210. številka
Ljubljana, v petek 14. septembra.
XVI. leto, 1883.

Ifth&ja vsak dan ive^er, izimii  nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za  vse leto 16 gld., sa   pol leta 8  gld., za  Cetrt leta 4 gld., ga jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za tijubljano brez poSiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 glđ. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znasa.                                                              '
Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.   Ce se dvakrat,  in po 4 kr., Ce se trikrat ali več k rat tiska.
Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledaliska stolba".
D pravnifitvn naj se blagovolijo počiljati naročnine, reklamacije, oenaniia, t. j. vse administrativne stvari.
"¥ Ljubljani  14. septembra.
Že pri razpravi in obravnavi Tisza-Eszlarske afere, ki je kakor prava pravcata brezkončna morska kaca polnila predele časnikov, polotilo se je vsacega trezno mislečega čitatelja preverjenje, da so socijalne razmere v Magjar-Orszagu tako gnjile in popačene, kakor nikjer, da so potomci Arpadovi v hrepenenji, postati mogočua in uplivna država, katere glaB bi se ne prezira! v koncertu evropskem, vae svoje sile za stav i li v razširjeuje, okrepčanje in odvažnost magjarskega življa, ne gledt; na prirojene in zakonite pravice druzih narodnostij; pri tem svojem ne-brzdanem poželjenji, biti važen faktor v evropskej politiki, pa zanemarjali domačo upravo, v katerej se je udomaćila najskrajneja korupcija, katera se je potem razširila tuđi mej maso naroda.
Ko se je v Nyiregyhazi tfe obravnavala umazana pravda, se je že ironično navajal znani izrek: „Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est i ta"; a ko so takoj potem nastale v raznih mestib in mesteeih protisemitske bujke, ki so se širile v tolikih dimenzijab, da jih niti oborožens sila ni mogla h krati udušiti, in pri katerih so je pri-kazovalo toliko podlih strastij im površje, bilo je javno mnenje soglasno: da mora mnogo gnjilega biti v državi ogerskej.
Kakor v potrdilo tega javnega mnenja pojavili so se takoj tuđi nemiri in izgredi v Hrvatskej. Prvi povod bili so po breztaktnem in brezozirnem Davidu razobešen'i grbi, u pravi uzrok nemirov tiči globeje: v upravi, v nebo kričečej upravi. Da je temu res tako, ne bod em o navajali nemških ali ćelo slovanskib vi rov, katerim bi se iz tega ali onega uzroka očitala pristranost, ampak glasilo samega ministra-predseduika Tisze, mnogo imenovani „Nem zet" podpira nado trditev.   Piše namreč, da so od-
nošaji v Z»gorji še mnogo Žalostneji, nego si pred stavljamo. „Lanska letina bila je slaba. Skozi Stiri leta pobila je toča vso posetev tako, da Ijudje neso niti za asekuraaco zmogli potrebnih novcev. Ljudstvo je tako obubožalo, da je v istini gladovalo. Letošnjo koruzo so, še predno je dozorela, na solnei ali na pečen sušili in potem mleti, da so pekli kruh. Dnina v Zagorji je po 18 kr. na dao, kar niti za kruh ne zadoatuje. Vsled nemirov napolnene so vse ječe. č'e se vpr«ša inteligentnega kmete, kaj je u^rok nemirov, dobi se v odgovor: Gospodine, bili smo gladni; in česa ne stori Človek, če je gla-den. Nu, naj jih le nekoliko postrele; saj nas je itak preveč."
„Nemzet" pravi nadalje, da slabejse uprave, nego je v Hrvatskej, ni v nobenej evropskej državi, da se niti pojmiti ne more, kolika je korupcija tam doli. Podmitenje je se najmanjSe, kar se more očitati uižjim organom. Selski notar je plačani iztiska-lec, kateremu moru ljudstvo za njegove uradne dol-žnosti plaćevati Se posebe, in eksekutor opravlja ne-izprosljivo svoj posel.
Očivestno je, da ako ministra Tisze glasilo tako govori in javno obsoja magjarsko upravo na Hrvatskem, da morajo razmere zares biti jako ža-lostne, očivestno pa je tuđi, da Magjari uvidevajo, da so Hrvatom nasproti zagazili na napučen pot in da si na vso moč prizadevajo popraviti svojo hibo. „Agramer Zeitungu že jako odlučno zatrjuje, da se bode vpraSanje zaradi grbov resilo v hrvatskem smislu; čitajo se vesti, da je delovanje vseh eksekutorjev v Hrvatskej mahoma ustavljeoo, in „Nemzet" sam pruvi: „Prva nnloga bodi, ko se napravi mir, da se zopet odpravijo (z asistenco vo-jakov pribiti) grbi, kajti Ogerska naj za vse čaše opusti niisel, da bi se jej kdaj posrečilo po-magjariti Hrvatsko".
Kakor se vidi iz predstojećih vrstic, prišli so merodajni ogerski krogi vsaj duloma do spoznanja ter tako rekoč obljubili, da se odstranijo grbi in da ne bodo skušali pomagjarovati Hrvatske. 8 tem so pa tuđi javno priznali, da jim nanien pomagjarenja ni bil tuj.
A to Še ne bode dovolj. Treba bode tuđi preustrojiti upravo, katero je „Nemzet" tako strogo kritikoval in katerej pripisuje uzrok nemirov. Skrbeti pa bode mej druzimi tuđi za pospeševanje prometa, za dobre ceste, kajti vojaki v Hrvatsko poslaui na-hajajo povHod skoro nepremagljive ovire in tezave, ker se je do sedaj za trojedno kraljevino malo ali prav nič storilo in ker so ne n. pr. železnice gradile le po tistih probah, ki so godile Magjarom i u njihovim interesom.
To spozuauje v uiagjarskih krogih ne bode brez dobrih nasledkov in TiSzovo gladilo že sedaj opominja svoje rojake, naj bodo bolj pristupni Hrvatom, ne pa nezaupni in zapeti kakor do sedaj.
„Nenizetov" svet jo dober, a vprafia se, je-li tuđi po polnem odkritosrčen; še večje vpraAunje pa je to, bodo li Hrvati postali zati(ini in se li bode skoro v razburjeno deželo povrnil kakor zaželjeni tako tuđi potrebni mir in  red?
Politični razgled.
Ulotraiije tfcžc^le.
V Ljubljani  11. septembra.
