vi,, it. 165, Poftnlna pialsna w gotovini. V ISMfe§Ia^I» v t@rak 2S« IciIBSsb 1922» team, it. 75 p .NAPREJ "asfe Socialistične strank® JugosSavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po pra niku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16fi Tel. int. st. 312. Ček. rač. st. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Dii Oglasi: prostor 1 X 55 mm 30 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine prost« Provizije. Bosim ~ revoiver — podkupovanje. re. S. tffetep v Narodni skucSčin! ie MkiW1’ doci:ni še ie revolver res vsaj dosS? sV ?einL ?VOranl' Provizije se n*s0 dokazane. t&žlte rtkJ^.VP0Slatiee* ^ izgovori tako na Javnt— * ka^or -,e izgovoril seil v skupščini Savič, Je moral 1, sicer ga mora skup« ' kai govori vir to&tti. če ie vieo' “ntati- ^ govoril vedoma kri- & Se is zgodilo? vetjai * debat! o zunanjem posojilu je po* D°feky£«i ‘ Savič strmeči skupščini, da je in tud;!, D,oslariec Benin podkupiti njega .ie .anca Radinoviča. Obljubil da ^SsuiuLmIiiiona dinarjev vsakemu, če *;ta za ameri J* ie to vse res za ameriško posojilo, naj Je V3e — in kakšen vzrok -»n Savič govoriti takšne ovitke Ss»*a5i? '*££?»*■. - — .................. v^ffiosf v °penem tudi brezmejna ne hf. — potem se nam tu od-•hU • ziia 11 njega brezmejna flost J«. , u«ciieui tuui Dre PtmuJbodočnost države. vat» BtMi ^ Poslanca, ki mora varo-'telftfMs1sfnJ koristi svetih volllcev in v . države. postavijo pred izkušat* teb'1 ^ bližje: korist države ali tli samega? In če Se odloči od-jra** ko ima vršiti dolžnosti Dot&m ■ a mu ie lastn' interes bližji* ,v°%6v usno- ^a izdal koristi svojih ®g j0j • korist! svoje države: Izdate- n°teth fj! f a^i izvajati takšno prakso. na' Maž;*-. °^nost države že zaoečate-D^Ubit! i s1OVražnikom je treba samo ženili li; 2a^ostrio število poslancev in «1^arslfn ?a*one, ki nas pripeljejo v go« treba J J *?m tu^i v politično smrt. ^lSe v^liu1 ,ni*' *a^° daleč. Zadostuje, ^fc&ššssJ^opotežnl skupini poslancev za- hoče po bogatih koncesijah, ali da hoče varovati kakšno podjetje ki ima sredstva. da plača mastne podkupnine. Pa naj potem vreščijo vo>lilci kakor hočejo.* skupščina Je sklenila, zakonito ie. ukloniti se je treba. Seveda pridejo nove volitve, pa Če se takrat da ljudstvo zbegati z novimi lažmi, Če verjame novim frazam, potem gre igra zopet za štiri leta naprej.V takih razmerah mora biti nemogoča uzakonite v zakonov, ki bi bili v prid celoti, kajti celota Je ljudstvo, ki dela in trpi. Če pa hočemo Storiti nekaj koristnega za to celoto. potem gre to vedno na račun manjšine, na račun tistih. ki ne trpijo, ki pa imajo v rokah sredstva za — provizije. Skupščina ie spoznala daekosežnost te afere. Sklenila jo Je razčistiti. V treh dneh že mora devetčlanska komisija poslancev Izvršiti preiskavo. Opuščamo zato vsako kritiko o možnosti ali nemožnosti takega grdega izdajstva. Rečemo samo: javnost bo čuječe ooaz-ovala večino kakor tudi opozicijo, kako se bo vsaka vedla v tem vprašanju. Javnost pričakuje točhosti in jasnosti, pričakuje brezobzirne doslednosti v boju za čast in poštenje skupščne. za lepšo bodočnost naše države. Ce pa bi hotela tudi ta afera, kakor že toliko drugih pred njo. izgubiti se v oesku, potem bo javnost upravičeno lahko iskala vzroke našemu gospodarskemu In političnemu nazadovaniu drugod, nego jih ie dosedaj. Takrat pa bo završalo... Politične vesti. + Sarajevska »Kritika« povdarja v svojem uvodniku, da Pašlč sedi na svojem stolcu in *— molči. Ko so mu očitali, da ie ukradel milijon carskih rubljev, je molčal. Ko so mu očitali, da nas .ie izd; Italiji, ie molčal. Ko so mu očitali, da pler državno blagaino In si kopiči premoženi< ie molčal. Premnoge državnike ie politik, osiromašila iz niega pa je napravila mi lijonarfa, »Uz njegovu mudru šutnju. n pfistajemo roblje gramzivih kapitalista, suverena država — oblčna kolonija.« -h »Balkan« je že 11. t. m. v posel' nem Članku zahteval preiskovalno kom* siio za Številne zločine v Črni gori, ki j bila za časa vladanja Nikole, čisto dostoj na državica. Pod novim režimom pa s požgali / Črni gori nad 5000 domačij » političr, osvete. Naravno Je. da ie pričel cvesti takozvano »razbojništvo«. Kakšnir. metod se poslužujejo iz Belgrada, nam zelo jasno pokazale sledeče dejstvo: Neke starko so silili, nai jim pokaže, kie so skri ti komiiaši. Ker ni sirota nič vedela o ko. mttaših, so li spravili pod krilo mačka, nakar so krilo zavezali in pričeli tolši po krilu s palicami. Maček ie pričel skakati in ie ubogo starko neusmiljeno razmrcvaril. Starka ie bila na ta način primorana pokazati neprave »komitaše«. Vse to sa ugotovili v Beigradu pri neki sodni obravnavi. Seveda, ker se množo Uiki in podobni slučaji, ni nobeno čudo. da gre v državi vse narobe in da mrgoli povsod vse polno »mmtaricv«. 4- »Večer n ja Pošta« javlja, da bode v Albaniji kandidirali princa Wieda al! pa njegovega sina Aleksandra na albanski prestol. + Pri zaslišanju so povedali madžarski vstaši. kt so napadli obmejne avstrijske vasi, da so napadli Iz golega patriotizma. zakaj slišali so. da so delavci na Dunaju proglasili diktaturo proletariata t>a so hoteli obvarovati domovino precj boljševizmom. Seveda so te izjave neresnične in najbrže diktirane od šovinistične vlade. ‘matura v novi Rusiji. n^a Kw'uci^' blokada in beda ie potiš-. Jo na tako primitivno stopnjo i ° Pr,mitivno stopnjo ^ ‘ . mislil, da sl sploh luksusa književnosti. t^ProtHn/t i3?Lkatei*efa Priznavajo tudi rs*ia v bol^evikov. da je sovjetska litf>raTnSu Svoje največje krize ustva-?^ niška -?Jasti ieposlovno. ki je si-raŽVoj^Pa^ Pa v popolnoma novo }^la?U?^va v!ada je storila vse kar je »®niU tiirli f"rani rusko umetnost pri živ-,le^a panir- t3* J« zmanjkalo tiskov-v’u' vrnila in svinčnikov. Gorkij š VHo tniiu°iVo.P^“no knjižnico in veliko L - rned njimi protibolj- gSE»v* - ie bilo prevedenih v / vna zaloga je izdala mnogo w,.^istve,il^!ag0C(inega statističnega In 2aseh^a.-niateria^ in ie tl,di opogu-una tiskarska podjetja k delu. Trgovina s knjigami je bila seveda pod kontrolo vlade. Dne 30, jnnja 1920 je bila izdana naredba za registriranje vseh tiskanih knjig in 25 iztisov vsake nove knjige Je moralo iti v javne zavode republike, Ker so knjige postale redke, je komisar za prosveto velel prešteti vse obstoječe zaloge knjig in kjer se ie našla kakšna redka knjiga, ki je že pošla s trga, ie bila zaklenjena in izročena javni knjižnici. Privatna trgovina s knjigami ie bila prepovedana. Nova Rusiia ni hotela barantati s svojimi kniiževnimi zakladiI Državno založništvo v Moskvi ima 5 pododsekov: akademijo, umetnost, propagando. literaturo, proletarske pisatelje in uredništvo žurnala. Na čelu teh pododsekov stoje najznamenitejši možje v ruskem slovstvu: pesniki Brjusov. Vja-heslav in Keršeneov, novelist Semflmo-vič itd. Med založenimi književnimi deli So nove drame Oorkija. nova pesniška Umetnost Majakovskega, Damjana Bednega, Vlasov-Okskega itd. Na teh delih ni najmanjšega madeža komerciaiizma. in če sodimo Po Par knjigah, ki so dospele v Anglijo in več drugih, ki so bile prevedene in izdane drugod v Evropi, ie nova ruska literatura v resnici nekai novega in velikega, česar še nima nobena druga država izza vojne. Interesi ruskih pisateljev so tudi zavarovani. V Moskvi je uradni zapisnik avtorjev. potem Unija ruskih avtorjev in več drugih prostovoljnih in ooluradnih organizacij. centralnih in lokalnih, ki so zadružne. Drugi založniki, kakor Gržebin. Sa-bašnikov.. Kolos in znanstvena založniška tvrdka v Petrogradu delujejo v isti nov.’ smeri, ndma ovira, ki še zdai ni odstranjena, je pomanjkanje paoirja in drugili potrebščin za tiskanje knjig. Po novemberski revoluciji se je ruska literatura strogo razdelila v — doma-čo in izseljeniško, Ubežna ruska buržo-azija ima svoje kolonije v Sofiji, Belgradu. Pragi. Carigradu. Parizu. Londonu. 