Razmišljanja o beli Ljubljani
Dan akcije: 3. april t. 1. -sobota.
Čas: ura kaže sedem.
Vreme: rahJo zamegljeno, napoved: razjasnitve in to-plejše.
Kraj dogajanja: področje krajevne skupnosti Tabor.
Na mizi v pisarni krajevne skupnosti leži listek z navo-dili ¦ za akcijo. Telefonske številke, seznami dežumih služb, ki sodelujejo v akciji in imena dežurnih v krajev-ni skupnosti dajejo slutiti, da gre zares. Prvi na sezna-mu sta imeni predsednika KK SZDL in predsednice sveta KS. Telefoni že brnijo. KHčejo, naročajo, poizvedu-jejo in sporočajo.
Po ulicah že kroži skro-men, suhljat delavec vzeleni obleki z oranžnim našitkom na hrbtu. Ročni voziček, metla in lopata sta mu edinc orodje. Že navsezgodaj je obžel vse svoje delovno ob-močje. Pot z obraza si nene-hno briše, pri tem pa polgla-sno razmišlja:
»Vsak dan čistim te pre-klete ulice, nekulturni in ne-sramni Ljubljančani pa mi jih sproti onesnažujejo. Ali res ne razumejo, da delam za njih ? Ali res ne vidijo, da de-Jam, če je potrebno, tudi v svojem prostem času? Ali moie pošteno in garaško de-
lo res tako malo cenijo?Saj se bodo še zadušili v svoji nesnagi! Ko sem prišel v Ljubljano na delo, sezn me-nil, da je Ljubljana res bela in da se bom še marsikaj naučil.«
Ceste oživljajo.
Med množico voznikov osebnih avtomobilov, ki od-hajajo iz Ljubljane na svoj zasluženi ali pa tudi nezaslu-ženi oddih, se prebijajo ru-meni tovomjaki z oznakami KPL TOZD Javna higiena. Ni težko ugotoviti, kam hi-tijo.
Sem in tja je ob cestah opaziti še nekaj, predvsem starejših občanov, ki dokon-
čujejo prejšnjega dne začeto delo. Čistijo, grabijo in po-metajo, pri tem pa ugotavlja-jo, da z mlajšimi - razen ne-kaj izjemami - ne bo nič! Ra-je odhajajo na oddih, pri tem pa se ne ozirajo na pozive k vsesplošnemu čiščenju.
Morda pa je le nekaj resni-ce ob razmišljanju našega utrujenega in od dela prez-nojenega delavca.   Bojan Lubej