Včeraj je bil na DmiaJI povodom dogotovljene mestne palače s I a v n o s t n i ohed, primljen po mestnem zastopu. Povabljeno je bilo ^eveda vse, kar je višjega v mestu in gostov iz pokraj in. A vsi najviHji gostjti: nud vojvode, ministri, general stvo in drugi državni veljaki povahila neso vzprejeli; zopet jasen migljuj fakcijo/nemu ravnanju Dunajskih mestnih očetov. — Pri ulozitvi pnslodnjega
LISTEK.
Prva Ijubezen.
(Povest J. C   Turgenjeva, poal.  Ivan P.) I.
(Dalje.)
Kolikor se spominjani, oni čas se ni skoraj ni-koli jasno vzbudila ženska podoba ali miael na žensko Ijubezen v mojem srči; pa v vsura, kar sem mislil in čutil, skrivalo se je nejasno in sramožljivo predčuvstvo nećesar oovega, neizrečeno sladkega, žen&kega. . .
To predčuvstvo, to pričakovanje prešinilo je vse moje bitje; dibal sem je in pretakalo se je po mojih žilah v vsakej kaplji krvi . . . imelu se je skoraj uresničiti.
Naša vila imela je ražen lesene gospodske hifie z mnogimi stebri še dve krili; v levem krilu bila je majhna tovarna za tapete slabše baze . . . Često šel sem gledat tja, kako je skakalo kakih deset bolehtiib in zmršenih dečkov v umazanih tiUkDJicflh in ^uhih obrazov po ledenih vodib, kateri so pritiskali Stirioglate tiskalnične brune, iu tako s težo svojih Hlabotnib teles izstiskavalo pisane tapetne
uzorce. Desno krilo bilo je prazno in oddajalo se je v najem. Nekega dne, kake tri tedne po U. maji, — odpiie so se šalu^ije na oknih tega krila in pokazali so se v njih ženski obrazi — naselila se je v njem neka družina. Še dobro pomnim: ta dan pri kosilu vpraSala je mati vratarja, kdo so nafi novi sosedje, in /aslisavši ime kneginje Zasje':in, rekla je s prva ne brez nekega ^poštovanju: a! kne-ginja ... a poteiu je pristavila : mora že biti kuka ubožana.
Pripeljali so se s tremi izvoščeki, opomnil je spoštljivo vratar, podavši skledo; svoje kočije nt1-raajo in tuđi pohišje J^ jako slabo.
— Da, odgovorila je mati, a vender je dobro —
Oče jo je hladno pogledal:    ona je umolknila.
Kneginja Zasjekina res ni mogla biti bogata ženska: krilo, katero je najela, bilo je tako staro, malo in nizko, da bi se kolikanj premožni Ijudje ne naselili v njem. — Sicer se pa jaz za vse to nesem dosti zrnenil. Knežji naslov na me ni napravil nikakega uti«a; nedavno poprej prečital sem Schiller-jeve „Ilazbojnikea.
II.
ImeI sem navado vsak večer Jaziti s puško po vrtu   in   zalezovati    vrane.   — Te   pazne,   zvjte   in
pleiiHžt'ljriP ptice sem že davno jako sovrazil. Ome-njeni dan Šel sem tuđi na vrt — in zaman pre-hodil sHm vse drevorede (vrane so me po?nale in le od duleć krokalo); slučijno približal .som se k uizkej ograji, ki je ločila na«ie posestvo od ozkega vrta, ki se je ra?pro.stiral za desnim krilom in k temu pripada!. &el sem, poveSajoč glavo. Ilipoma zaslisim glasove; pogledal sem čez ograjo in otrpnil sem: pokuzul se mi je čuden prizor.
Nekaj korakov od mene — na vrtu, mej zelenim malićevjein, stala je visoka, vitka deklica v pauastej, rožastej oblekt in z belim robcem na «lavi; okrog nje stali so štirje mladi Ijudje in ona jih je po vrsti tolkla ;>o čelu z onimi majhenimi cvetli-cami, katerih imena več ne vem, otroci jih pa dobro poznajo: te cvetlice narejajo majhne vrečice, katere se razpočijo s pokom, ako udariš ob kaj trdega. Mladi Ijudje so jej radi podstavljal: svoja čela, — a v njenem ^ibanji (videl sem jo od strani; bilo je nekaj tako očarovaluega, zapovedovalnega, j>rikup-Ijivega, ve.selega in milega, da sem skoraj zakričal od začudenja in veselja, in vse na svetu bil bi rad dal. da bi le tuđi mene udarili ti lepi prstki po ćelu. Puška zdrsuila mi jo v travo, na vse i-em po-zabil, z očmi &em kar požiral ta vitki život in vrat,
ti lepi roki in raspletene, izpod belega robca viseče lase, te polzaprte, bistre oči, te obrvi iu nežui lici pod Djimi . . .
— Mladeneč, spregovoril je neki glas zraven meue: — ali se mari spodobi, tako ogledovati tuje gospo diči ne ?
Stresel sem se ves in otrpnil sera ... za ograjo blizu mene stal je nek mlad Človek s kratko OBtrižeaimi črniini lasi in porogljivo me je ogledoval. To trenutje obrnila se je tndi deva k meni . . . Zagledal sem velike sive oči na živem in nemirnem obrazu — in ves ta obraz se je hipoma stresel, začel se h me] a ti, zalesketali so se beli aobje in obrvi so se malo komično povzdignile . . ■ Jaz sem zarudel, pobrat puško 8 tal in potegnil jo v kišo; za menoj razlegalo se je glasno, a ne hudobuo ho-hotanje; v bvojo sobo prišedši vrgel sem se na po-Bteljo in zakril obraz z rokama. Sreo mi je močno bilo,  čutil sem tako razburjenost, kakeršne Se nikdar.
Ko   sem   se   oddahuil,   sem  se počesal in po pravil svojo toaleto ter šel večerjat.    Obraz mlade deve plaval je vedno pred  menoj;   srce   je   nehalo biti, pa nekako prijetno se je stiskalo.
— Kaj ti jeV vprašal me je najedeakrat oče. Si li UHtrelil vrano? — Hotel sem mu že povedati
vse, pa premagal sem se in se samo nasmejal. Ko sem šel spat, zavrtil sem se, sam ne vem zakaj, trikrat na jednej uogi, namazal lase s pomado, ule-gel se in spal vso noč, kakor bi bil ubit. Proti jutru prebudil sem se za jeden trenu tek, privzdignil glavo, pogledal okrog z zmagovalnim veseljem — in zopet Bern zaspal.
III.