4- Praške krose zelo razburja afera načelnika ruskega .sovjetskega trgovinskega odposlanstva. Mostovenka. ki biva že^dalj časa v Pragi. Mostovenko je namreč poskušal podkupiti visoke , vojaške osebnosti, da bi mu izročile načrt za morebitno mobilizacijo in sploh vojaške spise. Buržoazno časopisje zahteva sedaj strogo kontrolo nad sovjetskimi delegati. -rSovjetska Rusija je vložila pri zavezniških vladah oster protest proti blokadi črnomorskega obrežja s strani Grške. + Razkol v ruski cerkvi je popoln. Glasom poročila Roberta Wiltona v »Journal des Debats« je poglavar »rde- cerkve«, škof Antonin, že dejansko začel s svojo reformo. Odpravil je ikonostase v cerkvah, uvedel pridigo, v katerih se poveličuje socialistični režim, in že spreminja staroslovanske liturgične speve ter posvečuje pristaše režima za škofe. Medtem ko je Antonin izobčil iz cerkve ruske škofe, ki so v emigraciji, je njihov poglavar, škof Antonij v Sremskih Karlovcih, označil Antonina za apostata, s katerim je treba pretrgati vsako zvezo. Sovjeti z vsemi močmi podpirajo razkol, ker upajo dobiti v novi cerkvi silno zaslombo. + Proti smrtni obsodbi nad ruskimi socialnimi revolucionarji, sta protestirala angleška pisatelja Bernhard Shaw in Sid-ney Webb, ki sta poslala sovjetski vladi posebno pismo. V pismu navajata, da sta na strani ruske revolucije in da izkazujeta sovjetski vladi uslugo, ko io opozarjata na dalekosežne posledice. Smrtna obsodba da je strašen udarec za vse tiste, ki so dosedai branili sovjetsko republiko pred kapitalističnimi napadi. Nasprotniki sovjetskega režima so naenkrat dobili v roke orožje, ki je hujše od vseh dosedanjih sredstev, s katerimi so delovali proti Rusiji. + Internacionalni dijaški teden se bo vršil od 6.—16. avgusta v Salzburgu. Ta teden ima namen zbližati socialistično in komunistično dijaštvo. Tako nam je sporočil odbor z Dunaja. Ljubljanski visoko-šolci dobe potrebna pojasnila v našem uredništvu. -h Preiskava o Rathenauovem umoru je dognala, da obstojajo vkljub prepovedi morilske organizacije, kakor je »Bund nacionalgesiimter Soldaten« in -Bund der A*ufrechten«. Po umoru so še vedno imeli sestanke, na katere so prihajali obroženi. Sklenili so, da bodo organizacije poslovale pod drugimi imeni. Sangaju, Nev/ Yorku — po vsem svetu; te kolonije so tako velike, da so ustanovile svoje ruske šole in časopisje za obrano ruske narodnosti bodoče generacije. Čuden preobrat pri političnih begunih iz Rusije! Buržoazija in plemstvo sta zamenjala revolucionarje, ki so imeli svoje kolonije v Londonu in Švici pred revolucijo. V sedanjih ruskih kolonijah ie mnogo znakih pisateljev, kot so Mereškovskij, Aleksander Tolstoj itd. Emigrantska literatura je ostala stara predrevolucionarna literatura, ki nima nič skupnega z novo Ineraturo v Rusiji, izvzemši poetične lepote. Najbolj karakteristična je domača ruska literatura, ki ima dve šole: novo. proletarsko z Blokom, Gcrodeckem in Bednim na čelu. ki je sprejela revolucijo in razvila novo umetnost, in pa staro kot le Sologub Zajcev, ki je prenehala pisati ali pa nadaljuje pot starih nazorov. Med največjimi pesniki in filozofi nove Rusije je tudi Lunačarskii. komisar za prosveto + Kovinarji v srednji Nemčiji stoje j pred novimi boji z delodajalci. Zveza je sklenila takoj prenehati z delom v vseh mestih Saške, predvsem v Dessau, Mag- i deburgu in Naumburgu. ; + Na francoski meji zahtevajo zavez- j niki v najbolj ljubezniivem tonu. nai se i jugoslovanski potniki do nagega slečejo. To postopanje se prav nič ne razlikuje od postopanja z neciviliziranimi Indijanci in z afriškimi plemeni. Postopnaje Francozov je verno ogledalo naših diplomatov in merilo njihove sposobnosti in kulture. -!- Zveza narodov je odobrila predlog prof. Nansena, da se imenuje preiskovalna komisija glede lakote v Rusiji. Odobrila je nato resolucijo, s katero se opozarjajo člani Zveze narodov na veliko važnost francoskega poročila o kužnih boleznih. Fischer, angleški delegat, je omenjal varšavsko resolucijo o epidemijah in ugotovil, da je nemogoče prevzeti nalogo, ki predpostavlja trosek dveh milijonov in pol šterlingov, na vsak način pa bi uvedba sanitetnega kordona, ki bi manj stal. obrodila z dobrimi uspehi. -1- Zveza narodov je odobrila anektiranje bivših nemških kolonij v Afriki po Angliji. + Amsterdamska strokovna komisija, ki še vedno zboruje, je sklenila ugotoviti gospodarsko stanje Nemčije s posebno komisijo. Komisija, ki se bo sestala 7. avgusta v Briisselnu, obstoji iz odrugov: Fimmna (Holandska); Thomas (Anglija); Jouhaux (Francija); Tom Schaw (Anglija); Wels (Nemčija); Wauters (Belgija); Wallhead (Anglija); Otto Bauer (Avstrija); in Blum (Avstrija); Wels je v debati omenjal potrebo svetovnega kongresa vseh treh internacional. Dosedaj je že sklenjena konferenca internacionalne delavske zveze v Karlovih varih na Češkem in sicer septembra meseca, delavski in socialistični kongres oktobra meseca v Hamburgu. O svetovnem kongresu vseli treh internacional bodo sklepali, kakor hitro bo dokončala svoje delo komisija za gospodarsko stanje Nemčiji. Eksekutiva druge internacionale se bo sestala 12. avgusta v Pragi. + Haaška konferenca se ie razbila, čeprav je Litvinov slovesno obljubil, da bo Rusija priznala dolgove in plačala tudi odškodnino za vsa nacionalizirana podjetja. »Petit Parisien« poroča, da bi ruski delegati pred par dnevi lahko veliko dosegli s svojo popustljivostjo, ki pa je prišla prepozno. Svoj namen so francoski delegati že dosegli — sedaj prav dobro vedo. kakšen je ruski položaj. Sicer pa tudi ni^ več rusko vprašanje tako pereče, kakor je bilo. V ospredju stoji Nemčija, ki ne more plačati svojega dolga v znesku 132 miliard mark. r Amerika bo posodila Italiji 200 milijonov dolarjev in sicer v petih obrokih. SOORUGI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO 6. AVGUSTA L VSEDELAV->KEGA ZI.ETA V CELJU.' Finančna ministrstvo razglaša z razpisom v svrlio obvez- se av»u« - monar- hije enako postopati, kakor te to razglašeno glede r-redvojnih posojil s tukajšnjim razglasom ■i dne S. julija 1922, štev. 951/V/Val. ex 1022. (Uradni list štev. 75 z dne 15. julija 1 '322.) Od 2!. julija 1922. naprej izostaneta na prosi Maribor gl. k, . Ljubljana d. k. mešana vlaka, in sicer mešani vlak št 802. ki odhaia iz Ljubljane gl. k. ob 6.30 min. in X jtev. bor gl. k. ob 13.05 min,, ter mešam vla* Sl & S?L!i! .0dthfUiJl MM1^raob 20.66 min. Zato P» ška via-Ljub- p rih a ja v Ljubljano sl k- 20.66 m. vozita od tega dneva naprej ." ulB,- ka in sicer vlak štev. 42b z odhodon - ^ liane gl. k. ob 8. iz Zidanega mosta oo * tbor iz Celia ob 10.27. min. in s prihodom v OTar I« >D 1U.2/. min. m » . nnfTii- gl. k. ob 32.20 min. ter v imsprotni sm^ri P ski vlak štev. 47a z odhodom^f„r Zjda- ob 14.30 Celia v St sled tega :ga dneva gieue n.uy«i.^° jviiž' nad 30 narodov, da se posvetujejo. _ *.e tiai* niti etično vzgojo mladine. Najboljši m ^ na* boljših narodov bodo zlatemu zakladu s ra. rodov — mladini darovati vse sile sv zuma in srca, vse velike izkušnje sv J rej v ljenja. Vedite da bo ta oltar daritve _ ±oV, srca svetlih plemenih najlepših besedij in naffliadinc bodo vzplamtela v živi ljubezni do ■ ‘ ne bo toda mladina narodov od tega P^al?eie ugasfl"® ogreta. Plamen bo ugasnil, kakor jih stal* .... ;lji v narodui kvas ako med narode ne P yujJeze?1 že nebroj. in etični temelji v trhlih tleh — ako med ------------------- » , . prave kulture, ako v narodih nie_ zaz do vsega lepega. Požigi, umori in Py nar®* ne in goljufije bodo razjedale še na ^ hčer« dove duše, mati bo sovražila iiaprej .^.g 510-sin naprej svojega očeta. Veliko T.a drži > veštva se bo nadaljevalo. Steza^ ki naroda nebeško kraljestvo boljše bodocn° liudska fr." človeštva je ijudiska prosveta, ona >,eza pelJ® tura. ki blaži srce in krepi razum. nst’ šolo, in kasneje da dokaže sy°’ .-aVijarl' imena roditeljev, rojstni kra^ ^ 2^' stvo, svojo pravico do dedscin popisovanje rojstev, porok jn STJ1 e?tiosti lezljivih bolezni je velike v "anizac!' zdravstvene oblasti in druge 0 2rav0^e ie za socialno oskrbstvo in za . 