno njegovega jezika!" Tako govoril bi Šved, Danec, Holandež, Poljak, Magjar, lluniun in Grk; tako postopal bi vsak narod, ki čuti, da je v svojej deželi doma, če je tudi malobrojnejši nepo narod naš; tako bi ravnal vsak narod, le nekoliko zaveden, ki nij prt vsak-j priiiki pripravljen, prodajati dragoceno pravo prvo« rojenstva za skhdico leče." „V nas pa atrežajski in hlapčevski, v dvestoletnem robstvu narodu prirasli duh, ne do/.voluje dvigniti glav niti tistim, ki bi kot prvoborci na čelu naroda korakajoč morali čutiti in javno proglašati, da je rešitev za vsak narod v njem samem, da nobenemu narodu razen lastnega jezika ne treba ni-kakega druzega, in da prava izobraženost v obče nij zavisna od znanosti nekoliko tujih besed, temveč od bogastva in temelj itosti v vednosti, od bi a gosti nravnih načel, katerih pogojev prave izobraženosti more biti vsakdo deležen v šolah in v literaturi brez vse pomoči nemškega jezika." — Srbski mesečnik „Otacbina" pa primerja Francoze in Nemce in meni, da metodična in pe-dautična sistentatika nemška nikdar ne more tekmovati z duhovitostjo Francozov. Čim bolj pa mora Nemec priznavati svojo duševno po lredjenost nasproti Francozom, tem silnejt' in kruteje zaganja se v narode na vzhodu, katerim je stoletno tlačenje zabra-njevalo popeti se do višjega izobraženja. Če so pa narodi vzhodno od Nemcev živeči, katere tako radi porogljivo nazivajo „interessante Nationalitäten" sploh storili kak korak v kulturi, zgodilo se je to brez sodelovanja Nemcev, da, celo proti njih volji. Krvavimi črkami zapisano je v zgodoviui širjenje kulture mej zapadnimi Slovaui, in mnogo je vzgledov, da germansko pleme ne ume narode v omiki zaostavše izobraževati, pač pa uničevati. Srbom v Avstriji se skozi celo stoletje nij dovolila srbska tiskarna in še za Marije Terezije nalagalo se je v Vojnej granici, naj se s srbščino ne trati čas, ampak naj se deca takoj poučujejo le v nemščini. Opisovaje dalje nevarnosti tako zvane „kul-ture", ki se je v svojej onemoglosti nasproti fran-coskej in italijanskej omiki zdaj vrgla na Magjare, Rumune in Slovane veli „Otacbina" na dalje, da je vsak srbski rodoljub nravno zavezan, proti viti se sebičnemu nameau nemškemu, kar naj kaže pred vsem s tem, da se izogiblje, kjer le možno, nem škega jezika in nemške literature. Omenjeni list priporoča svojim rojakom za namestek nemščine francoski jezik in francosko literaturo. Ta srbski glas po našem mnenji predaleč sega. Sicer so pa razmere v Srbih in Slovencih nejednake, zato mi Srbom zlasti pa „Otacbini" glede francoščine ne moremo pritrjevati. Naveli Brno te članke le zaradi tega, da se čita mnenje iz tako daleč vsaksebi ležečih dežel, ki so pa soglasne v glavnej misli in se jednako boje raznarodovanja. i«-t i! bi potem po tamošnjih statutih do svoj e smrti Župan. Skoraj gotovo pa bode izvoljen doadanji njegov namestnik dr. Cerny. „Politik" jemlje Nlovake v varstvo in svetuje Ogroin, naj glede n.» rastočo germanizacijo ne ravnajo tako strastno in ostro s Slovaki; vsaj oni ravno z naslanjanjem na ČMie odidejo nevarnosti, da se adadopreveč ruskemu uplivu. Vitanje države. .,t«irt»ttka ;»iznose pravi, da ima narodno kraljestvo le tedaj svojo opravičenost, ako je no si tel j ideje osi obod j en j a vseh potlačenih srbskih plemen in ako teži na to, da se zopet ustanovi država čara Dušana silnega. Avstro-Ogerska je ovira tej idr ji, tedaj srbska kraljevina ne more biti zaveznica Avstro Ogerske. „Skoraj bode zopet", piše „Srbska Nezavisnost" na dalje, „balkanski poluotok pozoriflCe velikih bojev in egiptovsko vprašanje dovelo bode do konočne rešitve tudi balkansko vprašanje, a tedaj treha Srbi)5, svojo nalogo litijzavednejše vlade, katera se bodo ravnala samo po gaslu : Balkan balkanskim narodom ! Za tako akcijo pa je sposobna in poklicana samo narodno-liberalna st.r..nka Srbije, ona jedina more biti nosit,eljica narodnega kraljestva". „Sloga z Rusijo", to je složno delovanje Srbije z ruskimi politiki, da s vsemi sredsti, bodi javno ali tajno, potisno Avstro-Ogersko od balkanskega poluotoka, bodi prva točka vsake srbske narodne politike. Samo tako se morejo doseči smotri srbskega kraljestva; ako se tira drugačna politika, je protinarodna in taka pokoplje kraljestvo, ker De izpolnuje svoje naloge in narod mora tedaj delati brez uradnega kraljestva". V /HoliN.tiMlriJo so dan za dnevom zopet vračajo prejšnji prebivalci; do zdaj jih bode nekako sedmi del. Največjo pozornost trgovskih in obrtnij-skih krogov obrača se na vprašanje, kdo da bodo dolžan povrniti škodo, ki je bila ljudem s plenjenjem in požarom prizadeta. Mnenja so različna; nekateri hote, da naj jo egipetska vlada povrne; drugi hočejo zahtevati povračila od Angležev in Turčije, kot sucerenne vlasti. Khedive sam pa je slednjič s posebnim ukazom odločil, da bodo vsi poškodovanci po mogočnosti odškodovani iz deželnega premoženja. Ta ukaz sicer nijma posebnega pomena, dokler je khedive sam na tako slabih nogah; vendar se iz njejra lehko sklepa na to, da se bode to vprašanje kedaj vršilo v posebnem, ad hoe postavljenem ko-misijonu. — Mesto samo je zdaj uže v toliko zopet vtrjeno in posadka angleška v toliko močna, da se nij bati nenadnega napada. Le ozirom na varnost nij še na dobrem, dokler imajo policijo domači Mu-staphazirji še v rokah. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. septembra. Na novem češkem vseučilišči se bodo, vsled najnovejše naredbe ministerstva, prirodoslovni izpiti medicincev in prvi rigorosum mogli uže leta 1882/3. veljavno vršiti. V Pragi bode kmalu volitev novega župana. Ako bi bil dozdanji župan S krami i k zopet voljen, Doji )1SI. Iz ICiMlolf<>v«'i;a 1. sept. (Nekaj o bodočih mestnih volitvah; g. p 1. Lehman; p reč. g. Urh, mestni prost.) Kolo časa se vedno bolj in bolj naprej pomika in v svojem brezobzirnem, nezadržljivem teku prinese nam kmalu tudi dan, ko se bode naša dolenjska metropola osvobodila tlačečega jarma nemčurskih mamelukov. Nemesis s svojim resno-tragičnim, maščevalnim obrazom prikazuje se fakcijoznim kolovodjem naše nem-škovalne klike dan za dnevom v drugih, a zato nič meoj strašljivih oblikah, — variatio deleetat — vsi preplašeni begajo njih matadorji od hiše do hiše, od volilca do volilca, da si na svoje dokaj zapeljivo nastavljene „bergone" v nslavni svoj propad" vjamejo še kakega — ngimpeljnaa. A vse zastonj ; „vergeblich ist der liebe muh". — Evo Yam v dokaz dogodjaj, ki se je ravnokar vršil. Neki mesten bil je v denarnih zadregah in v tej svojej stiski obrnil se je zaupljivo do tukajšnjega trgovca, — ki se akopram nemčurček comme il faut vender še včasih rad Slovenca nazivlje, in to posebno takrat, kadar ima kakemu prononsiranemu narodnjaku s svojim blagom postreči — s prošnjo, da bi mu blagovolil posoditi malo svotico- Trgovec mu je to obljubi1; a ko pride naš meščan po obljubljeni denar, se mu ljubeznivi trgovec nureži: „ja Behen's Herr N. N., ich habe gehört, dass Sie ein S loben er sind; die Wahlen sind vor der Thür; wenn Sie schriftlich Ihr Ehrenwort geben, dass Sie mit uns wählen werden, werde ich Ihnen schon aus helfen, aber mit 10%u itd. Sveta, opravičena jeza popade našega vrlega mestjana, nesramnemu nemčurskemu agitatorju in oderuLu povedal je, kar mu gre, obrnil mu hrbet in iskal si denar pri poštenjakih, pri kojih ga je tudi našel. G. pl. Lehmann se je 10. pr. m. županstvu odpovedal. Povod temu činu dalo je baje to, da ga nij nikdo od mestnih odbornikov zastopal pri sve-čanej sv. maši na dan rojstva našega presvitlega vladarja, mej tem, ko je on sam v unitormi, v ko-jej si sicer nij ravno preveč dopadal, — sporairiam samo na afero, ki jo je v tej zadevi imel s ces. visokostjo nadvojvodo Rainerjem, — paradiral kot c. kr. stotnik v pokoji. O temporu, o mores! — Jako čudno to! — Mar je li postal naš ]g. župan zdaj hipoma tako lojalen ? Znabiti da, a ne verjamemo mu tega tako lehko; mi se marveč bojimo, da uzrok vse kje drugje tiči — v pretočenem porazu ! — Vivat sequens! KoneČno bi vam mestjanom priporočal še preč. g. Urha, našega vrlega prosta, za kandidata v mestni zastop; kajti brezdvomno je, da je omenjani gospod nnaše gore list", isto tako, da je jako izkušen in zmožen mož, kakoršnih ravno naš mestni zastop, kateri je pod zloglasnim nemčurskim pašo životaril le z jako dvomljivimi eksistencami, kaj silno potrebuje I 1/. Oorlct» 81, avgusta. |Izv. dop.j (Priprave za sprejem cesarjev. — Fizika.) Še se nij povsem razširila vest po mestu, da bode naš presvitli monarh o priliki, ko si ogleda tržaško razstavo, tudi Gorico s svojim pohodom počastil, in uže so ponehali navadni pogovori o goriških finančnih revah ter se zasukali povse na 12. in 13. sept. tj. na