210. številka Ljubljana, v petek 14. septembra. XVI. leto, 1883. Ifth&ja vsak dan ive^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., ga jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za tijubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 glđ. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znasa. ' Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali več k rat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledaliska stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo počiljati naročnine, reklamacije, oenaniia, t. j. vse administrativne stvari. "¥ Ljubljani 14. septembra. Že pri razpravi in obravnavi Tisza-Eszlarske afere, ki je kakor prava pravcata brezkončna morska kaca polnila predele časnikov, polotilo se je vsacega trezno mislečega čitatelja preverjenje, da so socijalne razmere v Magjar-Orszagu tako gnjile in popačene, kakor nikjer, da so potomci Arpadovi v hrepenenji, postati mogočua in uplivna država, katere glaB bi se ne prezira! v koncertu evropskem, vae svoje sile za stav i li v razširjeuje, okrepčanje in odvažnost magjarskega življa, ne gledt; na prirojene in zakonite pravice druzih narodnostij; pri tem svojem ne-brzdanem poželjenji, biti važen faktor v evropskej politiki, pa zanemarjali domačo upravo, v katerej se je udomaćila najskrajneja korupcija, katera se je potem razširila tuđi mej maso naroda. Ko se je v Nyiregyhazi tfe obravnavala umazana pravda, se je že ironično navajal znani izrek: „Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est i ta"; a ko so takoj potem nastale v raznih mestib in mesteeih protisemitske bujke, ki so se širile v tolikih dimenzijab, da jih niti oborožens sila ni mogla h krati udušiti, in pri katerih so je pri-kazovalo toliko podlih strastij im površje, bilo je javno mnenje soglasno: da mora mnogo gnjilega biti v državi ogerskej. Kakor v potrdilo tega javnega mnenja pojavili so se takoj tuđi nemiri in izgredi v Hrvatskej. Prvi povod bili so po breztaktnem in brezozirnem Davidu razobešen'i grbi, u pravi uzrok nemirov tiči globeje: v upravi, v nebo kričečej upravi. Da je temu res tako, ne bod em o navajali nemških ali ćelo slovanskib vi rov, katerim bi se iz tega ali onega uzroka očitala pristranost, ampak glasilo samega ministra-predseduika Tisze, mnogo imenovani „Nem zet" podpira nado trditev. Piše namreč, da so od- nošaji v Z»gorji še mnogo Žalostneji, nego si pred stavljamo. „Lanska letina bila je slaba. Skozi Stiri leta pobila je toča vso posetev tako, da Ijudje neso niti za asekuraaco zmogli potrebnih novcev. Ljudstvo je tako obubožalo, da je v istini gladovalo. Letošnjo koruzo so, še predno je dozorela, na solnei ali na pečen sušili in potem mleti, da so pekli kruh. Dnina v Zagorji je po 18 kr. na dao, kar niti za kruh ne zadoatuje. Vsled nemirov napolnene so vse ječe. č'e se vpr«ša inteligentnega kmete, kaj je u^rok nemirov, dobi se v odgovor: Gospodine, bili smo gladni; in česa ne stori Človek, če je gla-den. Nu, naj jih le nekoliko postrele; saj nas je itak preveč." „Nemzet" pravi nadalje, da slabejse uprave, nego je v Hrvatskej, ni v nobenej evropskej državi, da se niti pojmiti ne more, kolika je korupcija tam doli. Podmitenje je se najmanjSe, kar se more očitati uižjim organom. Selski notar je plačani iztiska-lec, kateremu moru ljudstvo za njegove uradne dol-žnosti plaćevati Se posebe, in eksekutor opravlja ne-izprosljivo svoj posel. Očivestno je, da ako ministra Tisze glasilo tako govori in javno obsoja magjarsko upravo na Hrvatskem, da morajo razmere zares biti jako ža-lostne, očivestno pa je tuđi, da Magjari uvidevajo, da so Hrvatom nasproti zagazili na napučen pot in da si na vso moč prizadevajo popraviti svojo hibo. „Agramer Zeitungu že jako odlučno zatrjuje, da se bode vpraSanje zaradi grbov resilo v hrvatskem smislu; čitajo se vesti, da je delovanje vseh eksekutorjev v Hrvatskej mahoma ustavljeoo, in „Nemzet" sam pruvi: „Prva nnloga bodi, ko se napravi mir, da se zopet odpravijo (z asistenco vo-jakov pribiti) grbi, kajti Ogerska naj za vse čaše opusti niisel, da bi se jej kdaj posrečilo po-magjariti Hrvatsko". Kakor se vidi iz predstojećih vrstic, prišli so merodajni ogerski krogi vsaj duloma do spoznanja ter tako rekoč obljubili, da se odstranijo grbi in da ne bodo skušali pomagjarovati Hrvatske. 8 tem so pa tuđi javno priznali, da jim nanien pomagjarenja ni bil tuj. A to Še ne bode dovolj. Treba bode tuđi preustrojiti upravo, katero je „Nemzet" tako strogo kritikoval in katerej pripisuje uzrok nemirov. Skrbeti pa bode mej druzimi tuđi za pospeševanje prometa, za dobre ceste, kajti vojaki v Hrvatsko poslaui na-hajajo povHod skoro nepremagljive ovire in tezave, ker se je do sedaj za trojedno kraljevino malo ali prav nič storilo in ker so ne n. pr. železnice gradile le po tistih probah, ki so godile Magjarom i u njihovim interesom. To spozuauje v uiagjarskih krogih ne bode brez dobrih nasledkov in TiSzovo gladilo že sedaj opominja svoje rojake, naj bodo bolj pristupni Hrvatom, ne pa nezaupni in zapeti kakor do sedaj. „Nenizetov" svet jo dober, a vprafia se, je-li tuđi po polnem odkritosrčen; še večje vpraAunje pa je to, bodo li Hrvati postali zati(ini in se li bode skoro v razburjeno deželo povrnil kakor zaželjeni tako tuđi potrebni mir in red? Politični razgled. Ulotraiije tfcžc^le. V Ljubljani 11. septembra. Včeraj je bil na DmiaJI povodom dogotovljene mestne palače s I a v n o s t n i ohed, primljen po mestnem zastopu. Povabljeno je bilo ^eveda vse, kar je višjega v mestu in gostov iz pokraj in. A vsi najviHji gostjti: nud vojvode, ministri, general stvo in drugi državni veljaki povahila neso vzprejeli; zopet jasen migljuj fakcijo/nemu ravnanju Dunajskih mestnih očetov. — Pri ulozitvi pnslodnjega LISTEK. Prva Ijubezen. (Povest J. C Turgenjeva, poal. Ivan P.) I. (Dalje.) Kolikor se spominjani, oni čas se ni skoraj ni-koli jasno vzbudila ženska podoba ali miael na žensko Ijubezen v mojem srči; pa v vsura, kar sem mislil in čutil, skrivalo se je nejasno in sramožljivo predčuvstvo nećesar oovega, neizrečeno sladkega, žen&kega. . . To predčuvstvo, to pričakovanje prešinilo je vse moje bitje; dibal sem je in pretakalo se je po mojih žilah v vsakej kaplji krvi . . . imelu se je skoraj uresničiti. Naša vila imela je ražen lesene gospodske hifie z mnogimi stebri še dve krili; v