0 vzr?/ in učenjake v svrho proučevanja brlin kih smrti in v preprečevanie _ sest21)!' bolezni in smrti. Iz statistk, ki ^rtalj' liaio iz teh zapisov- izračuna °prebiva|' teta oziroma razmerje smrti k zdra'' stvu za vsak posamezni kraj. . ^ r„i______l/xr\]0 stveno poročilo izkazuje na:r stofI] nalezljive bolezni, se lahko ' . m * koraki, da se najde izvir bo1 vl'enS zaustavi njeno razpaseme- dim1S --n^m .‘Uc^ nudijo priliko, da so-I _ ° ? učinku javnega zdravstvenega de- i1-11 0 USDe^lu v reševanju človečni življenj. vla Pro*‘ spolnim boleznim. Ameriška Qa ima poseben urad, ki vodi vladino ^i°o. proti nenravnosti, v kolikor se tiče waV'1a Y vojski in mornarici. Na čelu urada je neka zdravnica, Dr. Valeria ur^H - er* . nedavnega poročila tega tin h ,ie.,razvidno’ da se je razmerje spol-šaln T, v°iakov in mornarjev zmanj-X V i eneRa leta od 91 na 62 od za p’ , ^ *es-a urada si je vlada samo larift'!0 ° pr‘hranila čez milijonov do-de v na stroških za lečenje. Stroški vla-in tn^ . Y^'enie spolnih bolezni v vojni fiskararici so ororačunjeni za tekoče 110 na štiri milijone in pol. Leta tekrmf0 stroški znašali 15 milijonov in Part Vo!ne 72 milijonov dolarjev. Dr. obrač VPr*Dv°ro^a' naj bi starši in šole o snni -i,Več]0 pozornost na pravilni pouk nje v h s^Vare^- 5>Sai otroci navsezad-Drav;en Irle noizveio o teh stvareh« — 'aio d ^arker — »Ali dostikrat priha-SDolnii? DODolnoma naoačnega znanja o nietj f stvareh. Iz tega izvira mnogo zla StVa 'n deklicami in mnogo ziočin-sr^a mladino. Veliko trpljenja in no-rj°?UmSe ^°. odpravilo, ako bodo starši skuša].11? Zr*' tem dejstvom v oči in ne di n ' izbe^avati svoii odgovornosti ra-“ acne sramežljivosti.« jiiljfg tJ"n,a Dr°šnia, Silen požar je dne 15. Prisad'J' 28 hiš na Boh. Bistrici, in tud* i Va^aT]l’ so zdaj brez strehe lUogij v!ez sredstev — večinoma niso r v* vuuiv * v v'«-* tak0jgnjesit' Prav ničesar — so potrebni Dogorel nu3ne no m oči. Da se bednim Dornožn?err! *aleio tun* In dalmatinske postaje poslu-?°staio '■ Pre!co Sarajeva. Za belgrajsko e2žif'n1Z,^ei*° nosebni predpisi. Ostale sIužij0 , postaje v naši državi pa š k . k Ri?ednarodnemu prometu. rflin,a d kswl’ razsajala dalje in zahtevala JraŠne emvi i? vcdllo več, tako da se je bati • ^aiDaHtiB 7*\Je tekom poznega poletja in iese-orzave cb Rusiji so ogrožene. Mubljana °iw ■ lJ!ad zs> zavarovanje delavcev v r®ftHce VP^JVlie s teni vse dobavitelje in druge *dr. Ul. ? "-e (h lem vse uoDaviteije m aruge , avnilco it ,xl5nice. zdravilišča. lekarnarje, ^ v obliki , da Predlože do najkasneje 31. t. nR ?valnic \,° a'ni!l računov potem pristojnih .i bolniM. svoie zahtevke do bivše Okraj- d~„..olniškp k, zanievite ao oiv»c sta,1!'- ,^čuni "aine v Ljubljani, ki ie v lifcvi-A' .\e smeio obsegati nobenih po- Vgh-. DrištVn e* nastalih po 30. juniju 1922. br onrun .stanovanjskih najemnikov za Slo-‘°va se;-i da se vrši prihodnja javna od-11 v sredo 26. t m. ob 20 v veVki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od IS. do 20 informacije Sv. Petra cesta štev. 12. pritlično, desno. Na tehnični srednji šoli v Ljub liani bodo v šolskem letu 1922/23 otvorjeni ti-le oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola: o. stavbna rokodelsika šola: 4. strojna^delovodska šola; 5, elektrotehnična delovodska šola: 6. mizarska in strugarska nrojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola: 9. javna risarska šola. Vpisovanje v 1. letnik višje stavbne in vis- ■ je strojne šole bo dne 11. septembra t. 1.. v višje letnike pa dne 14. septembra. Dne 12. sep- tembra bo vpisovanje v !. letnik oddelkov, rti so zgoraj navedeni pod točkar-’ -i. 5.. 7. in 8.; dne 14. septembra pa v višje i- 1 teh oddel- kov. V mizarsko in strugarsk. ..ojstrsko so.o bo vpiso.vanje dne 12. septembre;, v javno risarsko šolo dne 1. oktobra, v stavbna rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta ocl-delek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne U. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo stroino šolo dne 1 — septembra, sprejemne preizkušnje za žensko obrtno šolo pa dne 13. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne lo. septembra. Pouk v javni risarski šoli prične dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra t. 1. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd. so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 73, z dne 11. julija 1922. in iz objave na razglasni deski v zavodu. Se potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole. €@SJe* Volitev odbora Mestne hranilnice. (Nadaljevanje redne občinske seje.) Od preobrata pa dosedaj je vodil te posle gerent: g. magister Arko Vojko. Ker odbora ni, je imel po Statutu vse pravice on, ter je tudi predlagal obč. odboru kandidatno listo z 36 imeni, izmed katerih je bilo »samo« 29 pristašev .1DS. Ker pa obstoja hranilnični odbor iz 18 članov, voli občinski odbor iz predložene kandidatne liste seveda samo 18 odbornikov. Ako bi se po preteku 30 dni volitve iz kateregakoli vzroka ne izvršile, sme gerent sam določiti 18 članov v hranilniški odbor. Obč. odbor, s s. Koren kritizira predloženo kandidatno listo sledeče: Oospodje okoli JDS ste mnenja, da druge stranke niso sposobne sodelovati v takšniii institucijah, posebno pa ste mnenja, da so zastopniki delavstva nezmožni sodelovanja, ker drugače si ne moremo tolmačiti postopanje laži-demokracije. Čisto dobro ste razumeli, zakaj je pravilnik tako napravljen, ker ste idejo, ki tvori v tem pravilniku »krivico, popolnoma kopirali. (Medklic g. predsednika JDS v Celju, dr. Kalana: Saj ni to listo .1DS predlagala!) Tega nam ni treba praviti, da bi mi verjeli, da ne bi bila kandidatna lista sestavljena sporazumno z odb. JDS. Gospod Arko ie to storil na vašo željo, če že ne na vaše povelje! Ker vidimo v tem dejanju nasilje in neenakopravnost, bomo socialisti glasovali proti tej kandidatni listi! — Protestu se je pridružil tudi g. dr. Ogrizek v imenu kluba SLS. Obe. odb. dr Božič, demokrat, je v imenu svojega kluba poizkušal opozicijo potolažiti, češ pri mestni hranil, ne sme biti političnega ozadja, ampak vsi morajo gledati na to da se zavod kolikor mogoče povzdigne (Medklici iz opozicije: Demokrati pa smejo imeti politično ozadje?) V imenu NSS izjavi g. podžupan Žabkar, da bo njegov klub glasoval za listo. (Medklici: Narodni socialisti pogoltnete _ sploh vse, kar vam demokrati servirajo!) Obč. odb. s. Leskošek izvaja: Gospodje bi nam vedno radi vcepavali idejo, da v tem ali onem ne sme biti nobene politike, pa zahtevate samo od drugih strank, sami nas pa majorizirate, da lahko uganjate svojo gospodarsko politiko. Mi smo vsi biii izvoljeni vsak po svojem programu, toraj je tudi naša dolžnost, da delamo po istih principih, po katerih smo , bili izvoljeni, a vi tega nočete, zaradi te- ga nas majorizirate. Na to se je kandidatna lista sprejela z večino glasov 17 za, 10 proti. Izvoljenih je 12 demokratov in 6 opozicionalcev. (Konec prih.) Masri iz politične organizacije. Sestanki članov marib. kraj. pol. organizacije se bodo vršili redno vsak drugi četrtek. Zadnji je bil 20. t. m. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo o pripravah za vsedelavski zlet. Iz Maribora pojde ob tej priliki, kakor vse kaže, veliko ljudi. Delo vodi poseben odbor iz zastopnikov raznih tukajšnjih socialističnih crganzacij. Zleta se skoro polnoštevilno udeležita delavska pevska zbora »Froh-sinn« ter pekovskih pomočnikov, daije delavski nogometaši, ki bi nastopili v tekmi proti kranjskim športnikom, prav gotovo pa se izkaže Maribor tudi z nastopom telovadne enote »Sloge«. Socialistični zaupniki naj pridno agitirajo za čim večjo udeležbo, ker bo dan 6. avgusta v Celju eden najvažnejših za proletarsko gibanje v letošnjem letu. Zaveden delavec bo vsekakor pripomogel k temu, da uspe čim sijajnejše ta naša. prireditev, dočim bo sokolsko parado v Ljubljani počastil