prihod cesarja v Gorico. Kamor se človek ■z Postojine 30. avgusta. [Izviren dopis.] Visokočislani g. dež. predsednik podal se je včeraj, kakor je uradni list uže objavil, na Notranjsko, da si ogleda gozde in nasade. Ljubljanski butelj raztrosil je po svetu laž, da se gozdi v postojinskem okraju preveč sekajo ter se je nad c. kr. vlado spod-tikal s tem, da naj bolj na gozdove pazi, namesto da mirovno politiko goji. Razume se samo ob sebi, da so to manevri naših fakcijoznih oponentov, s katerimi bi radi vsem avstrijskim narodom pravično vlado podkopali — a gospod dež. predsednik se je o neistinosti teh r^zstrošenih lažij prepričal, kajti bil je z nasadi popolnem zadovoljen. Po končanem pregledovanji nasadov v tukajšnjem kraji bil je ob 11. uri dopoludne sprejem tukajšnjih uradov in dostojanstev v prostorih graščine. Predstavljali so se razen uradnikov c. k. okr. glavarstva, uradniki c. kr. davkarije, postojinska čitalnica po svojem predsedniku g. Nace Doxatu in podpredsedniku g. Franju Strle-tu, — zadnji tudi kot načelnik tukajšnje postaje, — gasilno društvo po svojem poveljniku in dvema odbornikoma, častita duhovščina, občinski zastop in čudom — c. kr, okr. Nodulja po svojem c. kr. avakultantii. Pa ne misli dragi čitatelj, da pri našej c. kr. okr. sodniji nij sodnika in pristava. Prvi je od samega strahu hudo obolel, (V) ko je zvedel, da pride g. dež. predsednik z brzovlakom ob 9. uri dopolu dne, drugi pa nij imel vsled svojega obilnega posla niti jeden trenutek časa, da bi se predstavil. C. kr. okrajni sodnik, kateri je predsednik tukajšnjega fak-cjoznega društva „casino", bil je pred 9. uro v uradu; a ko je zvedel, da pride g. dež. predsednik, zapustil je urad, ter, predno se je domov podal, pred graščino še konferiral z našim Ciceronom. Dr. Deuom, kateri bi se bil gotovo predstavil, da je dež. predsednik privrženec njegove stranke; tudi je bil s c. kr. uradniki, posebno pa z davkarskimi praktikanti (kateri ga imajo za svojega malika) v prav živahnem razgovoru. Opraviti je imel pa tudi dosti pri c. kr. okr. sodniji, kajti bil je tamkaj vse popoludne. — Tukajšnji c. kr. avskultant ima sod-nijski izpit, odpravljal bi torej lehko rnej časom, ko bi se c. kr. pristav oddaljil, posel sodnika. — Taka ostentativna brezobzirnost naših oponentov uijma meje in občinstvo naše bi bilo prav veselo, ko bi gospod c. kr. okrajni sodnik, kateri je lani uže zele njavo na svojem vrtu prodajal in se pripravljal za menom par fakcijoznih oponentev, kateri so zmiraj na to delali, da ne bi visokočislani gosp. dež. predsednik obiskal Postojine. Da smo tržani nasprotnega mnenja je dokaz to, da je bilo uže vse pripravljeno, da priljubljenemu našemu gosp. dež. predsedniku priredimo baklado in serenado, ko bi bil na večer došel, ali pa čez noč tu ostal. ■z Veliko-laskega okraja 1. sept. [Izv. dop.] Poročila o požarih v naših krajih bila so pretirana, in kar se tiče uzrokov, neresnična. Gorilo se je, da se je zbrala druhal, ki hodi od vasi do vasi palit in požigat, hoteč spraviti revnega kmeta na kant. Drugod zopet se je zatrjevalo, da je turški sultan storil obljubo, da bode našemu cesarju zaradi teg.;, ker mu je vzel Bosno in Hercegovino, škodo delal kjer bo mogel, da tedaj vsak, kdor zažge kako poslopje, dobi 200 gld. iz sultanove blagajnice. Zagrizena nemško-irredentovska stranka, ki ima tudi v Kočevji svoje pristaše, pa je celo proglasila, da obstoji zarota Slovencev, ki hočejo nerešenemu nemškemu Kočevarju z ognjem osvetliti pot iz dežele. In ti nemški irredentovci kurili in podpihovali so, dokler se po vladnej preiskavi nij do dobrega dokazalo, da so to same laži. V dveh ali treh slučajih bil je ogenj zaneten po blaznem človeku, katerega so pa uže odpeljali v ljubljansko blaznico, vse drugo pa je plod in snoj nerešenih kočevskih možjanov. Toliko v odgovor sumničenji, da so Slovenci prouzročili požare. Ko bi se pa stvar preiskovala še na dalje, prišlo bi se do zaključka, d» imajo Hočevarji prav po nevrednem mej seboj c. kr. okrajno glavarstvo, da mora maloštevilnemu kočevskemu liberalizmu na ljubo kmet 8—10 ur daleč hoditi k okrajnemu glavarstvu, katero naj bi se prestavilo v Ribnico, ki je naravno središče našega okraja. obrne, sli>i jedino le o tem predmetu govoriti. In, j odhod, ker je upal avanzirati, kmalu prišel na višje da si je obris sprejema še jako teman, tako rekoč mesto. — Mislimo, da je gospod deželni predsednik še v embrijonaluem stanji, vender po prvotnih, uže! vender prvi uradnik in cesarjev namestnik v deželi, vidljivih potezah sodeč, moramo pripoznati, da bode mesto svojega vladarja dostojno, veličastno sprejelo. A ne le mesto, tudi Soeka dolina se na vso moč pripravlja, da bi Nj. veličanstvu izraz ljubezni, uda-nosti in neomejene zvestobe oznanila. Uverjeni smo, da se bode Nj. veličanstvo o tej priliki prepričalo, da tu biva slovenski živelj, slovensko ljud stvo, ki je neprekoračljiv jez za irredentarske nakane iu nnjsigurnejšt trdnjava za „ljube prijatelje", ki po naših deželah vedno sline cede. Gotovo, da tudi Slovenci v Gorici ne bodo zaostali, tudi oni bodo o tej priliki dostojno a odločno stopili na noge. Goriška čitalnica, kjer bode shajališče za vse odlične narodnjake iu goste, dela uže sedaj velike priprave glede ozaljšanja njenih, v srcu mesta ležečih krasnih prostorov. Udeležila se bode tudi gotovo skupno s podpornim društvom obče meščanske baklade in ljudske veselice na Rojicah Tudi velikanski kresi, ki bodo — ako bo vreme ugodno — iz bližnjih hribov goriško okolico razsvet ljevali, bodo našemu cesarju svitli dokazi naše uda noBti. Sicer več o tem drugikrat. Danes bi še rad omenil knjige, katera je pred kacimi 14 dnevi tukaj na svitlo prišla. Ta knjiga je po c. kr. prof. Čebularji izdana „ Fizika", ki je namenjena sicer v prvej vrsti našej mladini v šol sko rabo, a uverjeni smo, da jo bodo tudi naši uči telji, duhovni in drugi olikanci z veseljem čitali, ter se ne bodo kesali za izdanih 80 kr., katere knjiga stane. Dobiva se pri kujigotržci "VVokulatu v Gorici kakor tudi pri knjigotržcih v Ljubljani, Trstu, Celji Celovci in Mariboru. spodobilo bi se torej, da se nižji uradnik višjemu predstavi, če tudi ne spada pod njegovo področje, — vsaj to uže omika zahteva. Pri sprejemu dostojanstvenikov bil je gospod dež. predsednik jako ljube/mjiv in ko pride do c. kr. sodnijskega avskultanta, ga vpraša, kje da je c. kr. okr. sodnik. Ko mu le-ta odgovori, da je bolan, ter da v postelji leži, reče gospod dež. predseduik: škoda, drugače bi ga sam obiskal. — Posebno dolgo raz-govarjal se je s predsednikom tukajšnje čitalnice. Gospod Doxat mu je prav iz srca nas vsih poudarjal, da zidamo tukaj na meji jez proti navalom irredente. — Ko 8e je predstavljanje končalo, bil je pri c. kr. okr. glavarju obed in po obedu si je gospod deželni predsednik nekoliko ogledal trg Počastil je tudi narodnega odvetnika gosp. dr. Ivan Pitamic-a, katerega pa žali Bog nij bilo doma Pokazal je gosp. dež. predsednik, da se interesira za naše razmere, da pozna težnje milega a zvesto cesarskej hiši udanega slovenskega naroda. — Popoludne ob 3. uri odpeljal se je visoki gospod z gosp. deželnim gojzdnim nadzornikom proti Rakeku Včerajšnji dogodek pa je pokazal, da se na sprotniki naši tukaj lahko na prste seštejejo, kajti bile m vender najodličnejše osebe našega tržanstva pri predstavljanji zastopane. — Pokazalo se je, da se razpor tukaj goji le od jedne osobe, katera zamore svoje namene doseči in svoje volilne manevre izpe ljati le takrat, če so tržani mej seboj nesložni. No pa upamo, da je tudi tej mogočni osebi odklenkalo — Gosp. dež. predsednik pa naj bode preverjen da se večina tukajšnjega občinstva ne strinja z na Iz seje mestnega zbora ljubljanskega. Poročali smo uže o najvažnejšej točki zadnje seje o jezikovnem vprašanji in kakim načinom se je isto rešilo. Preglednikom zapisnikov imenuje župan g. Grasselli mestna odbornika GoršiČa in dr. Schafferja. Župan naznanja, da je ravnateljstvo finančnega vodstva objavilo, da je novo poslopje klavnice 12 let davka prosto, poslopje za administrativni urad pa, dokler služi temu namenu. Župan poroča, da je mnogo mest poslalo svoje izkaze o delovanji pretečenega leta ali pa proračune, mej njimi Zagreb, Line, Beljak in Gradec. Dežr.lna vlada opozarja, da državno obrtniško šolo v Gradci tudi lahko pohajajo dijaki, če so tudi samo zmožni slovenskega jezika, ker je ministerstvo za uk iu bogo-častja poskrbelo v tej zadevi. Mestnemu odborniku in bivšemu županu La-schanu dovoli se šestmesečni odpust, zaradi slabega zdravja. (G. Laschan natanko ve, da bodo v šestih mesecih nove volitve v mestni zastop in da ne bode več izvoljen, za to prosi odpusta, da