levem krilu bila je majhna tovarna za tapete slabše baze . . . Često šel sem gledat tja, kako je skakalo kakih deset bolehtiib in zmršenih dečkov v umazanih tiUkDJicflh in ^uhih obrazov po ledenih vodib, kateri so pritiskali Stirioglate tiskalnične brune, iu tako s težo svojih Hlabotnib teles izstiskavalo pisane tapetne uzorce. Desno krilo bilo je prazno in oddajalo se je v najem. Nekega dne, kake tri tedne po U. maji, — odpiie so se šalu^ije na oknih tega krila in pokazali so se v njih ženski obrazi — naselila se je v njem neka družina. Še dobro pomnim: ta dan pri kosilu vpraSala je mati vratarja, kdo so nafi novi sosedje, in /aslisavši ime kneginje Zasje':in, rekla je s prva ne brez nekega ^poštovanju: a! kne-ginja ... a poteiu je pristavila : mora že biti kuka ubožana. Pripeljali so se s tremi izvoščeki, opomnil je spoštljivo vratar, podavši skledo; svoje kočije nt1-raajo in tuđi pohišje J^ jako slabo. — Da, odgovorila je mati, a vender je dobro — Oče jo je hladno pogledal: ona je umolknila. Kneginja Zasjekina res ni mogla biti bogata ženska: krilo, katero je najela, bilo je tako staro, malo in nizko, da bi se kolikanj premožni Ijudje ne naselili v njem. — Sicer se pa jaz za vse to nesem dosti zrnenil. Knežji naslov na me ni napravil nikakega uti«a; nedavno poprej prečital sem Schiller-jeve „Ilazbojnikea. II. ImeI sem navado vsak večer Jaziti s puško po vrtu in zalezovati vrane. — Te pazne, zvjte in pleiiHžt'ljriP ptice sem že davno jako sovrazil. Ome-njeni dan Šel sem tuđi na vrt — in zaman pre-hodil sHm vse drevorede (vrane so me po?nale in le od duleć krokalo); slučijno približal .som se k uizkej ograji, ki je ločila na«ie posestvo od ozkega vrta, ki se je ra?pro.stiral za desnim krilom in k temu pripada!. &el sem, poveSajoč glavo. Ilipoma zaslisim glasove; pogledal sem čez ograjo in otrpnil sem: pokuzul se mi je čuden prizor. Nekaj korakov od mene — na vrtu, mej zelenim malićevjein, stala je visoka, vitka deklica v pauastej, rožastej oblekt in z belim robcem na «lavi; okrog nje stali so štirje mladi Ijudje in ona jih je po vrsti tolkla ;>o čelu z onimi majhenimi cvetli-cami, katerih imena več ne vem, otroci jih pa dobro poznajo: te cvetlice narejajo majhne vrečice, katere se razpočijo s pokom, ako udariš ob kaj trdega. Mladi Ijudje so jej radi podstavljal: svoja čela, — a v njenem ^ibanji (videl sem jo od strani; bilo je nekaj tako očarovaluega, zapovedovalnega, j>rikup-Ijivega, ve.selega in milega, da sem skoraj zakričal od začudenja in veselja, in vse na svetu bil bi rad dal. da bi le tuđi mene udarili ti lepi prstki po ćelu. Puška zdrsuila mi jo v travo, na vse i-em po-zabil, z očmi &em kar požiral ta vitki život in vrat, ti lepi roki in raspletene, izpod belega robca viseče lase, te polzaprte, bistre oči, te obrvi iu nežui lici pod Djimi . . . — Mladeneč, spregovoril je neki glas zraven meue: — ali se mari spodobi, tako ogledovati tuje gospo diči ne ? Stresel sem se ves in otrpnil sera ... za ograjo blizu mene stal je nek mlad Človek s kratko OBtrižeaimi črniini lasi in porogljivo me je ogledoval. To trenutje obrnila se je tndi deva k meni . . . Zagledal sem velike sive oči na živem in nemirnem obrazu — in ves ta obraz se je hipoma stresel, začel se h me] a ti, zalesketali so se beli aobje in obrvi so se malo komično povzdignile . . ■ Jaz sem zarudel, pobrat puško 8 tal in potegnil jo v kišo; za menoj razlegalo se je glasno, a ne hudobuo ho-hotanje; v bvojo sobo prišedši vrgel sem se na po-Bteljo in zakril obraz z rokama. Sreo mi je močno bilo, čutil sem tako razburjenost, kakeršne Se nikdar. Ko sem se oddahuil, sem se počesal in po pravil svojo toaleto ter šel večerjat. Obraz mlade deve plaval je vedno pred menoj; srce je nehalo biti, pa nekako prijetno se je stiskalo. — Kaj ti jeV vprašal me je najedeakrat oče. Si li UHtrelil vrano? — Hotel sem mu že povedati vse, pa premagal sem se in se samo nasmejal. Ko sem šel spat, zavrtil sem se, sam ne vem zakaj, trikrat na jednej uogi, namazal lase s pomado, ule-gel se in spal vso noč, kakor bi bil ubit. Proti jutru prebudil sem se za jeden trenu tek, privzdignil glavo, pogledal okrog z zmagovalnim veseljem — in zopet Bern zaspal. III. „Kako bi se seznanil ž njimi?" bila je moja prva misel, ko sem se prebudil zjutraj. Pred za-jutrkom podal sem se na vrt, pa neBem šel preblizu ograje in uikogar nesem videl. Po zajutrku šel sem nekolikokrat po cesti pred vilo gori in doli — in od daleč gledal v okna . . . Zdelo se mi jet da sem videl za oknovim zagrinjalom njen obraz in prestrašen šel sem hitro proč. „Ven-der moram se seznaniti ž njo", mislil sem nemirno stopajoč po peščenej ravnini, ki se razprostira pred Neskučnim vrtom ... „A kako? To je vprašanje." Spomuil sem se najmanjših podrobnostij včerajšnjega snidenja, posebno dobro Bpominal sem se, ne vem zakaj, kako se mi je smijala ... Ko sem se jaz vznemirjal in koval razne nacrte, je osoda že vse preskrbela za me. (Daljo prib.) kamenja v mestno nišo, katero je opravilo Nj. ve-ličastvo, bilje Pražki župan dr. Černy jeden prvih, katere je cesar ogovoril ter se ž njim dlje časa raz-govarjal o odnošajih v Pragi in delovanji mestnega zastopa. Po oficijoznem poročilu je »tedilnl ođsek državnega zbora svoja posvetovanja o principi -jalnih nasvetih v glavne) stvari dovrSil, preostaje samo še dognati podrobneja vprasanja ter konečno urediti predloge. Ti predlogi se dele* baje v dve kategoriji. Prva obsega reforme v blagajništvu ia fin an ča i upravi, katera zamore vlada v last-nem področji zvrfievati, kar se je deloma tuđi že zgodilo, in pa sukcesivno odpravo solnih zalog in spojeoje tabačnih prodajalniških zalog s tabačnimi tovar nam i. Druga kategorija predlogov se tika politične uprave in pravosodne organizacije. Ti predlogi, kateri se dado izvesti le po po-■ stavodavstvenem potu, se bodo že v prihod njem za-sedauji predložili državnemu zboru. V Hrakovein se je poleg Sobieski-j e v e slavnosti vršila tuđi petindvajsetletnica umeteljevanja slavnoga poljskega stikarja Matejko. Po slavnostni službi božji priđe Matejko, spremljan po škofu Dunajuvskem, viaokem plemstvu in članih slavnostnega odbora, na za to pripravljeno estrado v kraljevskem gradu Wawel. Načelnik odboru grof Artur Po točki nagovoril je slavljenika v vzvišenih besedah, razvijaje zgodovinsko soglasje vseh Mat ej -kovih slile, kot krono vseh povzdigujoč poslednji umotvor slikarja: „Sobieski pred Dunajem". Konečno prosil je umeteljnika v imenu poljskega naroda, da bi se smela ta slika s prostovoljnimi krajcarskimi doneski naroda pridobiti za narodni muzej. Matejko se je ginjen zahvalil za svoje poča-Btenje ter dejal, da daruje aliko deželi s prošnjo, da jo ona keđaj odstopi v dar papežu. V poBled-njega imenu zahvalil se je škof Duoajevski ter konečno jubilarju izročil se krasen album z umetno izvedenimi adresami. Viiaitfe jemati, in mestni odbor Ljubljanski ima vselej pravico, ta maksimalni znesek vloge znižati ter to na primeren način občinstvu objaviti. §. 8. Obrestovanje. Hranilnica plačuje od vlog in k istim priraču-njenih obreutij odstotke, ki jih določi in na primeren način objaviti da mestni odbor. Tuđi določba o tem, od katerega in do katerega dne se obrestovanje dopušča, pripada mestnemu odboru. §. 9. Kapitaliziranje ueizplačanih obrestij. Vsakemu vložniku je prosto dano, da zapadene obreBti svojih vlog vzdigne ali ne. Ako pa neso vzdignene do konca junija ali decembra vsacega leta, amatrajo se za novo vlogo, ne da bi bilo treba, producirati vložno knjižico, in obrestujejo se od 1. julija in 1. januarija. §. 10. Določba §. 1480 obč. drž. zak. o zastaranji obresti) v dobi 3 let nema veljave glede obrestij od hranilničnih vlog. V slučaji, ko bi neizplačane obresti narastle do zneska vloge, preneha nadaljno obrestovanje. (Datjo prih.) TiUel: dnu 12. septembra. Pri NlonD i Morz z Dunaja. — Prođoukani iz Trsta. — Spernbau iz (Jrad<;a. Pri Mali*I: Eisncr i. Dunaja. — KrušiČ iz Celja. — Hainujerer iz Trsta. Meteorolo^ičuo poročilo. ■^, 7. »jutraj 7.'J8T»4 bb. + 141aC sl.jz. obi. oOObb. £ 2. pop. 738-08■■. + 19-2°C si. vzh. obi. co 9. zvečor 737-78bb. + 133-C bI. svz. jas. »»J*- Srednja tomporatura -{- 15*5°, za 1-2" pod normalom. dne 14. septembra t. i. (Izvirao teleRT&fično porocilo.) Papirna renta.......... 78 gld. 20 kr. Srebrna renta......... 78 „ 55 „ Zlata renta.......... 99 , 50 „ 5°/0 marcna renta..... ... 93 , — „ Akcije narodne banke....... 835 „ — , Kreditne akcije........ 292 „ 75 London.......... 120 , — „ Srebro ... ........ — , — „ Napol. ........... 9 n 50 C. kr. cekini.......... 5 „ 67 Nemske marke ..... . 58 „ 55 „ 4% državne srećke iz 1. 1854 250 pld. 120 , 25 „ Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 167 „ 50 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . 99 p 65 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ 10 „ „ n i*!w ... 87 „ 10 , „ papirna renta 5% ...... 85 „ 80 „ 5*/0 štajerske zenaljiSo. odvez. oblitf. . . 104 „ — „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 zlati zast. listi . 118 „30 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 102 „90 „ Pri^r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 n Kreditne srećke......100 gld. 168 „ 25 „ Rudolfove srećke .... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 B 108 , 75 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 231 „ 60 Javna zahvala. Pođpieani odbor kegljanja na dobitke štcje ai v dol-žnost za mnogobrojno udeleževanje pri kuglanji na korist prostovoljne požarne brambe v Kranji vsem p. n. gg. ude-leJevalcem, posebno pa gospodu in tfoapej Snschnik, po-sestnikouia gostilne „pri Levu", za blagoriušno brezplaeno prepuSčenje kegljiSča in razsvetljave, kakor ttidi za izvrstno postrežDo gostov, izrokati svojo najtoplejSo javno zahvalo. V Kranji, dne 10. septembra 1883. (606) O*ll»or. Poslano. <4-28> ^GLAVNO SKLADIŠTE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kt« likrfan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ielidct bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, ** iSKT" (PASTI LLEN) MduiMkod Hinke Mattonija ». Naznanilo obrti. j Zahviiljcvaje ae niijuljudnt'jc za zauputije, izkir/ovano • mojemu pokoj neum soprogu, meiŠniiiakemii »odarjii Ivanu' Bayer-ja, usojam si ob jednoru nuznuniti, da bodum i w sodarijo "^hi s prejšnjo firmo nadaljevala tur si prizadevaln vsem naro- j čil-tm p. n. obfinstva najtočnuje in naj poštene je ustrezati.! Z odličnim spoStovanjeni (604—1) ITi-agotiim, I Jaij-ts*-. Nj. prevzviSenost c. kr. vojafiki divizijonar, gospod .F. M. L. Evgen vitez Muller, izjavil je mest-nemu županu, mestnemu odboru in vsem prebi-valcem za ukvartiranje c. kr. vojaštva, ki se je v slučaji zadnjega časa o bivšem koncentriranji vršilo brez pritožeb, ugodno in točno, najtoplejšo zahvalo. Mestni odbor objavlja to po Nj. prevzvišenosti izrečeno priznanje s tem v obćno vednost vsemu prebivalstvu. (fiO5) V Ljubljani, v 12. dan septembra 1883. T najem se daje josiilničaT ležeča blizu postajo južne želo/.niee. Ponudniki, ki inorajo znati neinški in jeden slovanski jezik, dobć potrebna pojasnila ustno ali pismeno v tovarni za, cement (582—'.i) pri Zidanem Mostu na Štajerskem. V najem se daje v Reki (Fiume) pckurija in peči, obstojeCo iz pro-dajalnice za prodajo kruha, iz pekarskih pečij, dulalnice, polovionega nadstropju, drvarnice itd. l'rostori ležć na jako dobrcm mestu in so v dobrem stanu. (600 - 2) Natančneje se izve pri lastniku E. Kuiill-ji v Reki. MATIJA GERBER. zaloga ces. kralj, šolskih knjig, pisalnega orodja in papir ja, v Ljubljani, K«>iif(rc>iiiii tr« Ht. 4 (nova), priporoča šolske knjige za normalke «:a lolo 1883/4., kakor tuđi vse v iolstvo spadajoče blago; osobito: zvezke Grelnerjeve, Pokornyjeve, Musilove iu Grubbauerjeve in različne risarske zvezke; peresa, peresnike itd. Priporočevaje se v prija/.uo nakupovatije 7, vsem spoštuviinjum (ho;i—2) ^Ea,tija, G-erbei. Pričetek šol v mestnib ljudskih Solah v Ljubljani in sicer: V I. in II. deški mestni soli, v mestni đekli-ški soli in v nunski dekliški soli prićne se šolsko leto 1883/84 v 17. dan septembra 1993. Upisovanje se bode vrSilo v 14. in 15. dan septembra t. 1. za I. mestno de&ko Solo v licealnem poslopji, za II. mestno deško solo v šolskem po-slopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško solo v redutnem poslopji in za nunsko dekliško Solo v nun-skem samostanu. (601—2) C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 12. septembra 1S83. ► Umetuo (234—42) i \ zftbe ta z»bav|a \ J ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu * t brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in 4 ► vhc zobne operacije * ; zobozdravnik A. Paichel, < » poleg Hrftdeckjjevega mostu, I. nadatropje. 