le oni delavec, ki služi buržoa-ziji za štaiažo in nima niti pojma o proletarski zavednosti. Vsakdo, ki se bo zleta udeležil, dobi za 3.50 Din legitimacijo, katera ga upravičuje k polovični voznini po južni železnici in ki mu omogoči vstop k vsem delavskim prireditvam 6. avgusta v Celju. Kdor pojde v Celje, naj si tako izkaznico čimprej nabavi, ker brez nje ne dobi niti kosila. Celjski sodrtigi so namreč tako uredili, da bodo po gostilnah pripravili toliko kosil, kolikor bo prodanih izkaznic, kar je za tako veliko udeležbo, kakor jo je pričakovati in ki bo zaposlila celo malo mesto, zelo praktična ter lahko umljiva rešitev. gz gibanja. Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v torek, 25. t. m. ob 6. v tajniških prostorih Šelenburgova ulica 6. II. nadstropje. — Tajništvo O. I). K. Članom ljubljanske podružnice »Svobode«. 1. Ljubljanska podružnica »Svobode« priredi v petek 28. t. m. (ne v sredo 26. t. m., kakor smo poročali) predavanje s. A. Čerkvenika »Abstinenca in socialni svetovni nazor«. Predavanje se vrši v magistralni dvorani točno ob pol 8. zvečer. Vabimo tudi člane drugiii podružnic in vse sodruge, ki se zanimajo za delavsko kulturo. 2. V torek 25. t. m. sc vrši v Zadružnem domu medodboro-va seja ljubljanske in šišenske podružnice »Svobode«. Na dnevnem redu je ustanovitev 1. delavskega telovadnega odseka. Udeležba je dolžnost vsakega odbornika! Pozor, člani ljubljanske podružnice »Svobode«! Zaostalo članarino lahko obračunate vsako sredo in soboto v istem času, ko je knjižnica odprta, v centralnem tajništvu »Svobode« v Ljubljani, Židovska ulica l/I. nadstr. Takrat se sprejemajo tudi novi člani. MORALA IN SEDANJA DRUŽBA. Človek živi nemoralno pravijo abstinenti, ako je tudi najzmernejši človek pri uživanju opojnih pijač. Drugi pravijo, da je grdo. nespodobno in nemoralno .ako človek puši ali žveči tobak. Vsi nauki o moralnosti in nemoralnosti veljajo seveda le delavcu in kmetu. V nekaterih mestih' preganjajo prostitutke. kajti prostitucija je najbolj nemoralna^ reč. Ponekod se človek nespodobno obnaša, ako ga nažene kašelj nepričakovano in pljune na hodnik. Take grešnike nrivedeio pred sodnika, da jih kaznuje z denarno globo. Ako denarne globe ne morejo plačati, morajo kazen presedeti v prisilni delavnici, da se tako nauče, kaj je moralno in kaj nemoralno. iz Berlina je pa sporočil brzoiav. da je nemški finančni tajnik poročal nemškemu parlamentu ^ da jc antanta zaračunfla .Nemčiji troske za gradnjo hiš sramote, kajti hiše so bile potrebne za okupacijsko armado. Skoraj en milijon mark zahteva- lo od Nemčije za nemoralne hiše in troski so všteti kot troski za vzdržavanie okupacijske armade. Devetnajst takih hiš so že zgradili za zavezniške vojak* Stari in modri Ben Akiba, ki je rekel, da je bilo žc vse pod solncem. sc le zmotil Pred vojno je bilo v navadi, da so lovili trgovce, ki so tržili z dekleti. Sploh so smatrali kupčijo z dekleti za najnižji posel na svetu iti ljudje, ki so se pečali s takimi rečmi, so spadali navadno v naj-g. ob oči c človeške nižine, Nedavno jc bil na Francoskem neki tak trgovec, ki sc je menda pisal Landru. ako se ne'motimo, obglavljen, ker so porotniki bili prepričani, da je nekaj prostitutk poslal na oni boljši svet proti njih volji. Zdai poroča finančni minister, uradna oseba, kateri gre vera, da so antantne vlade pričele tudi te vrste biznis^, račun za troske so pa predložile tisti državi, ki jim ni priporočila te vrste »biznisa«. Da. marsikaj je nemoralno, kar izvrši navaden delavec ali kmet. Ampak 5c ravno to izvrši ena ali več vlad skupaj, kar se navadnemu delavcu ali kmetu šte-ie za nemoralno. Da postane takoj moralno, Tako luknjičava je dandanes morala. Nemški delavec in kmet morata garati in garati, da antantni narodi grade hiše za prostitucijo, da se v njih zabavajo vojaki okupacijske armade. Nak. kaj ta- li kega še ni bilo pod solncem in izrek starega Ben Akibe ie velika zmota. Sedanja družba nai molči o svoji morali. NARODNA SKUPŠČINA. 