mu ne )ode več hoditi v seje. Zdrav je pa popolnem. Radoveden sem le, bode li slabo zdravje tudi bodoči ponedeljek oviralo gospoda Laschana priti v deželni zbor? Opazka poročevalca.) Deželnega odbora kranjskega dopis o praznovanji šeststoletnice združenja Kranjske z deželami Habsburške vladarske obitelji izroči se po nasvetu dr. Zamika personalnemu in pravnemu odseku, da o njem poročata. Mesto izstopivših gg. Ziegler iu Regali se volijo v Btavbeni odsek gg. dr. Mosebe in Lassnik, v odsek za vloge g. Dober-let, v policijski odsek g. Laschan. Po nasvetu poročevalca dr. Zamika stavi se poročilo personalnega in pravnega odseka o prošnji g. \Vithalma, glede ukvartiranja vojakov v Kolizeji iu o prošnji ravnateljstva Trnovske meščanske vojašnice za oproščenje vojašničnih lastnikov od splošnega plačila za ukvar-tiranje vojakov, raz dnevni red, ker je g. Horak dobil o tej zadevi ravno pred sejo pismo od gene-ral-komande v Gradcu in je torej želeti, da se isto pretresa v odseku. Predlog se brez razgovora odobri. Gospod Hribar poroča o dvakratnem škontriranji mestne blagajnice in naznani, da se je našlo vse popolnem v redu. Samo opomni, da se je g. Josip Luckman branil podpisati zapisnik o škontriranji zaradi tega, ker je bil spisan v slovenskem jeziku. Gospod mestni odbornik Vaso Petričič izrazi svoje začudenje, da se je g. Luckman branil podpisat; slovenski zapisnik, mej tem, ko se narodni mestni odborniki kot udje finančnega odseka, ko so bili v manjšini, nijso nikdar branili podpisati nemški zapisnik, kakor so ga gg. mestni odborniki sedanje večine narekavali. Gospod Luekman odvrne, da zna samo navadno slovenski, olikani pismeni jezik slo venski pa ne, da ne podpiše ničesar, ker ne razume do zadnje pičice. V obče pa trdi da nij bil toliko časa navzočen, da bi »e bilo šknntriranje dovršilo, ker je moral v poslih odpotovati, katero iz javo potrdi tudi g. župan Grasselli. Poročilo o škon triranji mestnih blagajnic vzame se na znanje. Mestni odbornik g. dr. Mosch6 potem poroča o izjavi vodstva južne železnice, da hoče 3000 gld dodati za kanal skozi bodočo Reseljevo cesto. Poro čevalec pravi, da južna železnica le pod tem pogojem izplača omenjeno svoto, ako se jej dovoli, da izpelje vse njene kanale v glavni kanal Reseljevih ulic. Poročevalec nasvetuje, da se ponudba južne železnice sprejme. Kanal in cesta bosta veljala 18.432 gld. Stroški za izpeljavo se pokrijejo s prostovoljnimi doneski, ki iznašajo 7440 gld. in z do neskom južne železnice 3000 gld. Kar maujka, pa naj mestni magistrat proti 6 % obresti vzame iz mestnega loterijskega posojila. Sklene se, da se ponudba južne železnice sprejme, o zidanji kanala v Reseljevih ulicah in o proračunu pa naj v pri-hodnjej seji poroča stavbeni odsek. Mestni župan g. Grasselli javlja na dalje, da se je dražba za podiranje Urbasove hiše uže raz pisala in da se prične s podiranjem poslopij na dvorišči takoj, s podiranjem hiše pa po sv. Mihelu Za zidanje kanala pa hode razpisana omejena dražba ako se hoče da se stavba dovrši v pravem Času To mnenje podpirata tudi mestna odbornika dr Schafter in Biirger. Dr. Bleiweis vitez Trstemški poroča o pro odidejo skupno s tukajšnjimi narodnimi društvi v nedeljo zjutraj s posebnim vlakom k slavnosti v rst. — Na čast tujim gostom nameravajo napraviti pevci ljubljanske čitalnice in „Sokola v soboto zvečer v čitalničnej dvorani sijajen komers. — (Na notranjih nunskih šolah) v jubljani so se naše učenke s slovenščino dozdaj bolj sprernljavale nego se je resno učile. Slišali smo, da se bode vpeljala v teh šolah letos slovenščina kot obligaten učen predmet po par ur na teden. Ako pomislimo, da uršulinski samostan v Ljubljani eži v srci slovenskih dežela, pač pa nij treba imeti za las pretiranosti, če rečemo: tandeml In vrle učiteljice bodo gotovo toliko spretne, da se tudi sosednji Italijančici in Nemki naii slovenščino ne bode jezik zalomil. — (Cesar Franc Jožef I. ) Tako se imenuje knjižic« z lepimi podobami, ki je prišla uže predlanjskem na svetlo in opisuje vso cesarsko obi-telj v lepej gladkej slovenščini. Ker bosta Njiju Veličanstvo cesar in cesarica v kratkem potovala po našem Primorji, zatorej omenjamo to knjižico, ker je posebno pripravna v pouk slovenskej mladini in našemu prostemu ljudstvu. Kdor premore, naj in kupi nekoliko teh knjižic in jih razdeli mej našo mladino in prosto ljudstvo. Knjižica se dobiva pri knjigotržci Gi-ontiniju v Ljubljani in velja 10 kr. Dvanajst iztisov skupaj velja 1 gld. — (Šaleška čitalnica) otvori se slovesno jutri v prisotnosti mladega »Savinjskega Sokola". Naj bi vsaj naše čitalnice pozdravile najmlaišo svojo sestro. Teiegrami naj se odpošljejo v Šoštanj (Sehbnstein). — (Okrajni zastop v Mahrenbergu) hoteč tirati visoko politiko, zaključil je v 28. dan avgusta, da odpošlje peticijo proti poslovenjenji srednjih šol in uradov, a nav^očni c. kr. okrajni glavar uničil je ta sklep rekoč, da politika ne spada v področje okrajnih nastopov. Dobro bi bilo, da bi se i drugim okrajnim zastopom na Štajerskem jed- Razne vesti. * (Štirideset menihov brez živeža.) Na gori Sinai stoji še dandenes po cesarji Justini-janu v šestem stoletji sezidani samostan, ki je zidan kakor kaka trdnjava in nijma niti vrat. Za popotnike, ki hote v samostan in za živež spusti se raz visok stolp na močnej vrvi pleteniea, katera se potem potegne navzgor Živež dobiva samostan iz Aleksandrije. Pred nekoliko dnevi pa zarad vojske iz Aleksandrije odposlani živež nij mogel do samostana in menihi živeli so več dnij ob samih datelj-nih. Opat je za bodoče ukrenil, da dobiva samostan živeža iz Sueza. l*oslauo Glas iz občinstva. Ker se je s prvim dnem tega meseca vpeljal novi davek za petrolej, in mora vsakdo na/.nauiti svoje zaloge, drugače zapade globi, stavim do dotič-nih oblasti vprašanje, zakaj se ta novi davek pravočasno ne naznani, tako, da zainore vsak udeleženec dobiti vednost V Na dalj«* se mi čudno /di. da se je na glavnem trgu nabiralnica pisem odvzela od tam, kjer so na prodaj marke ter prene ta tja doli ..pod Trančo". Bi li ne bilo prikladneje, e nabiralnica pisem tam, kjer so tudi muk i; , .J V Ljubliani 2. septembra 1882. Jeden v imenu mnogih. šnji 8 trgovcev, hišnih posestnikov in gostilničarjev, | nako gledalo in krcalu na prste vin l.'. , , . » ., i •*svw »rt 4- , 1 , . i', v ! i ! 4- ■ ■ t t ■ r iii lnMi rvi ■ ui Air i j / TT __. a. .. 1 _ .. K » 1 - Na 8. septembra, to je na Mali Šmarin t. 1. v prid BNarodnemu Domu' v Ljubliani odločena velika narodna slavnost vipavskih rodoljubov se — |»r«Mo>J, ker ljubljanska vojaška godba ta dan zaradi tega ne more so* delovati, ker s polkom vred najbrže uže prav v kratkem Ljubljano /a zmirom zapusti; — druge izvrstne godbe pa v tako kratkem času nij bilo moči dobiti. V Vipavi, dne 1. septembra 1882. Odbor v navskih rodoljubov. Tržne cene v l juh Mani diu'- 2. BBpti niha t. 1. da bi se njim zopet dovolil trg z mladimi prašički, kakor nekdaj za Slovšovo hišo, ne pa pred klavnico in nasvetuje, ker se ta kupčija vrši 1Q meseca junija in julija, ker se prašički prineso v "iuinikib, ker je prostor za to pripraven in ker gostilničarjem in trgovcem vender dojde nek&j dobička, da se vsliši prošnja. Dežman govori proti dovoljenju, P eter ca pa podpira odsekov predlog, ki se naposled tudi sprej me. Dr. vitez Bleiv/eis-Trsteniški poroča 0 prošnji treh posestnikov, ki imajo pse na verigah, naj se jim odpiše pasji davek in kazen. Poročevalec nasvetuje, da se odpiše kazen vsem trem, ne pa davek in da se magistratu naroči, da sestavi prošnjo na deželni zbor, naj se postava tako prenaredi, da bodo vsi posestniki psov na verigah davka prosti. Dežman je proti zadnjemu delu predloga in nasvetuje, da se izroči prej finančnemu odseku v pretres. Tudi dr. Schaffer in Kušar govorita v tem smislu, potem se izroči finančnem odseku. Dr. Drč nasvetuje, da se mestna dekliška šola popolni s petim razredom, dovoli plača 400 gl. za pomočno učiteljico, 150 gld. za opravo šolske sobe, 200 gld. pa za napravo miz in stolov v šolski sobi, kar mestni zbor brez razgovora odobri. Štipendija mestna za obiskovanje državne obrtne šole v Gradcu v znesku 250 gld. na leto, se podeli za 2x/2 leta jedinemu prosilcu 12 letnemu učencu obrtne šole v Ljubljani Srečko KovačiČu. Šolskemu vodju g. Andrej Praprotniku dovoH se 10O gld. doklade. Potem sklene se javna seja. Domače stvari. — (Hrvatsko pjevačko društvo „Ko 1 o iz Zagreba), katero vdeleži se slavnosti blagoslovljen ja zastave „ Slovanskega delavskega podpor nega društva" v Trstu, pride, kakor naznanja v svojem pismu Čitalnici ljubljanskej, uže v soboto dno 9. t. m. zjutraj ob V*6 s poštnim vlakom v Ljubljano. — Tudi deputacija „Sokolau iz Prage potem „Sokol" iz Zagreba in „Savinjski Sokol", in najbrže tudi hrv. pjev. društvo „Da uica" iz Siska pridejo ta dan v Ljubljano ter — (Hrvatska pevka.) „Agramer Ztg." poroča, da je prva primadona na dunajskem opernem gledališči gospodična Bianca-Bi anchi rodom Hrvatica, po pravem imenu Viktoriana Schwarz. Rojena je sicer v Tirolih, a prišla je tri mesece stara s svojim očetom, ki je bil c. kr. gozdar, v Petrinijo, pozneje v Glino. 13 let stara prišla je v konservatorij na Dunaj, kjer je pri vstopnem izpitu pela Lisinskijevo pesen „Moja ladjo", vzbudila po hvalo in bila vzprijeta. Mati slavne pevke in sorodniki žive še zdaj v Zagrebu. — (Vabilo.) V nedeljo 3 septembra ob 7. uri zvečer, priredi „Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici v svojih prostorih na Travniku domačo zabavo s petjem, govorom in srečkanjem. _ Pri tej priložnosti se določi vozni red društve- nikom, ki se popeljejo v Trst k razstavi in k slovesnemu blagoslovljenju zastave tržaškega delavskega podpornega društva ki se bo vršilo 10. septembra. — Ako donese srečkanje kaj dobička, se obrne za društveno zastavo. — Vhod bo pri tej priložnosti tudi čez glavne stopnice iz veže. — K obilnej udeležbi vabi odbor. (Vabilo.) Slovensko društvo obhaja v nedeljo 10. Beptembra ob 3. uri popoludne v dvorani gostilne „Stadt Wien" v Mariboru svoj prvi občni zbor. K obilnej udeležbi vabi vljudno odbor. — (V mestnej klavnici) se je meseca avgusta 1882 pobilo 270 goved, 353 prašičev, 749 telet, 845 koštrunov in 13 kozličkov Tri ikraste prašiče je konjač pokončal. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Carigrad 2. septembra. Dufferin od potoval je za tri dni ne skleni vsi vojaške konvencije. London 2. septembra. Wolseley pričakuje, da se vrede transportne zadeve za daljno napredovanje. Zdravje vojakov dobro. Pšenica, hektoliter . . . Ilež, „ ... Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Konti*! n ... i Leča „ ... (irah „ ... Fižol „ ... 1 Kionipir, 100 kilogramov . M ušlo, kilogram . . 1 Mast, n • • 1 Spoh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo uiaslo, „ . . I Jajca, jedno...... 1 Mleko, liter...... j Goveje meso, kilogram I Telečje „ » i Svinjsko „ „ i Ko&tnmovo . „ Kokoš........ Golob........ j Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . I „ mehka, „ . „ . irM. kr. o 6 9 9 10 3 80 ;o; 23 7« r>:* 36 60 92 88 80 78 75 8«/, 8 5G 60 HO 28 35 18 f)0 i;o 80 XDuL2n.3.jsl^:a- "borza* dna 2, septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta Zlata renta . Kreditne akcije...... • • London . ........ Srebro .......... Napol. . ......... C. kr. cekini . ......... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke Is 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta 6u/0......118 4°/ „ papirna renta 5**/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5«/c . . 100 gld. '/••mil. obČ. avstr. 4'/t°/0 zl&ti zast. listi . Prior. oblig Elizabotine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečko.....100 gld. Rudolfovo srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 7<> gld. 85 kr. 77 TT 25 - 95 * 40 , 130 T) 75 827 n — „ 321 n 10 118 * 50 — ■ — a 9 n 41 V, . 5 TT 58 , 57 » 80 , 120 n — m 95 T» JI 35 " 118 55 „ 88 „ 30 „ 86 35 „ 104 n — _ 114 n 50 „ 118 n — 9 98 n 75 „ 106 » 25 , 21 b _ 121 75 , 228 • 25 „ Učenca, starega od 13—15 let, ki zna slovenski in nemški, vzprejme takoj v svojo štacuno z mešanim blagom (556—3) Ig. Al. Jelovšek na Vrhniki. Majhni dijaki vzemo se v stanovanje, hrano in posebno dobro oskrbovanje po nizkej ceni: Marijin trg **t. i ii. iinrfMtropje. (,»;,, J. Uranič. J Naznanilo in priporočilo. Udano podpisani tiso j am se, p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici s tem naznanjati, da bom imel i « « I t I « za to jih prav toplo priporočam, na posodo jemati jih ali pa vknpovati. Dalje usojam se javljati, da sem se v večjih tabrikah na Dunaji, v Monakovem in Mavre thu prav dobro izuril, klavirje obirati in popravljati; da sem učen dunajske in ameriške me-lianike in imam najboljša pričevala; da sem na c. kr. konservatoriji za glasbo in dr. lil Dunaj i strokovnjakom i/poznan in mi je vodja le-tega konservatorija gospod 1 lellinersberger dal najlepša pričevala; zatorej se rad nadejam, da bom vsa naročila, tudi v popravljanji, zvrševal v popolno zadovoljnost svojih pree. naročnikov. Stare instrumente zamenjujem z novimi po najnižje) ceni. (5 46—3) V vsem spoštovanji Ferd. Dragatin z Dunaja, Rimska cesta št. 20, D. nadstr. Vabilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice šaleške doline. Udeleži se telovadno društvo „Savii?jski Sokol" z godbo in pevskim zborom. Stalnost se vrši, na vrtu gostilne g. M Tajnika v Eružmirji pri Šoštanji v 3. dan septembra t. 1. V k |» «> i* «i «1 : 1. Sprejem ^Savinjskega Sokola" ob 3. uri popoludne. — 2. Pozdrav došlhn gostom. — 8. Volitev čitalničnega odbora. — 4. Slavnostni govor. — 5. Zabava s petjem in godbo. < esarja Jožefa tre. li iwwiiiiiiv ■■ VNak dan ob 1 .*». uri zvečer Cesarja Jožefa trg. (533 -3) Osnovalni odbor. velika predstava /. menjajočim p rogram oni. "W Od iie na polJniiHkeJ eewti 'fit. IO. na desno._(55h—2) Mazilo za lase! Po prof. clr. lMtlm. Jedno iiajboljfiili Nredstcvj da se prostor, kjer raso lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednera jim daje lep l<>Hk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa Nanio «0 noveev prodaje prti le lekarna »pri Mainorogu«, v Ljukljami na Meninem t« K«. (467—6) V. LOBENWEIN Mili atelier hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. (63—33) Tujci • 1, i eptembra. Pri si«.iin : Stern iz Gradca. — Jalisih iz Trsta. — Stein z Dunaja. Pri Malici: Findlcr z Dunaja. Pri avstrijskem ee-Narijl: Plečnik h Ljubljane. — Noyo in lepo priredjem prostori (562-1) it *j pekarijo v Ljubljani, g j^f pripravni tudi za trgovin« h ftpererljami, so takoj oddajo. — Natančneje o tem se izve na Ntareni trgu fit. 10, i. nadfilrop. je, v i .ju lil j unl. iv i 4t.zitfp xu Kmetovalce S ~w& Marsikateremu gotovo v veliko olajiavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih «lol>ro euane Lanz-ove ročne mlatilnice, slamoreznice itd., katerih so je v tnalo letili izdelalo iu razpečulo ogromno filevilo i*s liso«- komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na DOgel Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sinu Izplača. B^ff- Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. (448—17) Razprodaja nekdaj Janez Jamškove zaloge ia, platnenega in Iraarsieoa blaga pod t/i*«.ii«v*o štev. S traje samo še (555—2) mnxnunuuuKUKunuuHuuununuui Velika zaloga i wy w/ u in ii ii %š> 11 ii ii JI po fa/torišlsila. cenah, pri S Fran Detter-ju, 8 (564—1) v Ljiiljljaiiii, Mtejfttnl át. IOS. **K**KftftKKttXKXtt*KKKX*KKXKK S i imm m—mm iin i i 'i1 imii 11 n Prah zoper insekte iz divjih, še zaprtih cvetov Chrvsanthemuma, najboljši in najgotovejSi pripomoček, pregnati stenice, bolhe, Aiirke, muhe itd v zavitkih po 10 novcev in višje. Rasprhala, ki ho pri tem potrebna, dobe se po 70 novcev. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—8) Učenec iz dobre hiše, kateri je vsaj jeden realni ali gfnmazijalni razred zvršil in kateri je slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v prodajalnici mešanega blaga Frana Dejaka v Karlovci. (522—'6) Lepe in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožuhovino (506—49) prodaja Anton 14 rejci, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. Malinovec prve vi»ic. iz najboljSih štajerskih gorskih malin, ki tudi preprijetno diši, 1 kilo 80 kr., */a kilo 40 kr., razpošilja [<'1i:iiii;i „i>r*i samorogu", v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (498—9) original Howe, Singer in Wheeler ii Wilson šivalnih strojev je uže dolgo let za vso Kranjsko deželo jeclino in samo le v mojih rokah. Teh šivalnih strojev imam zmirom v velikej izberi v svojej prodajalnici in jih oddajam, kakor zmirom, ako se želi, za plačilo na obroke z 51etuim jamstvom. Zunaj ljubljanskega mesta sprejemajo moji potovalci naročila in poučujejo ob jednem brezplačno. Kar se tiče strojev na cilinder, imam v svojej zalogi le odlične izdelke tudi po jako nizkih cenah. Čiščenje šivalnih strojev, kakor njih poprava, se hitro, stalno in ceno oskrbe. Ljubljana, Mestni trg št. 168. l)iwwuh'i* Svila, cvirn< ovčja, bombažna in volna za plesti. igle za šivalne stroje, UJJUlIlUd. o|ja ia razni aparati so zmirom v velikej izberi pripravljeni ceneji, kakor povsod drugod, zatorej prosim mnogobrojuih naročil. Spoštovanjem (563-1) zgornji. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Anine. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne". ^475