4 ^ .^k^k. ,^k..^k. .^k .^L. -^ .^k. -^ .A. ^ .^k. .^ ^ -a. .^ ^k. -^ ^. -A. ^A. .A. ^ A. & A ^. ^. ^. ^ a. ^. ^ ^. , I ZjćLa/tno znižane cene. Kava neposredno 1e Hamburica razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/4 k|(. netto, poštnine prosto z zavit- kom vred nemudonoa po poštneui povzetji, 5 kg1, av. v. gld. BCoooa, pristno arabska, plemenita „ „ n „ G.30 Menado, izvrstne^a okusa . . . „ „ „ n 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . , „ „ „ 5.40 Blelange (zinos), ponubno priporočati „ n „ „ 5.30 Ceylon Plantatlon, jako slastna „ n n „ 5.— Java, zlatoruinuna, juk<» fina . . „ n „ „ 4.70 Cnba, modrozclena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrlk. Moooa, fina in zdiitna . . „ „ „ „ 3.90 Santo«, fina in močna.....„ „ „ „ 3.55 Rio, okuHiia........„ „ „ „ 3.^5 Gaj v izvrstnej izberi, '/a kilo od av. v. gld. 1.— (318—17) do gld. G.—. Pivovarna bratov Kosler-jev. fTzvrstno 'marcne pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—32) ALOJZU MAKER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Hf* 1 )(ivet 111« kh U-kartiah in n1 M.iiulimvili uiitnv r;iliiih vudi'i, vedito iui n«i\o jnitoi'iMia. Prosi se, da se zahteva izrečuo Budimska Rak6ozy ,'ioo—IU) Lastniki bratje Loser v Budapešti. J Od visoke vlade . ^fao A \JeR« Veličanstva j : Šved s k e g a f ferf^ išara, li a.: i privilegirani iil£fc3^ flr. Fr. Lengiel-ov i : Brezov fealzain. ; ^ "?m »mu brezov sok, kateri teče iz breze, ako hc njivrtsk njeno deblo, je od \ + pamtiveka zniin kot najizvrstnejae lepotilo; ako st: pa ta sok po prcdp'isu izumi- 4 ♦ telja pripravi keinirnim potom kot bnl/.sim, zadobi ;>ii čudovit iu*inek. j J Ako se nainiižc zvrfer ž njim obraz uli dn'^i ONi»ne vnIc«! lt*y;a činio < ♦ l>«ltt iu trti u. * \l Ta lialzuin zgladi na obrazu nastale Rnha in kozave pike ter inu daje mla- ^ <► dostuo barvo; polti podeluje beloto, nežnoat in čvrstont; odslnuii kaj iiii^lo pe^e, i J^ žoltavoat, o^erco, nosno riidet:ino, »ajedce iu drug-e misnužuusti uh polti. Cena J \l vreu i navodom vred 1 #ld. 50 kr. ^ J| Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-ji, lckHriiurji; glavna zaloga * » na Đunaji pri W. Hean-u. (511—4; 4 i i a. -^ -^ -^ .^k. .^ .^ ^. ^^ -A. ^^ .^k. ^k. .^*. .A. -^. ^. .^. ^ -A. .^ .^ .A. .A. _A. ^. ^ ^. ^. A. A A a -*k .A. ^. ^. .A. ^^ ^ ▲ j^ A .^k. ^ .^ ^k^ .^k. A .^k. .Ak. ^^L. ^- -M lBri zdiii 110 %iii/«mili c*onali ] velika razprodaja^ i ' bi>^jit,» /.iiložeurfra, v kotikiuzuo niaao gospoda i I Iv. P. Schreyer Spitatske ulice, ; 1 apitd;ij.)či^a 1 galanterijskega, Norimberškega i ' in drobnega blaga ' ; im «l*'l»elo in «lr»bii«». — 1'om-bno 80 priporočila viednii krasna, v velikoj ' L isltori niibajajoi'a sc (40.r) —14) J ' pisalna. pušilna in popotna orodja. albumi in fino blago iz usnja, \ \ otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinć, i f parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. ■ [ IzHtnjska narovifa izrrŠć sr točno i)t r zmioroljnost j><> jmshinn porzttji. '' ' - . { Izdatel) in odgovorni urednik Makso A r \n i ć. LaBtuiua 111 tisk „Narodne Tiskurne".