22. julija, Predv prehodom na dnevni red je vložil posl. Sirnrak nujni predlog, naj poseben odbor preišče afero provizij, ki jo je v zadnji seji razkril posl. Savič. Zatem je oriš-lo v razpravo zopet ameriško posojilo. Zastopniki strank pa so se pogajali v sestavi preiskovalnega odbora. Med debato o zunanjem posojilu ie prišlo zopet skoro do — pretepa. Če bo šlo tako naprci. bomo žc tako vajeni podobnih incidentov, da ne bomo niti več poročali o njih. Na popoldanski seji je prišlo do glasovanja o Posojilu. Večina opozicije je pri tem zapustila dvorano. Glasovalo je v celem samo 170 poslancev. 150 za, 18 pa proti. Pred sklepom seje je naznanil predsednik Ribar, da so se stranke sporazumele glede preiskovalnega odbora. Devet poslancev naj najpozneje tekom treh dni preišče afero podkupovanja. - Vrednost denarja. 1 dolaf v# 77.50 Din. I lira 3.77 Din. 100 avstrijskih kron pa 25 par. 100 naših kroe velja v Curihu 1.25 švicarskih frankov. —.. Izdajatelj: Zvonimir Bcruot (v imetut pokf, odb. SSJ)-Odgovorni urednik: Antoa Podbev&k. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ^ Preklic. Jaz Marija Skatnen, delavčev* lesnik in Kospej J crezm mas. sahie g. ravnatelja Rozmana ven i?z> 0(j sim odpuščanja, se zahvaljujem tožbe in odpust kazni ter plačam vse Marija dka®®! LJU8LJM1, F8IMIBSM IIIBSTHJ ssssm liEClSTROffiHR ZSDEMS 2 OKEJEKO ZA®-TISKOVINE za sole, ŽUPANSTVA IN MRADS. NAIMOPER* MEJSS PLAKATE IM VABiL* .% za SMODE m t/ESELlCE LETNE ZAKUUlKE NAJMODERNEJŠA TISKANJE ČASOPISOV, BROŠUR ItD. STI&R&OT1PI.SA. za industrijsko železnico sprejme takoj: ..Obnova gradbena družb* z o. z., Ljubljana. ihjjt za prevleko divanov in druzega pohištva v veliki izberi, dalje različno platna in jate za iapifaike, sedlarje 1.1. i pripetila tvrdka: A. & E, Skaisarnč Mubl jana, Mestni trg St. 10. Pridobivajte naročnike! ! Štev. 400/pr. Veljka zaloga vsakovrstnega n©weg® pohištva domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. HsopM oprema Bsvoporotence. 25. Sams menki uliti. 25. Zmerne cene! Dele solidne I P. n. občinstvu uljudno na- n» m - » • n. oDcmstvu uljudno na- HlAttlffe Klanjam, da sem o tvoril 101(1119. Mano 9 Liliaoi aa Karlovški cesti št. 2. Ib lil* t, Oddajam zdravila za elane 0. fflf. 11. illuflll. blagajn, državne in južne železnice, tobačne tovarne itd. r« z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) N O Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki ^ vseh vret. — Kolonijalno špecerijsko 5* D blago, splrltuose, mast, slanina, mesni g *-------------- izdelki. -............. 'telefon 368. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štet. 10.473. urauCKt-rMTrM^-ter^n Razpis službe. Občinski svei je v svoji seji,vdtie 15. marca l**** , ^ da se osnuje v Ljubljani oddelek poklicnega gasilstva-poleg gasilskili poslov izvrševal še druge v področje občine spadajoče posle. Hive£a Službe so za tri leta začasne, po treh lotih za^'r^e ga* službovanja in po napravi predpisanega izpita pn »Ilci pravico do stalne namestitve. Razpisuje se 5 službenih mest poklicnih gašiieev. ^ Ti mestni uslužbenci se uvrste v kategorijo me* . .jjfljjii in sicer s za to kategorijo veljavnimi prejemki, dragi dokladami, prostim stanovanjem z razsvetljavo m službeno obleko. pa* Pogoji so: Ljudska šolska izobrazba i» str*L? kijtt' obrazba v raznih obrtih. V prvi Vrsti pridejo v po**®* čavuičarji. mizarji, pleskarji, kovinski strugarji, seolau * ljarji, krojači, tesarji. .a-oslOVd11' Nadaljni splošni pogoji za vse prosilce so: a) ^ kadrov' sko državljanstvo, b) Starost 20—30 let. c) Odslužen ski rok. č) Krepko zdravje, d) Samski stan. e) Neo vatto vedenje. HroSid*1 Z vsemi potrebnimi dokazili pravilno opremljene yjjb» vložiti je do 5. avgusta 1922 pri mestnem magistratu v 18 Mestni magistrat ljubil**1®^ dne 21. julija 1922. Naf^eeja zalega ii iii im i Uk. ill‘ fVR D KI A J. DOL £ N C, Ljub3ja»a, NBIS«r|eva ulica it S S mentoV j*vr /arn pojmi® ta h: