Izšel je Dolgan-Vranc: ,,Podrobni u2ni načrt" Pred dnevi se je izpolnila želja onim, ki so že mesece in tedne godrnjaje čakali na že davno napovedanc učne načrte. Učiteljska tiskarna je z njimi izpolnila vrzel, ki je nastala, odkar govorimo pri nas o preusmeritvi našega šolstva. Znatno število terorijskih in praktičnih člankov je izšlo, nikdar pa nismo mogli ugotoviti, kaj se naj bistvenega spremeni s snovne strani. Vemo danes točno za metodične preureditve, nismo pa vedeli, kaj hočejo reformatorji v pogledu snovi, ki je normativno predpisana z uradnimi učnimi načrti. Ko smo pred tremi leti na zborovanjih govorili o uradnih učnih načrtih za višje razrede, se nismo mogli dokopati do enotnega pogleda, kaj naj prav za prav nudi naša šola. Tudi nismo imeli enotne osnove, ki bi nam naj nudila temelj za razpravljanje. Vsega tega nas je sedaj rešilo novo izdanje Učitcljske tiskarne! In še mnogo več! Kdor prečita uvod h knjigi, bo postavljen pred povsem novo gledanje snovnega principa, kajti še nikdar nismo v slovcnski pedagogiki sprožili vprašanja, kaj naj nudi širšim slojem šolska izobrazba? Torcj iz širših vidikov moramo gledati na ves sistem — »iz dolžnosti do naroda«, tako pravita oba avtorja, ko tolmačita obilico v kompleksih nanizane snovi. »Dclo je plod proučevanja ljudske izobrazbe« — kar se je doslej pri učnih načrtih vse premalo naglašalo in še manj upoštevalo. »Delo je predlog, ki si ne išče vere, pač pa rcsne in poštene kritike« — kljub tej uvodni pripombi bi dejal, da mora vzbujati — občudovanje! Avtorja sta, kar — zdi se mi — nima niti tujina, zbrala vse vretlnote sodobnega kulturnega življenja, ki bl mogle slovenskemu človeku koristiti s posebnim ozirom na današnjo socialno razgibano dobo! Vzemimo samo primer iz 5. razreda »Industrija« (str. 99): Doslej smo obravnavali:  VV  nnaaččrrttuu  nnaajjddeemmoo::  Razne vrste indu-  IInndduussttrriijjaa  kkmmeettiijjsskkiihh  strije, industrijska sre- iizzddeellkkoovv::  mmlliinnii,,  ttoovvaarrnnee  dišča v naši državi, zzaa  ssllaaddkkoorr,,  ppiivvoovvaarrnnee,,  bližnje rudnike in že- žžggaannjjee,,  kkoonnsseerrvviirraannjjee  mmeeleznice. ssaa  iinn  ssaaddjjaa..  LLeessnnaa  iinndduu--  strija: žage, pohištvo, strugarne, vžigalice, celuloid, papirnice. Cementna industrija. Tkaninska induštrija. Kovinska industrija: železo, vagoni, orožje, poljedelski stroji. Kje so tovarne in kdo je gospodar. Delniške družbe. Domači in tuji delničarji. Kakšne industrije nam je še treba? Že samo eden izmed več sto primerov nas opozarja na probleme, ki jih doslej v šbli nismo videli, pa so življenjske važnosti. Problemi — to so oporišča, kLJnam pomagajo pouk preurediti v življenjskolsmer. Tu nam bo Dolgan-Vrančev načrt lahko — kljyb navidezni »natrpanosti« — važen svetovalec, ki ga ne bo mogel pogrešati noben razrednik. Težje bo na tiiže organiziranih šolah, kjer bo izbor posebno opasen, ker marsikdo sam ne bo na jasncm, kaj je bolj in kaj manj važno. Že ob čitanju sem občutil, koliko pravih priročnikov nam je še treba, če res hočemo biti — sodobni. Tudi v tem pogledu bo knjiga pravo pravcato »odkritje«, kajti sedaj ne bo več izgovorov za pisce šolskih knjig in priročnikov. Sedaj vsaj vemo, kam naj plovemo, da bomo šolo vsaj malo približali pqtrebam kmetskih in delavskih slojev, katerim je ljudska šola edino žarišče izobrazbe. Zato knjigo kot svojevrsten pojav na pedagoškem književnem trgu pozdravljamo z željo, da bi z njo krenili v šolski preusmeritvi izdaten korak naprej! — e —