Pofttnins plafona v pninvUtt Leto LXVHL, ŠL 33 LJubljana, sobota 9» febraar]a 193$ Cena Din L- LOfENSKI Iztiaja vsa_k dan popoldne, tzvzemft nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji tnseraa petlt vrsta Din 4- Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >SlovenakJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Bt UPRAVNlSTVO LJUBLJANA. Knailjeva ulica fttev. 5 Telefon: 3122. 3123, 3X24, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayer]eva ulica 1. telefon št. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam St. 10.351. Volilna borba se pričenja Vse politične skupine se pripravljajo na nastop pri volitvah — Zanimivosti iz domačih političnih krogov Z razpustom Narodne skupščine in razpisom volitev se pričenja nova volilna borba, ki pa se bo, kakor vse kaže, znamo razlikovala od zadnjih skupščinskih volitev. Volitve 8. novembra 1931 Zadnje skupščinske volitve so se vršile 8. novembra 1931. To so bile prve volitve po odredbah ustave od 3. septembra 1931. Takratna vlada je šla v volitve, da pritegne narod k sodelovanju v državni in nacionalni politiki na temelju jugoslovenske ustave. Pri volitvah leta 1931. je bila postavljena samo ena kandidatna lista. Nosilec liste je bU takratni ministrski predsednik general Zivkovic. Opozicija se je kujala in je proglasila abstinenco. Kljub temu pa se narod ni dal odvrniti od sodelovanja v državni politiki. Glasovalo je 2,342.520 volilcev, to je skoro 70 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Vsi ti glasovi so bili oddani v znak odobravanja jugoslovenske državne in nacionalne politike, ki ima svoje temelje v ustavi, politike, ki sloni na načelu ju-goslovenskesra narodnega in državnega edinstva. Abstinenčna politika opozicije je doživela popoln krah. Pri volitvah 5. maja bo sodelovala tudi opozicija Opozicionalci, ki so mislili, da se bo svet podrl, če bodo oni odrekli svoje sodelovanje, so bili seveda hudo razočara nLNarodna skupščina je uspešno vršila svoje delo sprejela celo vrsto važnih zakonov in z gospodarskimi ukrepi rešila Jugoslavijo še hujših posledic gospodarske depresije. Opozicija je uvidela, da kujanje nič ne pomaga in že pred dvema letoma so se začela pogajanaj med njenimi voditelji za skupen nastop. Maršejska tragedija je še bolj utrdila narodno in državno edin-stvo in tako opozicionalcem ni preostalo nič drugega, kakor da preokrenejo svoja jadra. 2e o priliki sestave Jevti-ćeve vlade so opozicionalci izjavili svojo pripravljenost za sodelovanje, razpust Narodne skupščine in razpis volitev pa sta jim dala sedaj novo pobudo, da zberejo svoje ostanke in se skušajo uveljaviti pri volitvah. Voditelji opozicije se ne morejo z edini ti Dcvčim pa so opozicionalni voditelji poprej vedno trdili, da je večina na njihovi strani, da bodo pri prvi priliki enostavno pomedli vse, kar je nacionalnega in jugoslovenskega, pa se je sedaj izkazalo zopet ravno nasprotno. Niti voditelji sami se ne morejo ze dini ti za skupen nastop, tem manj pa morejo računati na to, da bi pri volitvah dobili večino, kakor so prej vedno trdili Že mesece in mesece imajo med seboj pogajanja, ponovno se je že govorilo, da so se sporazumeli, a vselej se zopet izkaže, da je vse to le prazen manever za izsiljevanje koncesij. Poprej so se vedno izgovarjali na vlado, češ da je pristranska. Ob nastopu Jevtičeve vlade so kar vriskali in že govorili o tem, kdo bo vse v tej vladi iz njihovih vrst. Slovenski klerikalci so že sestavljali listo nacionalnih ljudi, ki jih bo treba kaznovati. O priliki senatskih volitev je sam »Slovenec« slovesno ugotovil, da vlada popolna svoboda, še več, da jih vlada na vse načine podpira. Tudi ob razpisu skupščinskih volitev je bilo z merodajnega mesta objavljeno, da se nikomur ne bodo delale ovire, kdor hoče zase zahtevati zaupanje naroda v odkriti volilni borbi. Slovenski klerikalci pa bi najraje kandidirali na vladni listi. Vzrokov je več in so deloma gospodarske, deloma politične narave. Vsekakor so se na enkrat tudi oni znašli na jugoslovenski liniji, zaradi katere so doslej tolikokrat zmerjali nacionalni tabor za izdajalce slovenstva. Ostali opozicionalci z dr. Mačkom, Ljubo Davidovičem, Spahom, Jo-co Jovanovičem in kako se že vse imenujejo, pa so skušali skovati skupno fronto pravovernih opozicionalcev. Za nosilca liste so izbrali dr. Mačka. Maček pa je skunno akcijo odklonil, češ da *tudi nod sedanjim režimom ni dovolj svobode«- in da je volilni zakon premalo »liberalen«. Z drugimi besedami: Maček je priznal, da so opozicionalni voditelji s svojo brezglavo politiko kujanja zapravili zaupanje širokih mas in si ne upajo več nastopiti v odkriti volilni borbi. Klerikalci na prodaj! V največjih škripcih so slovenski klerikalci. >Slovenec« je v mnenju, da so zopet nastopili stari časi klerikalne strahovlade, začel sipati ogenj in žveplo na nacionalne ljudi, zlasti pa na JNS. Pri tem je prav jezuitsko napadal samo JNS v dravski banovini, katero je delal odgovorno za vse, kar se je zgodilo po 6. januarju* dobrikal pa se ljudem, ki so v vladi, čeprav so najodličnejši | pristaši JNS in so še pri senatskih volitvah kandidirah na Usti JNS. Mislil je pač, da v Beogradu ne bodo spoznali tega manevra ter da bodo slovenske klerikalce z odprtim rokami sprejeli kot najbolj pravoverne Jugoslovene. Za rezervo, če se drugi načrti izjalovijo, bodo klerikalci skušali s starimi radikali, ki jih je »Slovenec« včasih slikal kot največje škodljivce naroda in države, kot pljačkaše in korupcioniste, skovali skupno fronto. Toda drži se jih huda smola. Stari klerikalci so namreč v bivši Srbiji tako skrahirali, da nimajo niti toliko pristašev več, da bi mogli zbrati potrebne podpise. Klerikalci so zato svojo politiko usmerili po oni stari: kdo da več! Sedaj licitira jo na vse stra- ni, a kupcev ni. »Slovenee«, ki je Še pred tremi dnevi delal po dve izdaji, da je mogel čimbolj udrihati po JNS, je postal sumljivo skromen in malobese-den. Pa ne da bi... ? Klerikalci in bojevniki: Včeraj: blagoslovljeni! Danes: prokleti! Kdor se spominja, kako je »Slovenec«; hvalil m priporočal bojevnike, ko so začeli nastopati z največjimi kanoni proti voditeljem nacionalnega pokreta v dravski banovini, se mora čuditi, kako se je ta klero-bojevniški zakon hitro raz drl. Počim so klerikalci poprej svoje ovčice gonili na bojevniške tabore in po njihovih shodih molili, da bi »to delo rodilo obilo sadov«, so sedaj naenkrat postali najhujši nasprotniki bojevniškega pokreta. Današnji >Slovenec« z debelimi črkami poziva klerikalne pristaše, naj za božjo voljo ne puste, da bi bojevniki ustanovili svojo stranko! Mar je gospode okrog »Slovenca« že strah, da bi pri volitvah bojevniki odnesli še zadnje ostanke klerikalnih glasov? Je pač tako, da klerikalci sedaj pri bojevnikih žanjejo, kar so sejali! Tolažijo pa se lahko, da so vsaj nekaj pridobili: bojevniški general g. Vidmar bo gotovo tudi pn parlamentarnih volitvah glasoval za klerikalce. Zasedanje baltskega sveta Včeraj popoldne in danes je razpravljal banski svet o socijalnih razmerah v naši banovini Ljubljana, 9. februarja. po odobritvi proračuna oddelka za pro-sveto je včera] opoldne banski svet nadaljeval razpravo o banovinskin in državnin cestah kakor tudi o poročilu tehničnega oddelka banske uprave, ki ga je podal inž. Kraje. V obširni debati se je oglasila k besedi večina banskih svetnikov, ki so zagovarjali najnujnejše potrebe svojih srezov. H koncu se je oglasil b. s. Ivan Tavčar, ki je predlagal naj se obvezno delo za uradnike ukine. Proračun tehničnega oddelka je bil soglasno sprejet. Prav tako pa tudi resolucija dr. Lipolda, da vse banovinske ceste prevzame država v svojo oskrbo kakor tudi resolucija Tavčarja za ukinitev odkupnine osebnega dela pri državnih nameščencih. Na vrsto je prišlo v razpravo poročilo oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. O poslovanju v preteklem letu in programu bodočega dela je izčrpno poročal načelnik tega oddelka dr. Maver. V razpravo je prišel najprej bednostni fond, nato bolnice in zatem program bodočega dela. Ob 19.S0 je bila seja zaključena in se je nadaljevala davi ob 8.30. Današnja seja Tudi danes je bil se vedno v debati proračun tega oddelka. Najprej se je oglasil b. s. Golouh, ki je uvodoma poudarjal, da se zaveda, da banska uprava v socialnem pogledu mnogo stori, vendar to ne odgovarja zahtevam. Odsev svetovne gospodarske krize je zeio viden tudi pri nas, zlasti v Sloveniji. Govornik je nato poudarjal, kako so skušale druge države omiliti brezposelnost in pobijati gospodarsko krizo z velikimi investicijami za javna dela in je za primer navajal malo Avstrijo, Češkoslovaško pa tudi Poljsko. Tudi naša država se je začela v zadnjem času zavedati, da se da krizo pobijati s politiko javnih del in v programu vlade je kakor znano, najetje ene miljarde notranjega posojila za Javna dela. Dolžnost drŽave je, da pospešuje javna dela, kajti banska uprava lahko izvede samo majhna javna dela. Dotaknil se je tudi vprašanja bednostnega fonda, podčrtajoč dejstvo, da se po njegovem mnenju bednostni fond ne uporablja pravilno Bednostni fond je bil v prvi vrsti namenjen večjim industrijskim krajem, zlasti Trbovljam, kjer je beda največja. Največ so za ta fond prispevali tudi delojemalci in delodajalci industrije. Iz statistike je razvidno, da je trboveljski revir 1. 1934 plačal v bednostni fond 570 000 Din, Trbovlje same pa 441-000 Din Trbovlje pa so dobile iz bednostnega fonda lani vsega skupaj 2 vagona koruze, ki so jo morale deliti s Hrastnikom 34 000 Din za javno kuhinjo in 100 000 Din za cestna dela. Ves trboveljski revir s Trbovljami vred je dobil lani komal 500 0O0 Din iz bednostnega fonda Govornik ie mnenla. da naj za bednostni fond pr*«o*»vaio tuH; rtr-upi ne s«mo industrijski delavci in industrija in z^«ti naj se obremeni z njim lastnike gozdnih parcel, veleposestnike in druge, zlasti to v primeru, če se bo bednostni fond uporabljal za spi ozn ca t kot dosedaj ne pa kot je bUo prvotno določeno za industrijske kraje. V bednostni fond prispeva komaj 20% vsega delavstva Slovenije in industrije, a neobremenjeni so naši veleposestniki, prav tako pa tudi 3 miljarde naših hranilnih vlog. Je mnenja, da bi se lahko za bednostni fond pobiralo tudi v naturnih dajatvah. Postavka za vajenski dom v višini 50.000 Din se mu zdi absolutno premajhna in prosi bansko upravo, da jo zviša na 100.000 Din. Lani je bilo tudi odobrenih, a neizplačanih 10.000 Din za st^bo novinarskega doma v Ljubljani. Prosi, da se ta postavka vstavi v proračun in tudi izplača lani določeni znesek. Glede podpore sezonskim delavcem je mnenja, da so jo v prvi vrsti potrebni Ljubljana, Maribor, Celje in industrijski kraji, kjer je velika brezposelnost zlasti med stavbinskimi delavci in šele potem pridejo na vrsto sezonski delavci iz Prekmurja, ki so pa v postavki v prvi vrsti omenjeni. Z apelom naj se po-| pravi krivica glede banovinske ga bednost-j nega fonda, je zaključil g. Golouh svoja j izvajanja, ki jih je banski svet sprejel z aplavzom. Sledilo je obširno poročilo b. s. Ivana Tavčarja o socijalnih razmerah v naši banovini. Prvi del njegovega poročila pri občujemo na drugem mestu danes, drugI del priobčimo v ponedeljek. B. s. Tavčar je govoril tudi o bednost-nem iMade, ki je bil pri banovini prvotno ustanovljen za povsem druge namene, za kakršne se danes uporablja. Pri ustanavljanju je bil govor v prvi vrsti o bedi v premogovnih revirjih. Danes pa se iz tega fonda podpira kmetsko ljudstvo in pa sloji, ki v fond ne prispevajo niti pare. Zato predlaga, da naj bi sklad razdeljevala posebna komisija po posebnem pravilniku. O tem denarju bi morala biti naša javnost o vsakem času točno poučena Prosi namestnika bana za pojasnilo, kako je banovina nabirala in razdelila sredstva za bednostni fonci po srezih. B. s. Obersnei je poudarjal, da tezi bednostni sklad na ramah privatnih nameščencev, delavstva m delodajalcev, dočim ostali stanovi niso obremenjeni Nato je govoril o vzrokih gospodarske krize, preobilica produkcije je nujno povzročila, da so se cene živil znižale Takse na gradbena dela so povzročile, da je bila gradbena delavnost popolnoma potisnjena k tlom Gledati moramo, da se gospodarstvo oj»-ča Id ne obremenjevati tistega, fci ho«* delati Da silijo mezde navzdol, jf popu? noma ekonomski pojav Dokler se ne bo^r norm*rale stalne mezde za vso državo. temu zlu ne bo odpomoglo Tudi pokojnin sko zavarovanje je v krizi Upokojitev ;e vedno več. dobodk' pa so ostali isti m zato bodo Dokolninsk*3 blacajne v nekal tet:h popolnoma izčrpane, kajt1" izdatki fn Novi ban Dr. Dinko Puc, župan ljubljanski Beograd, 9. februarja, p. Z ukazom kraljevega na-mestnišiva ie imenovan za bana dravske banovine doktor Dinko Puc, župan stolnega mesta Ljubljane. že dosegli dvakratno vsoto dohodkov. — Banovinski svet naj bi v obliki resolucije poudaril važnost akcije glede sanacije pokojninske blagajne. Predlaga naslednjo resolucijo : Banovinski svet ugotavlja, da je sanacija pokojninske blagajne glavne bratov-eke skladnice dravske banovine neodložljiva zadeva javnega interesa in da je Intervencija države in banovine nujno potrebna. V to s vrbo predlaga sanacijski program:.. 3- Naročila državnih železnic na premog iz revirjev dravske banovine naj se zadostno povečajo, da se zopet omogoči večja »a posli te v delavstva in da se tako ojaC: dotok prispevkov v pokojninsko blagajno. 2. Po analogiji pokrajinskega pokojnin skega sklada za Slovenijo, potujočega po zakonu z dne 19. IL 1922, naj kraljevska vlada z uredbo ustanovi skupen sklad za vso državo, fci naj sluzi bratovskim sklad-nicam v sanacije ke svrbe Prispevki, Iz katerih naj se zbirajo sredstva tega »klada, naj se nalože na prve proizvode rudarske in premogovne industrije in na uvoz teh proizvodov fcz inozemstva; novi skupni sanacijski sklad naj nadomesti dosedanji pokrajinski pokojninski sklad z-n Slovenijo. 3. Začasno naj se pokojninska blagajna Glavne bratovske skladnice dravske banovine s subvencijami iz državnega in iz banovin s kegra proračuna po možnosti obvaruje nadaljnjega upadanja imovine. O potrebah litijskega sreza je govoril b. s. dr. Roš. Rekel je, da je proračun banske uprave glede socijalnih zadev dosti velik m da sta predgovoraika slikala prilike preveč temno. Našim rudarjem, ki odhajajo v srbske rudnike, se ne godi tako slabo, ker noznamo dosti primerov, da so zasedb" tam vodilna mesta. Glede bednostnega sklada pravi, da dotični, ki so vanj prispevali niso iz n^ega dobili toliko, kolikor so dali. Govoril je tudi o zdravstvenih izpri-čevalih in o zdravstvenih prilikah podeželja. Predlagal je, da bi se dolžnostni delokrog banovinskih zdravnikov raztegnil. Zaradi revščine se na deželi širijo kužne bolezni, kajti ljudje ne zmorejo prevoznih stroškov v bolnico in zato sploh zataje kužne bolezni in ne gredo k zdravniku. Na ta način na sta ia jo epidemije Banovina na i prevzame prevozne stroške. kjeT gre za nalezljive bolezni. Končno je prosil, da bi se za zgradbo higijenske ga kopališča v Hrastniku iz bednostnega fonda nakazala podnora 15.000 Din. B. s. Prepeluh je v daljšem govoru očrta! socijalne prilike v naši državi s posebnim ozirom na našo banovino. Trdil je, da je socijalni politika postala objekt eksploatacije tako zvane boljše birokracije. Socijalno politična vprašanja se rešujejo v pisarnah namestu. da bi se šlo med narod in na licu mesta proučilo položaj. Ob zaključku lista zasedanje še traja. Preprečena atentata na kancelarja Schuschnigga Dunaj, *> februarja, č. V vladni palači je prišlo v zadnjih dneh do novih resnih incidentov. Vesti o njih skušajo zadržati v čim večji tajnosti, tako da »o prodrle v širšo javnost le v okrnjen' obliki. Baje je skušal pred dnevi vdreti v palačo neki blaznež in izvršiti atentat na kancelarja dr. Schuschniega Blazneža so ob pravem času ustavili, aretirali in ga nato spravili ▼ umobolnico. Na kancelarski urad ie bil izvršen tudi atentat z bombo, ki ie bila napolniena Z dušliivim *>linom Atentatorju ie uspelo pobegniti Da te vesti niso bile izmišljene. priča predvsem dejstvo, ker so dobili &trai-niki na kancelarijatu po poslednjem atentatu plinske maske. Straža je bila tudi znat no oiačena. Sodijo, da so oba atentata zasnovali narodni socialisti Zvezno kance -larstvo dobiva namreč zadnje dni mno!»o grozilnih pisem od narodnih socialistov Redukcija rumunskega državnega proračuna Bukarešta, 9. februarja w. Zaradi financ nih težav Rumunije, je ministrski svet sklenil znižati proračune vseh ministrstev za okroglo 10 odstotkov, s Čimer misli prihra niti do dve milijardi lejev. Državni proračun izkazuje trenutno 23 do 3 milijarde, lejev primanjkljaja. Vremensko no*w^ T7^c, Ljubljana, °. februarja Ratečc-Pl.mica, dom Ilirije: —10. drobno sneži. 20 cm pršiča na trdi podlagi 10 cm pršića, smuka prav dobra, skakalnica uporabna — Pusti rovt nad Jesenicami: —11. na 1 m podlage 15 cm pršiČa. še sneži, severozapadnik. Smuka izvrstna, koča stalno oskrbovana. — Sv. Križ nad Jesenicami —7, sever, sneži, na pol metra podlage 20 cm pršiča, smuka prav dobra. — Zelenica: —6. sneži, sever, na 110 cm 30 cm novega snega, smuka izvrstna. — Jezersko: —2. sneži, mirno, 30 cm sreža. smuka dobra. — Rakitna: —5. sneži, vz-hodnik. 30 cm novega pršiča, smuka prav dobra. — Krjavljeva koča: —8, 15 cm novega snega, suh, sneži dalje, izgledi za nedeljo dobri. — Koča na Gol teh (Mozirska planina): —0, sneži, sever, na 80 cm pod j lage 25 cm novega snega, smuka prav dobra. — Seniorjev dom na Pohorju: —lf». sneži, zapadnik, pršič, smuka idealna. — Zlatorog: —7, sneži, 60 cm pršiča, na 60 I cm podlage, smuka dobra. — Rjavčcva I koča na Vršiču: sneži na 60 cm podlage. 50 cm novega snega, smuka dobra. — ; Krvavec: sneži, 45 cm pršiča. smuka ugodna. — Velika planina —6. sneži, 35 cm no-I vega suhega snega, smuka prav dobra. — I Kamniška Bistrica —4. sneži, 20 cm novega snega, krasna nedeljska tura. — Blo-1 ke —8. sneži, na 40 cm 20 cm novega snega. — Zaplana nad Vrhniko —10. 25 cm novega snega na podlagi, suh. — Žlebe: —4. 20 cm novega pršiča, smuka dobra —Bled jezero: —-8, 40 cm novega snega, dalje sneži, led 20 cm. Bistrica: —7. drobno sneži, na 30 cm podlage 30 cm novega snega, smuka dobra — Kranjska gora -Planica Rateče: —10. barometer pada po-oblačeno. mirno. 15 cm pršiča na 40 cm podlage. — Kočevje: —5. zelo oblačno, mirno, 40 cm pršiča, sneži dalje. — Mrzlica: Planinski dom: —-4. zelo oblačno, vetrovno, drobno sneži na 40 cm stare pod lage 30 cm pršiča, smuka dobra. — Pla nina na Voglu: močno sneži, —5, 1 m novega snega — Polževo: —6, drobno sneži, 50 cm novega pršiča. Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedelfo: mraz in sneg. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih, D februarja Beograd 7.02. Pariz -J.37726, London 15.14, Newyork 310.75. Bruselj 72.075. Milan 26.26, Madrid 4-2.556 Amsterdam 208.775. Berlin 124.—, Dunaj 57.66, Praga 12.91. Varteva 58.326, Bukarešta 3.06. »SLOVZIfSKl NAROD«, dne 9. februarja 1935 Stev. 33 Pogled na socijalne razmere v naši banovini Poročilo bonskega svetnika Ivana Tavčarja na zasedanju banskega sveta Ljubljana, 9. februarja. Sredstva, ki so namenjena v banovin-skem proračunu za splošno socijalno skrbstvo so sfcrooma. Vsota Din 2.045.000. ki je v ta namen določena, gotovo ni v ni kakem sorazmerju s celokupno stornilijoo ako proračunato vsoto. Socijalni problemi niso samo zadeva most m industrijskih krajev, ampak tudi nade vasi. Mogoče so bili včasih socijalni problemi nase vasi nekoliko manj vidljivi, ker se nanje ni polagalo dovolj važnosti in ker volja prizadetih na prišla do tako močnega izraza kot v mestih, kjer so delavno moča in socijalne skrbi bolj zgoščene. Danes tudi vasi povzročajo socijalne težave največje skrbi. Zapirali bi oči pred resnico, ako bi tega ne priznali. Nizke cene poljskih pridelkov, popolna ustavitev lesne kupčije, ne spravljajo v eksistenčno nevarnost samo naših kmetij, ampak tudi Številno ljudstvo, ki živi ob teh kmetijah: bajtarje, poljske in lesne delav ce. Tem se prlvi-rajo našo visoko šok>. V pridobitnih podjetjih vsJed gospodarske stagnacije ne dobe služb in tudi v naših javnih uradih so 1« malenkostna mesta na razpolago. Mladina ostaja na domeh. če jih ima, brez po-s$a, duševno in moralno potlačena, v breme staršev, ki sami ne vedo, kako bi živeli. Nikdar ne pozabimo, da imamo v dravski banovin j vsako leto tisočeri višek delovnih moči. Ne zadostuje, da samo skomignemo z ramami in vzdihnemo: kaj hočemo, če je tako! Pomagati moramo, na delo moramo rti, da poiščemo delovne trge doma io preko meja. če nočemo, da propadejo cefi rodovi samo zato, ker frm domača z crnila ne more dati kruha. Banska uprava je poklicana, da v tem pogledu veliko stori, stvori velHro organizacijo fn se ne omeji samo na skromen urad, ki čudežev ne more delati. 2« lansko leto setn opozoril na neznosen položaj *v>deželskrh ubožnic. \el3co si obetamo od komaairanih občin, ki bodo kot gospodarsko močnejše edince sposobnejše graditi in vzdrževati zavetišča za Invalide dela. Tako kot je sedaj, ne sme ostati Kulturnega slovesa ne borno pridobili samo z bahavimi šolskimi palačami, s prosvetnimi domovi, če nam ob teh lepih zgradbah, v jarkih in v šupah umirajo občinski reveži. Tudi to nd v našo čast. da se vlačijo §e komaj živi reveži od hiše do hiše na odkazano oskrbo pri dobrih ljudeh. Ta socijalna sramota nas mora peči noč in dan, dokler ne zbere narod zadnjih sredstev, da opere očitek vesti, da za svojega revnega bližnjega ne skrbi dovolj. V banovinski proračun vstavljena vsota Din 305.000 za zgradbo ubožnic še ne dokazuje, da je lahko naša vest čista. Javno mladinsko skrbstvo je pri nas komaj v povojih. Banovinski proračun izkazuje komaj dvoje dečjih zavetišč. Tako rudi govorimo, da je mladina cvet naroda in vendarle dopuščamo, da je toKko otrok brez staršev in doma, prepuščenim ženicam, ki služijo svoio trdo skorjo kruha z miloščino, ki jo dobe za te nebogljence. Kdo skrbi nri na« za otroke, ki 90 v rokah brezvestnih staršev, pijancev in tuberkulozi obsojenih očetov in mater. Skoraj nihče. Maloštevilni dečji domovi in protituberkuloz-ne lige, ne morejo izpolniti vsega, kar manjka. In posledica? DoraŠča bolan rod in v dna duše zagrenjen. Pa se še čudimo, da potem v tem rodu ni mladostne in moralne odpornosti in da se dnevno lahko zgrozimo nad slučaji najtežje kriminali-stike, ki izhaja iz vrst najmlajših. Že star pregovor pravi, kadar se godi kmetu slabo, ttrdi mestni človek nima je- sti. Nedvomno imajo obupne socijalne in gospodarske razmere svoj veliki vpliv na mesta in industrijska središča. Nizke cene poljedelskih produktov sicer pocenjujejo življenje v mestih. Vendar je pa ta dobrobit za mesta le navidezen, kajti nerentabilni kmetska gospodarstva imajo na drugi strani za posledico, da pada kmetska konsumentska moč. Industrijska produkcija nima odjemalcev, trgovina in obrt pa ne zaslužka. Ker je poleg tega izvoz vsled svetovne gospodarske politike domala zaprt, se ustavljajo obrati, pada zaslužek in revščina se ni mogla ustaviti na pragu mest in industrijskih središč. Brezposelnost industrijskih, obrtnih in trgovskih delavcev in nameščencev je velika. Večja, kot je pa prikazana v uradnih številkah. Predvsem zato, ker se med brezposelne ne štejejo oni, ki so sicer delno zaposleni, a na leto vendarle ne zaslužijo toliko, da bi brez javne podpore lahko živeli. V uradnih seznamih se rudi ne izkazuje sezijsko delavstvo, ki je vsled zastoja posebno v gradbeni stroki zpo-stavljeno najhujšemu pomanjkanju. Zadnja leta se je zaposlitev delavstva nekoliko zboijšala. Ljubljanski OL ZD izkazuje, da je število zavarovancev nara slo za 3446. Značilno je, da je porast zaposlenega ženskega delavstva večji od moškega. Prirast ženskega delavstva /naša v zadnjih letih 5.96%. Ženska delovna moč je za nižjo ceno nn razpolago, danes bi lahko rekli, skoraj za vsako ceno. Seveda ostajajo vsled tega moški ki so po večini hranitelji družin, brez posla, žene same pa telesno propadajo, ker jim pičH zaslužek ne more zadostovati za življenje, tem manj, če so primorane še ta zaslužek deliti z lačnimi svojci. Niso redki slučaji, da zaslužijo žene po ISO na uro. Posebno tekstilna industrija izrablja na nemoralen način našo žensko delovno moč. Ko na eni strani zaznamujemo mal porast zaposlenega delavstva, so pa delavske mezde v stalnem padanju. Se leta 1931 je znašala povprečna zavarovana mezda 26.21 Dnn, dočim je znašala leta 1934 Din 22.63. Zaslužki delavstva so že zdavnaj zdrknili pod eksistenčni minimum Sicer so se živila pocenila, a so cene drugih življenjskih potrebščin, kot obleka in stanovanja, ostala na isti, vsaj za delavstvo nedosegljivi višin'. (Konec prihodnjih.) OUZD v januarju Ljubijana, 9. februarja. OU2JD v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanu delavcev v januarju. Povprečno je bilo zavarovanih 7Z6S8 (v primeri z januarjem lanskega leta -f 2097), od teh moških 43.063, (+ 1.506) žensk 29.625 (4- 591). Bolnikov je bilo 2253 (+ 250). Povprečna dnevna zavarovana me7da je znašala 22.43 f— 0.35). Celokupna dnevna zavarovana mezda je pa zna&a-la 1.630.274.80. (+ 22.224.40). Letni diferencijal zaposlenosti je letos v januarju zopet znatno popustil. Lani v septembru je znašala še 4.010. v decembru 3.29. letos v januarju pa 2.097. