PondeljkoTi dogsdki v Maribora, Nemci in nemčorji tiso mogli ia ne morejo preboleti, da je prišel Maribor v »loveaske roke ia ker bo pripadal veliki svobodni Jagoslaviji Kakor Clovek. ki se potaplja, tako iSSa mariborsko in okoliško cemčurstTo zadnje sredstvo, da bi Se vssj za kratek ča3 dalo svojim ljadem cekaj tolažbe in nekaj npanja. Ko so izvedeli, da pride anaeriško odposlsnstvo v M&ribor, kjer se bo posvetovalo s koroškimi Blovenskimi voditelji g'ede dclofiitve za časne neje mee Slovenci in Nemci, so začeli z veliko silo in caporom pobirati podpise za Nem Sko Avstrijo. Lsgai so, da so jim Amerikanci to naročili. Pri tem so oigaaiziiali napad na stoven ski M&ribcr. NemSki io nemškntarski obhod. Okoli pol 12. ore dopoldne, dne 27. januarja so se Baeckrat pojavili na mariborskih alicab Netnci in nemCarji iz Maribora, Ptaja, Gradca in obmejaih krajer. Vpili so, pobijali na slovenskih biSah Sipe ter po divja&ko napadli SIo?ence. Med drogmi so pobili na tla dr. Veratovsskovega siaa in ves drogih dijakov. Kot postne maSkore so hodili z godbo na čela po mesta, okioCani «o bili 8 nemSkimi znaki. kdor ni imel takega znaka, ali ki je govoril aloTenko. so ga napadli na divjaški na Cia. Ditrje gtrmaasko toljenje se je razlegalo po Maribora. Pred glararstTom. Okoli 12. ore so pridrrele divje tolpe pred okrajno gla^arstvo. Tam je t nradaih prostorih geneiala Maistra zborovala amerisko slovec aka komisja. T^Kaj so tuHlt nad vse pretege »HeiU in protilrancoiko >Wacbtam Rheia«. Am^riksaci niso hoteli cprejeti odposlanatva Nemcev in nemčarjev. ŽalostDO 80 morali nemčar^ki demonstranti oditL Zbrali so se na Gkvnem trgo. Nemci napadajo policijo ia vojaštro. Položaj na Glavnem trgn, ki je bil napolnjen od yeč tisoč ljadi, je postajal od minute qo iriaate cpasnejSi. Napadeni co b:'i vojaki ia civilisii, ka tere ie mnoiica spozoala za Slovence. Več vojakom se je siloma skuSalo izbiti orožje, Med dragimi ]e bil napadau tadi policijski komisar dr. Seaekovič; po^rli so ga na tla, vzeli mu nasi-oma službeai Hsmokre3, teptali ga in tolkli po r.jem, da je bil že skoro nezaveateu. Na njegovo kiicasje mo je prifekia ntrata z nasaieoimi bajoneti na pomoč in ga reSiia z opasne sitaacij« saiio na ta na$a, da je rabila bodala proti napajalcem. Glarni napadalec je bil precej težko ranjea. StraSa je pozyala ljadi, oai «e oistraaijo, sicer bi se moralo rabiti orožje. Vzlic tania pozi/a so ljadje a%\raUH aa rotovž, ki je bil zastragen od čsta vojakov iit redarje?. Maožtca je skašila oivzsti vojakona oroije na veC mestih. Padlo je nckaj atrelov is množice ia je enema vojaka oibila krogia koaco bajoneta, ki je odletela za ajim stoečema tovariSa v glavo. Vojati so na to rabili oroSje. Padlo je kakih BO strelov. Vojaki so nijprvo streljali r z<-ak. da bi oplaSili demoartraate. Anični pornagalo. Divja in Dahniskaia maožic* js veiao bolj grosila vo> jaštvn tako da je vojaStvo v silobraaa moralo oidati ostre strele m?d maožico. Naatal je vik ia krik. Oamaastraati so bežali na vss straai, Na Gavaen trga pa je obležalo 5 mrtvih ia kakib 30 več ali manj teiko ranjenih. Mrt^ece so spravili v mrtvašnico, težkoraajeae pa v bolaišaico, Tigovci, ki so se adeležili nemških dfmonstracij. Med ndeležecci demonstracij smo cp»z;li mslednje trgtvcs oziroma abrtriike: Kojigotržec Hsinz, krznar Rogina, ki prodajasrbstce kaoe, tr^ivec z jestyinai)i Schwab in Lackaer, spotekar Wolf, klobočarica Lcyrer, kiobalar Bregar, irgovec Gastav Pirchaa, Feliks Micheiitsch, Karel Worsche, Ferd. Greiner, papirni trgovec Ferlinc, arar Ilger ia vodja Fiangeževe žeiezmčarske trgoviae Je^litsch. vai iz GrO8posk« nlice; trgovci KokoSinek, Haber, We'gert ia Tischler obitej trgovca Ulaga a Tegetthofove ceste. Prosimo naše ljadi, da natn nazcaaijo imeaa vseh dragih trgovcev in obrtnikov, ki so se ndeležili vsenemškd demoastracije in ki so na ta alS drogi način hojakali prcti nam, ali razobešali zastave. — Nemške zpstave so razobesili KokcSinek na Tegethc fovi cesti, Worscbe, Pircban, Frangesch, Ferner, Leyrer, BiHerbeck, Wolf v Gosposki alid; ua GlavDPOi trgn sta viseli frankfartarskt caoji le samo na hiSi nsnjarja Badla io na Theresieahofu. Na Grsjakem trgu so razobeaili zastave Scherbaam, gcstilDa »Črni Orel«, baroa Twickel ia scer prasko, in poseboo Teliko papirni trgovc GUijia:.