„Kako bi se seznanil ž njimi?" bila je moja prva misel, ko sem se prebudil zjutraj. Pred za-jutrkom podal sem se na vrt, pa neBem šel preblizu ograje  in uikogar nesem videl.
Po zajutrku šel sem nekolikokrat po cesti pred vilo gori in doli — in od daleč gledal v okna . . . Zdelo se mi jet da sem videl za oknovim zagrinjalom njen obraz in prestrašen šel sem hitro proč. „Ven-der moram se seznaniti ž njo", mislil sem nemirno stopajoč po peščenej ravnini, ki se razprostira pred Neskučnim vrtom ... „A kako? To je vprašanje." Spomuil sem se najmanjših podrobnostij včerajšnjega snidenja, posebno dobro Bpominal sem se, ne vem zakaj, kako se mi je smijala ... Ko sem se jaz vznemirjal   in koval razne nacrte,   je   osoda že vse
preskrbela za me.
(Daljo  prib.)
kamenja v mestno nišo, katero je opravilo Nj. ve-ličastvo, bilje Pražki župan dr. Černy jeden prvih, katere je cesar ogovoril ter se ž njim dlje časa raz-govarjal o odnošajih v Pragi in delovanji mestnega zastopa.
Po oficijoznem poročilu je »tedilnl ođsek državnega zbora svoja posvetovanja o principi -jalnih nasvetih v glavne) stvari dovrSil, preostaje samo še dognati podrobneja vprasanja ter konečno urediti predloge. Ti predlogi se dele* baje v dve kategoriji. Prva obsega reforme v blagajništvu ia fin an ča i upravi, katera zamore vlada v last-nem področji zvrfievati, kar se je deloma tuđi že zgodilo, in pa sukcesivno odpravo solnih zalog in spojeoje tabačnih prodajalniških zalog s tabačnimi tovar nam i. Druga kategorija predlogov se tika politične uprave in pravosodne organizacije. Ti predlogi, kateri se dado izvesti le po po-■ stavodavstvenem potu, se bodo že v prihod njem za-sedauji predložili državnemu zboru.
V Hrakovein se je poleg Sobieski-j e v e slavnosti vršila tuđi petindvajsetletnica umeteljevanja slavnoga poljskega stikarja Matejko. Po slavnostni službi božji priđe Matejko, spremljan po škofu Dunajuvskem, viaokem plemstvu in članih slavnostnega odbora, na za to pripravljeno estrado v kraljevskem gradu Wawel. Načelnik odboru grof Artur Po točki nagovoril je slavljenika v vzvišenih besedah, razvijaje zgodovinsko soglasje vseh Mat ej -kovih slile, kot krono vseh povzdigujoč poslednji umotvor slikarja: „Sobieski pred Dunajem". Konečno prosil je umeteljnika v imenu poljskega naroda, da bi se smela ta slika s prostovoljnimi krajcarskimi doneski naroda pridobiti za narodni muzej. Matejko se je ginjen zahvalil za svoje poča-Btenje ter dejal, da daruje aliko deželi s prošnjo, da jo ona keđaj odstopi v dar papežu. V poBled-njega imenu zahvalil se je škof Duoajevski ter konečno jubilarju izročil se krasen album z umetno izvedenimi adresami.
Viiaitfe <lržave.
Srbskl kralj Milan podelil je knezu Bis-marcku beli orlov red ter je svojemu pobočniku, generalu Catargi naročil, da osobno uroci nemakemu kancelar)u insignije rečenega reda. — Trdi se, da Be bode kralju Milanu povodom predstojećega prihoda na Dunaj po cesarju podelilo imateljstvo 97. pebotnega polka. Ob jednem Be pripoveduje, da bode bolgarski knez Aleksander imenovan polkovnikom v 6. dragonskem polku, kateri je nosi! nekdaj ime njegovega očeta princa Aleksandra Hesenskega pri Benu. Obema činoma, sicer vojaškega značaja, pri-pisovati je brez dvojbe tuđi politiČen pomen.
„Novoje Vremja" polemizuje z „Nordd. Allg. Ztg." pišoč: „Ko je Biamarckov organ koučal evojo polemiko s franeoskim časniStvom b člankom, ki naj bi vznemiril evropsko občinstvo, prešel je zdaj na princa Karadj ordjevica. Pretendent srb-ekega prestola zavzima posebno pozornost nemških diplomatov, posebno izza svoje poroke s crnogorsko kneginjico Zorko. Rodbena zveza s Crnogorskim knezom ustvarila je princu Karad)ordjeviću kot pretendentu novo stalisče, o katerem se je politično čašo pisje malo oglasilo in to le ob posebnih dogodkih v Srbiji. Knez Nikola zadobil si je zavidljivo popularnost na balkanskem polotoku, — Srbi in Bolgari štujejo v njegovi osebi hrabrega vodjo svojega Ijud
atva v boj ih s Turki, in pa izvedenega, modrega politikarja. Kakov ugled pa naj bi si bil zadobil erbski kralj Milan, kateri se je ob vojni nahajal vedno le „za hrbtovim hrbtom"  svoje vojake?"
Berolinski dopisnik pripoveduje v listu „France", da je knez II i* mare U z Bratianom govoril tuđi o protižlclovalteiii vprašaiijl. Bismarck se je baje odločno protivit temu, da bi bil on pričetnik protižidovskemu gibanju; vender pa je rekel, da Še daudanes nasprotuje, da bi se židje dopuščali k pravosodju. Bratiano je Čestitat Bismarcku na te nazore, na kar je pa Bismarck živahno zagotovljal, da so njegove misli različne od antisemitov, kateri bi nadaljevaje svoj pose) konečno vse žide pregnali in pa posekali. Ko je Bratiano v misel vzel protižidovske nemire po Rusiji in Ogerskej ter izrazil bojazen, da se to gibanje razširi po vsej Evropi, dejal je baje Bismarck, da se zidom v Nemčiji, dokler imajo Prusi nadvlado in Hohenzollerni državno krmilo v rokah, ne bode treba bati preganjanja, nego da ohranijo vse dozdanje ustavne pravice. Želeti pa bi bilo, dejal je Bismarck, da bi teh pravic ne bili dobili; a zdaj, ko jih žali-bog že imajo, ue more jim nikdo jih vzeti.
Dopisi.
Iz Pulja 12. septembra.  [Izv. dop.] Gospod urednik! Dovolite mi,   da Vam iz tužne južne Istre nekoliko poročam. — Sicer ne vem,   kako bi pričel; kajti o tukajšnjih „Lahončičih"  me ni volja govoriti; ravno tako o pobalinskih „Dinjancih" ne,   kateri so ob   priliki   volitev   v   deželni  zbor   „vrle    narodne hrvatske volilce" s sikanjem, žvižganjem in Btrašan-skim — rekel bi •— netloveakim   tulenjem   po  ce-stah spremljali. . . Oni  plemeniti (!) „Oberdankovi" nasledniki so tuđi pri nas  z „bombami" pričeli.    A to so ti zares  hrabri junaci,   ki le po   noči   —   in skrivaj  pred   hiSo   mirnega   narodnega   advokata   v Dinjanu petarde polagajo!!   — Glasovita  „L11 a tri a" o tem junaškem dogodku sicer isolči;  menda se tuđi njej tako   početje gnjusi   (?) ka-li?  — Se ve,   ona ima še zmirom dovolj opravila z narodnimi postanci, ki bo zaradi Skandaloznoga obnašanja  „Poreških ir-redentovcev" mesto  zapustili.   — Skrajni čas je že, da vlada takim in jednacim   početjem jedenkrat   za vselej — konec napravi.   Ali grof Taatt'e na Dunaji o tem nić ne vr?! —
Pri nas je letina po vsem slaba. Suša stra danska! Že od 15. j im iju, ni deževalo: „ljudem in živalim primanjkuje pitoe vode." Če ne bode kmalu dežja, se je bati kake nalezljive bolezni. Vina bodo Ijudje Bicer nekoliko pridelali; pa še to malo ne morejo prodati. Želeti bi bilo, da bi ljudstvo ne prodajalo grozdja tako po ceiii. Toda kaj hoče bedno ljudstvo začeti ? Treba mu je novcev za davke in druge potrebe; poleg tega mu pa še posude manjka, v katero bi vino spravljah — Tuđi naj oraenim, da se vino menda nikjer na tako primiti-ven način ne pripravlja, kakor ravno tukaj po ju-žnej Istri.    Ljudje ne   pozaajo nikakeršnih   „vinskih
tlaćilnic" (preš). Grozdje se pobere, spravi v kako većjo posodo in potem z noga do i stlači. . . Koliko vina se pri tem zgubi, si lehko vsak sam misli, ki ima količkaj pojma no vinstvuu. — Mar bi ne bilo bolje in pametneje, da bi „g. lsteraki laški poslanci" — namesto velike „irredentovske" politike — skupno z narodnimi mislili na izboljsanje kme-tijstva — osobito trtoreje in vin&tva, ker to je glavni pridelek istrskega kmeta? — Ali bi ne bilo dobro, da bi deželni odbor Poredki občinam (več skupaj) blagovolil vfnskib tlačiloic napraviti, ker ljudstvo je presiromaSno, da oi si zamoglo samo kaj tacega kupiti? Gospoda v Poreču, poskusite ia videli boste, da bo to ljudstvu obilo dobička pri-nadalo! Treba je zgoraj začeti. Ljudstvo, videć Ia dobre nasledke, bo jelo samo misliti na izboljSanje kmetijstva.
Ako ne bote istrskemu kmetu kaj kmalu pomogli, mora v kratkem času na „beraško" palico priti. In kaj potera? Bog pomozi! — Ljudje letos neso druzega pridelali kakor malo pšenice, ječmena in koruze; vse druge poljske pndelke je suda popol-nem uničila. Bati se je lakote, kakeršna je bila 1879 1. Ubogo ljudstvo ! -—
Istrski pohaj kovalec.
Iz Ilirske BUtrlee 13. sept. [Izv. dop.] Pretečeno nedeljo zvečer priredit je odbor gospij v Bistriškej Čitalnici veselico s tombolo in plehom v pro-slavljenje srečnega poroda Nj. Visokosti cesaričine Štefanije. čisti dohodek tombole je namenjen ubož-cem Bistriške in Truovske občine, kateri dobijo s tem dobro pomoč, kajti nabralo se je čiatega dobodka 66 gld.  89  kr.
Da je bilo mogoče toliko svoto nabrati, zahvaliti se je skoro izključljivo marljivim gospem Be-lenovi, Kresnikcvi in Višnikarjevi, ki so neutrud-ljivo §e teden poprej od niše do hišo karte razpro-dajale. Zraven pa so priskrbele 24 tako krasnih in dobro izbranih dobitkov, da jih je pri malokaterej tomboli na deželi tacih. Tuđi sobane so se bile lepo b alikami, venci in zelenjem okrasile, posebno lepo pa podobe Nj. Visokostij Rudolfa in Štefanije. — Po tomboli smo se zabavali pozno v noč in se ve da tuđi pridno vrti li, kar je pri tacih prilikah neizogibno. Vsem pa, ki so pripomogli do te veselice in do tako velikega dara ubogim revežem, prav lepa hvala, po-Bebno pa odboru gospij. Bog jim plati!
Ta veselica je pokazala, da Be da v BiBtrici še zmirom dostojno veselico prirediti, da je le več alož-nosti in marljivosti.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskoga.
V Ljubljani 11. septembra. (Da\je in konec.)
Mestoi odbornik g. Murnik porofia o dopisu kranjskega deželnega odbora zaradi prodaje liceal-nega poslopja c. kr. ministeratvu za uk in bogo-častje. Duže Ini odbor se v dopisu upi tava, pod ka-terim pogojem bi bilo Ljubljansko mesto pripravljeno odstopiti od pravice, nastanjevati v poslopji svojo prvo mestno solo. Pravni in finančni odsek sta se o tem razgovarjala in naBvetujeta, da se privoljenje za prodajo poslopja da, ako kranjska dežela mestu plača 12.000 gld.
Mestni odbornik profesor Šuklje pravi, daje licealno poslopje v prvej vrsti  namenjeno  gimnaziji in 1 icealni biblioteki, tedaj je jako dvojbeno, da bi, ko   se   preseli   učiteljičče   v novo poslopje,   mestna ljudska šola dobila boljših prostorov.   V prvej vrsti bode trebalo več prostora   za  licealno knjižnico,   Iti ima ravno iste   prostore,   še   dve   sobi manj,   nego pred tridesetimi leti,   ko   je   imela  gotovo polovico manj knjig  ko zdaj.   Tuđi bo treba priskrbeti stanovanje za knjižničarja, kajti treba je, da knjižnica, ki je vredna več nego pol milijona goldinarjev, dobi varuha v hiSi, ki je v slučaj i ognja takoj tu.   Tuđi gimnazija potrebuje več   prostora,   kajti   dve   para-lelki sta že v g. Mahrovej hiši in tretjo bode letos treba napraviti; gimnazija potrebuje Se konfereučno sobo, telovadnico, fkikaličen kabinet in naposled stanovanje za   gimnazijalnega   vodjo.    Torej   bode,  ko odide učiteljska pripravnica,   komaj   dovolj prostora za bilioteko in gimnazijo.
V obče pa govornik pravi, da kolikor je on razvidel iz aktov, mesto Ljubljansko nema oobene služnosti na poslopji, jedina gimnazija jo ima. Govornik konečno nasvetuje, naj bi se dovoljenje dalo za 6000 gld.
Dr. Zarnik se protivi temu predlogu. Meatni zbor se je že jedenkrat izjavil o tej zadevi, ko so bili še odboraiki nasprotne stranke uavzočni in so tuđi glasovali za to, da se toliko zabteva, kolikor združeni sekciji nasvetujete.
Pri glasovanji se predlog gospoda profesorja Šuklje-ja ne sprejme, odobri pa predlog združenih odsekov.
Mestni odbornik g. Hribar poroča o pravilih tnestne branilnice.
Pri §. 2. vpraša mestni odbornik Pakič, ali se bodo stroski za osnovaoje hranilnice tuđi obre-stovali in nasvetuje, da naj se obrestujejo  po 5°/0.
Mestni odbornik g. Kušar pravi, ker se bode čisti dobiček hranilnice i tale naklonil mestuej blagajnici, ni treba nikakeršnih obrestij.
Župan g. Gr as se Hi opomni, da, ker bode mesto moralo za osnovanje hranilnice denar na po-aodo vzeti, najbrže iz loterijskega posojila, bode vse-kako treba plačevati obresti.
Mestni odbornik g. Hribar odvrne, da je amatral to stvar kot notranjo zadevo mestnega odbora in finančnega odseka, obresti se bodo vsekako plačevale, ker čisti dohodek dobi mesto.
Župan g. Gr as seli i kooštatuje, da je za-dostno število gg. mestnih odbornikov navzočnib, ka-tero je potrebno za sklep o kakem obremenjenji meata, namreč 20, od katerih jih mora 16 pritrditi obremenjenju.
Pri glasovanji se predlog gosp. PakiČ-a ne sprejme.
K §. 26. opomni g. Ledenik, da je pri ban-kah in posojilnicab, pri posojilih na vrednostne papi rje običajno, da se morajo obresti plačevati anti-cipando, on pa nasvetuje, da se naj obresti pri mestnej branilnici v takih slučajib plačujejo še le tedaj, ko se posojilo vrača ali ponavlja.
Mestni odbornik g. V. Pet rici 6 z ozirom na konkurenco z drugimi denarnimi zavodi podpira predlog g. Ledeniku.
Mestni odbornik g. Hribar pravi, da bodo anticipando plaćani obresti neali zopet obresti. Za-torej on ni za to, da bi se plaćali obreati postcipando, pač pa za to, da se tistemu, kn ter i resi zastavo prej nego v roku,   povrnejo   obresti   pro rata   temporis.
Župan gosp. Grasae 11 i opomni, da se pri avstro-ogerskej banki, pri lombardu obresti plaćujejo pozneje.
Pri glasovanji se ne sprejme predlog g. Ledenika, pač pa predlog g. Hribarja. Konečno se sprejme fie predlog, da se mestnemu magistratu naroči, da izprosi potrjenje pravil od Nj. Veličanstva cesarja. Potem se seja sklene.
Domaće stvari.
—  (Preavitli cesar) podaril je mornarskej bolnici v Gradu (Građo) 300 gld.
—  (Z Dunaja) se nam piie: „Pri slavnosti vzidanja zaključnega kamena   v   veliki dvorani pre-krasnega   novega Dunajskega   rotovža   je   presvetli cesar posebno milostno   ogovoril Vašega   župana in takoj omenil šeststoletnice Kranjske slavnostne dni, naglasuje*, da so Mu ti dnovi in prisrćni sprejem na Kranjskem v jako prijetnem spominu. Županov   prihod   k Dunajskim   alavoostim je Njega Veličanstvo izrečno   pohvalilo,   če8,   da „bode na-redil dober utisek".
—   (Odlikovanja.) Za mnogoletno zaslužno delovanje odlikovan je   z   zlatim   križem za zasluge b krono gosp. Anton Hribar, vodja deške vadnice v Gorici.    S  srebrnim   križem   za   zasluge s krono gosp.: Toma Dernjač,   nadučitelj   v   Sevnici   in Ivan Zdolšek, nadučitelj pri Novi Cerkvi na Šta-jerskem.
—  (S HrvatBkega) se nam piše v 13. dan t m.: Vašega domaćega pešpolka  št.  17 „štab" je sedaj v Krapini, kjer je, odkar so prišli vrli Kubnovci, nastalo jako živahno življenje. V  11. dan t. m. bila
je pod predsedstvom dvornega avetnika UtjeSinovića v Krapini občinska seja. Več odbornikov objavilo je toliko pritožeb proti občinskemu notarju Nesraery-ju, da se je slednji moral odpovedati službe. Iz Zagorja in Đubice prihajajo povoljne vesti, Petrinja in Kostajnica dobili ste po jeden batalijon lovcev za po-sadko. Izgrednik! v Gorni so ujetega sodnijskega pristava Kovačevića izpustili.
—   (Gospod Anton Nedvčd,) znani skladatelj, odpovedal se je muzikalnemu vodatvu filhar-moničnega druUva v Ljubljani. Za omenjeno društvo je ta odpoved hud udarec. I mi moramo živo obža-lovati,   da se g. Nedvfidu zdravje   še ni po polnem povroilo,   kajti on ima za našo   narodno   glasbo iz-redno velike zasluge in njegove duhovite skladbe so Dam precej izdatno pomnožile naš narodni muzikalni reportoire.
—  (22. državne dobrodelne loterije) čisti donesek uporabil se bode vsled   dovoljenja ce-sarjevega mej drugim tuđi za bolnico v Rudolfovem, za deželno   blaznico   na   Priraorakem,   za  cesarjevič Rudolfovo bolnico v Št. Vidu na Koroškem.
—   (VLočah)   pri Konjicah   pojavila   se je difteritis. Več osob je že obolelo.
—  (Vabilo) na vesel večer (iour fixe), katerega priredi pekovsko pevsko društvo „Jadraoska zarja" v nedeljo 16. t. m. ob 31/« uri popoludne v prostonb pri Judtmanu, via Coroneo št. 23, v spomin 2001etnice premaganja Turkov   pri Dunaji.    Podpisani uljudno vabi vae Č6. gg. člane k   obilni udeležbi.    Vai udje so prosti ustopninfi.                                  Odbor.
—  (Premije za ceplj en je  koz.) Za marljivo   in   uspešoo cepljenje koz 1882. 1. priznalo je ministerBtvo notranjih zadev premij e.    Prvo premijo (63 gld.) dobil je okrajni ranocelnik g. Julij Maye r v Planini,   drugo   (52   gld.)   umrši   okr. ranocelnik Wolf v Radovljici,  tretjo (42 gld.) okr. ranocelnik dr. Dušan PeriŠić v Starem trgu. Javno priznanje pa gg.: dr. Josip Kenda v Vipavi, dr. Ant. Arko v Škofji Loki, Fran Bachmann v Ilirske] Bistrici, Matija Jansekovič   na Vrhniki,   Karl Peternel na Studenci, Ivan T ran ker v Logatci, Iv. Šušter v Idriji,   Alojzij   Jentl   v Cerknici.    Dalje gg. dekana   J. Porenta   in   S. Kese;  župniki: Ažraan, Dremel, Malavrh, Zorec, Šuler, Absec, Tavčar, Peč-nik, Šafar,  Pavlič, Rome, Wartol, Indof.   Koperator Sakser, učitelj Cerar in babica Kristina Strgar.
— (Spremembe v Lav. škofiji.) Pre stavljeni so gg. kaplani: I. Purgaj v Prihovo, Nachti-gal v Podsredo, Dekorti k sv. Križu pri Slatini, Škorijanec kot provizor v Reko; za kaplane pridejo gg. Gaberc v Dramlje, Hribernik k sv. Juriju na južni železoici, Ilešič v Središte, Grušovik v Ribuico, Klepač k sv. Hemi, Kukovič v Vitanje, Mojcen v Rečico, Marzidošek v Leskovec, Raktel] v Mahren-berg,   Zidanšek v Slov. Bistrico,   Šalamon   v HoČe.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 14. septembra. „Armee-Verord-nungsblatt" objavlja, da je srbski kralj Milan imenovan polkovnikom in imetnikom 97. pešpolka, bolgarski knez Aleksander pa polkovnikom v šestem polku dragoncev.
Ljubljanske mestne nranilnice.
§. 1. Namen hranilnice in nje naslov.
Hranilnica, ki se zove Ljubljanska mestna hranilnica, ima namen, da omogoči vsacemu, posebno pa manj premožnim ljudem vlagati svoje prihranke v denarji, ter s tem spodbuja čut do varčnosti in delavuosti, razven tega pa skrbi, da se na ta način vloženi denarji kar najbolj mogoče upravljajo in zobrestujejo.
§. 2. Način utemeljenja.
Ista je ustanovljena vsled sklepa mestnega odbora ddto. 31. maja 1882 pod vlastno garancijo deželnega glavnega mesta Ljubljtmskega za vloge in v pravilih določeno obrestovanje njihovo. Mesto Ljubljansko ima pokriti stroške za utemeljenje in upravo iz lastnega premoženja proti temu, da se mu o svojem času povrnejo iz upravuega dobička hranilnice.
§. 3. Hranilnična zaklada in njena uprava.
Ilraniluičoa zaklada obdtoji:
a)  iz vlog,
b)  iz upravuega dobička.
Ta zaklada upravlja se popolnem lofcena od mestnega premoženja, ter se vodijo o uji tuđi posebne knjige.
§. 4. Rezervna zaklada.
Upravni dobiček obstoji iz onega. zneska, ki prestane od koristonosne uporabe vlog potem, ko so se odbile vložnikom pripadajoče obresti in obrestne obresti, ter vsi upravni stroški. Ta upravni dobiček ter poleg istega vse v smislu §. 22. zastarele vloge sestavljajo rezervno zaklado. 0 rezervni zakladi mora se voditi poseben račun.
§. 5. Poraba rezervne zaklade.
Rezervna zaklada, ki ima namea pokriti slučajne izgube hraniinične, ostane tako dolgo nedotakljiva za druge namene, dokler ne znaša 5°/0 vseh branil-ničnih vlog. Ko se pa to zgodi, ima se polovica onega zneBka upravnega dobička, ki presega 5°/0 vseh hranilničnih vlog, porubiti v ta namen, da se mestu vrnejo v §. '2. omenjeni utemelji teini in upravni stroški; ko so pa ti poplaćani, ima se ta polovica izplačevati mestni blagajnici v ta nameu, da jo porabi v kuristne svrhe mesta Ljubljanskega ali dezele kranjske. Druga polovica onega letnega upravnega dobička, ki presega 5n/0 vseh hranilnirnih vlog, pa pripada tako dolgo rezervni zakladi, dokler ista ne naraste do  10°/0 vseh hranilničnih vlog.
Ko se pa to zgodi in   dokler  se rezervna zaklada ne zmanjša pud   1O°/O vseh hranilničnih vlog. izplačujB se sve letni upravni dobiček z istim poprej omeujenim namenom mestnej blagajnici. §. 6. Valuta.
Hranilnica sprejema, izplačuje in vodi svoje račune v avutrijskej  veljavi.
§. 7. Vloge.
Veaka vloga, ki ne znaša manj ko 1 gld., je dopu^čena. Skupni znesek, ki se za jedno in isto stranko ali na jedno hraniloično knjižico v jedni viogi ali v več vloguli sprejme v obrestovanje, do-ločen je na 5000 gld. Hranilnica ima pa pravico to svoto presegajoče vloge proti nižjim obrestim spre*> jemati, in mestni odbor Ljubljanski ima vselej pravico, ta maksimalni znesek vloge znižati ter to na primeren način občinstvu objaviti.
§. 8. Obrestovanje.
Hranilnica plačuje od vlog in k istim priraču-njenih obreutij odstotke, ki jih določi in na primeren način objaviti da mestni odbor. Tuđi določba o tem, od katerega in do katerega dne se obrestovanje dopušča, pripada mestnemu odboru.
§. 9. Kapitaliziranje ueizplačanih obrestij.
Vsakemu vložniku je prosto dano, da zapadene obreBti svojih vlog vzdigne ali ne. Ako pa neso vzdignene do konca junija ali decembra vsacega leta, amatrajo se za novo vlogo, ne da bi bilo treba, producirati vložno knjižico, in obrestujejo se od 1. julija in 1. januarija.
§. 10.
Določba §. 1480 obč. drž. zak. o zastaranji obresti) v dobi 3 let nema veljave glede obrestij od hranilničnih vlog. V slučaji, ko bi neizplačane obresti narastle do zneska vloge, preneha nadaljno obrestovanje.                                                   (Datjo prih.)
TiUel:
dnu 12.  septembra. Pri   NlonD i Morz z Dunaja. — Prođoukani iz Trsta.
—   Spernbau iz   (Jrad<;a.
Pri Mali*I:   Eisncr i.   Dunaja.   — KrušiČ   iz Celja.
—   Hainujerer iz Trsta.
Meteorolo^ičuo  poročilo.
■^,   7. »jutraj 7.'J8T»4 bb.   + 141aC   sl.jz.     obi.    oOObb. £      2. pop.    738-08■■.   + 19-2°C si. vzh.    obi. co   9. zvečor 737-78bb.   + 133-C bI. svz.   jas.      »»J*-
Srednja tomporatura -{- 15*5°, za 1-2" pod normalom.
dne 14. septembra t. i. (Izvirao teleRT&fično porocilo.)
Papirna renta..........     78  gld.  20      kr.
Srebrna renta.........      78    „    55       „
Zlata renta..........      99    ,    50       „
5°/0 marcna renta.....         ...      93    ,    —       „
Akcije narodne banke.......    835    „    —       ,
Kreditne akcije........    292    „    75
London..........        120    ,    —       „
Srebro      ...         ........      —    ,    —       „
Napol.           ...........       9    n    50
C. kr. cekini..........       5    „    67
Nemske marke          .....              .      58    „    55       „
4%  državne srećke  iz 1. 1854    250 pld.    120    ,    25       „
Državne srećke iz 1. 1864.           100 gld.    167    „    50
4%  avstr. zlata renta, davka prosta.    .      99    p    65       „
Ogrska zlata renta 6°/0......    119    „    10       „
„        n       i*!w             ...         87      „      10       ,
„      papirna renta 5%     ......      85    „    80        „
5*/0 štajerske zenaljiSo. odvez. oblitf. .    .    104    „    —        „
Dunava reg. srećke 5°/0     .    .    100 gld.    114    „    25        „
Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 zlati zast. listi .    118    „30        „
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice    102    „90        „
Pri^r. oblig. Ferdinandove sev. železnice    104    „    75        n
Kreditne srećke......100 gld.    168    „    25        „
Rudolfove srećke   ....           10    „        20    „    —        „
Akcije anglo-avstr. banke .    .    120    B      108    ,    75        „
Trammway-druSt. velj.   170 gld. a. v.     .    231     „    60
Javna zahvala.
Pođpieani odbor kegljanja na dobitke štcje ai v dol-žnost za mnogobrojno udeleževanje pri kuglanji na korist prostovoljne požarne brambe v Kranji vsem p. n. gg. ude-leJevalcem, posebno pa gospodu in tfoapej Snschnik, po-sestnikouia gostilne „pri Levu", za blagoriušno brezplaeno prepuSčenje kegljiSča in razsvetljave, kakor ttidi za izvrstno postrežDo gostov, izrokati svojo   najtoplejSo javno zahvalo.
V Kranji, dne 10. septembra 1883. (606)                                                    O*ll»or.
Poslano.              <4-28>
^GLAVNO SKLADIŠTE poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kt« likrfan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ielidct bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
** iSKT" (PASTI LLEN)
MduiMkod Hinke Mattonija <K*rio»i r^u &*<>».
Naznanilo obrti.          j
Zahviiljcvaje ae niijuljudnt'jc za zauputije, izkir/ovano • mojemu pokoj neum soprogu, meiŠniiiakemii »odarjii Ivanu' Bayer-ja, usojam si ob jednoru nuznuniti,  da bodum         i
w sodarijo "^hi
s  prejšnjo   firmo   nadaljevala tur si prizadevaln vsem naro- j čil-tm   p. n. obfinstva   najtočnuje   in naj poštene je   ustrezati.!
Z odličnim spoStovanjeni
(604—1)         ITi-agotiim,   I Jaij-ts*-.
Nj. prevzviSenost c. kr. vojafiki divizijonar, gospod .F. M. L. Evgen vitez Muller, izjavil je mest-nemu županu, mestnemu odboru in vsem prebi-valcem za ukvartiranje c. kr. vojaštva, ki se je v slučaji  zadnjega   časa o bivšem koncentriranji vršilo brez pritožeb, ugodno in točno, najtoplejšo   zahvalo.
Mestni odbor objavlja to po Nj. prevzvišenosti izrečeno priznanje s tem v obćno vednost vsemu prebivalstvu.                                                               (fiO5)
V Ljubljani, v  12. dan septembra  1883.
T najem se daje josiilničaT
ležeča blizu postajo južne želo/.niee. Ponudniki, ki inorajo znati neinški in jeden slovanski jezik, dobć potrebna pojasnila ustno ali pismeno
v  tovarni  za,  cement
(582—'.i)            pri Zidanem Mostu na Štajerskem.
V najem
se daje v Reki (Fiume) pckurija in peči, obstojeCo iz pro-dajalnice za prodajo kruha, iz pekarskih pečij, dulalnice, polovionega nadstropju, drvarnice itd.
l'rostori ležć na jako dobrcm mestu in so v dobrem stanu.                                                                     (600 - 2)
Natančneje se izve pri lastniku E. Kuiill-ji v Reki.
MATIJA GERBER.
zaloga ces. kralj, šolskih knjig, pisalnega orodja in papir ja,
v Ljubljani, K«>iif(rc>iiiii tr«  Ht. 4 (nova), priporoča
šolske knjige za normalke
«:a lolo  1883/4.,
kakor tuđi vse v iolstvo  spadajoče   blago; osobito:
zvezke Grelnerjeve, Pokornyjeve, Musilove
iu   Grubbauerjeve   in  različne   risarske
zvezke; peresa, peresnike itd.
Priporočevaje se v prija/.uo nakupovatije 7, vsem  spoštuviinjum
(ho;i—2)             ^Ea,tija, G-erbei.
Pričetek šol
v mestnib ljudskih Solah v Ljubljani in sicer:
V I. in II. deški mestni soli, v mestni đekli-ški soli in v nunski dekliški soli prićne se šolsko leto  1883/84
v 17. dan septembra 1993.
Upisovanje se bode vrSilo v 14. in 15. dan septembra t. 1. za I. mestno de&ko Solo v licealnem poslopji, za II. mestno deško solo v šolskem po-slopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško solo v redutnem poslopji in za nunsko dekliško Solo v nun-skem samostanu.                                              (601—2)
C. kr. mestni šolski svet
v Ljubljani, dne  12. septembra 1S83.
►                               Umetuo              (234—42)   i
\ zftbe ta z»bav|a \
J   ustavlja   po  najnovejšem   amerikanskem  načinu   * t   brez vsakih bolečin ter opravlja  plombovanja  in   4
►                         vhc zobne operacije                       *
; zobozdravnik A. Paichel, <
»         poleg Hrftdeckjjevega mostu, I. nadatropje.         4
^ .^k^k. ,^k..^k. .^k .^L.  -^ .^k. -^ .A.   ^ .^k.   .^   ^   -a.   .^   ^k.   -^    ^.   -A.    ^A.   .A.    ^   A.     &    A     ^.    ^.     ^.    ^    a.   ^.    ^   ^.     ,
I
ZjćLa/tno znižane cene.
Kava
neposredno 1e Hamburica
razpošilja  kakor  znano   v   izvrstni  kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 k|(. netto, poštnine prosto z zavit-
kom vred nemudonoa po poštneui  povzetji,
5  kg1, av. v. gld.
BCoooa, pristno arabska, plemenita   „    „      n    „ G.30
Menado, izvrstne^a okusa   .    .    .    „    „     „   n 5.40
Perl-Ceylon, jako fina in mila   .    ,    „     „   „ 5.40
Blelange (zinos), ponubno priporočati „    n      „    „ 5.30
Ceylon Plantatlon, jako slastna   „   n     n   „ 5.—
Java, zlatoruinuna, juk<» fina    .    .    „    n      „    „ 4.70
Cnba, modrozclena, briljantna .    .    „    „     „    „ 4.70
Afrlk. Moooa, fina in zdiitna .    .    „    „     „   „ 3.90
Santo«, fina in močna.....„    „     „    „ 3.55
Rio, okuHiia........„    „      „    „ 3.^5
Gaj   v izvrstnej   izberi,   '/a kilo od  av. v. gld. 1.— (318—17)                                              do gld. G.—.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
fTzvrstno 'marcne pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz                      (83—32)
ALOJZU MAKER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
Hf* 1 )(ivet  111« k<ijiliJ.  ~^M?
BUDIMSKA
Akćczy
g i" © a 6 x o ar
kut ero so anali/ovali in oznarili đeželna aka<leinija v Hudiui-pešti, profesor «li*. Stiilzel v Monakovein, profesor dr. Hnrdy v l'jiri/.n in profesor dr. Ticltboi'liB v Londonu, priporoi-ajo prof«»H«r «lr. (Jehliaidt v liiuJinipešti, profesor dr. Zeinsel na buujiji in (Irugi! nuMlieinsk«1 kapacitete zaradi njihove ho-/»rttP vsoliin« lilhidim; posetmo iisp»iano sr. uponiMja pri trdo-vratnih bolfznih prebavilnih organov in zaprelji vodo ter se pred vseini znaniini grem'iesuni posehno izredno pri])0l'0(-a. Dohivti se pit vst>h U-kartiah in n1 M.iiulimvili uiitnv r;iliiih vudi'i, vedito iui n«i\o jnitoi'iMia. Prosi se, da se zahteva izrečuo Budimska Rak6ozy            ,'ioo—IU)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
J         Od visoke vlade                 .   ^fao   A               \JeR« Veličanstva        j
: Šved s k e g a f ferf^ išara, li a.: i     privilegirani     iil£fc3^  flr. Fr. Lengiel-ov   i
:    Brezov fealzain.    ;
^              "?m »mu brezov   sok,   kateri   teče  iz breze, ako  hc njivrtsk njeno deblo, je od   \
+   pamtiveka zniin  kot najizvrstnejae lepotilo;   ako st: pa ta sok  po prcdp'isu izumi-   4
♦   telja pripravi  keinirnim potom  kot bnl/.sim,  zadobi  ;>ii čudovit  iu*inek.                       j J              Ako  se   nainiižc  zvrfer ž njim  obraz  uli   dn'^i   <lcli   polti,   l<»či|o   m<»   ž*»   ^ ^   drugi   <1kh   lifziititue   luNkiiti*   ti«l  polli,   ki |>ONi»ne vnIc«! lt*y;a činio   <
♦    l>«ltt iu trti u.                                                                                                                 * \l              Ta  lialzuin zgladi na obrazu nastale Rnha in  kozave  pike  ter inu daje mla-   ^ <►   dostuo   barvo; polti podeluje beloto,   nežnoat in čvrstont; odslnuii kaj   iiii^lo pe^e,   i J^   žoltavoat,   o^erco,   nosno   riidet:ino,   »ajedce iu drug-e   misnužuusti   uh polti.    Cena   J \l   vreu i navodom  vred 1 #ld. 50 kr.                                                                              ^
J|   Zaloga v Ljubljani  pri Jul. pl. Trnkoozy-ji,   lckHriiurji;  glavna  zaloga   * »                                        na Đunaji pri W. Hean-u.                          (511—4;   4
i                                                                                                                                   i
a.   -^ -^  -^ .^k. .^ .^ ^. ^^ -A. ^^ .^k. ^k. .^*. .A. -^.  ^. .^. ^   -A. .^ .^  .A.   .A.  _A.   ^.   ^ ^.   ^.   A.  A   A   a    -*k   .A.    ^.   ^.   .A. ^^  ^  ▲ j^ A .^k. ^  .^ ^k^ .^k. A .^k. .Ak. ^^L. ^- -M
lBri zdiii 110 %iii/«mili c*onali              ]
velika razprodaja^
i                           ' bi>^jit,» /.iiložeurfra, v kotikiuzuo niaao gospoda                            i
I      Iv. P. Schreyer Spitatske ulice,      ;
1                                                        apitd;ij.)či^a                                                        1
galanterijskega, Norimberškega i '             in drobnega blaga             '
; im «l*'l»elo in «lr»bii«». — 1'om-bno 80 priporočila viednii krasna, v velikoj ' L                                                 isltori niibajajoi'a sc                                 (40.r) —14)   J
' pisalna. pušilna in popotna orodja. albumi in fino blago iz usnja, \ \ otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinć, i f parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. ■
[   IzHtnjska   narovifa izrrŠć sr točno i)t   r zmioroljnost j><> jmshinn porzttji.
''                                                                                                                               '                  -    .                                            {
Izdatel)  in odgovorni urednik Makso A r \n i ć.
LaBtuiua 111 tisk „Narodne Tiskurne".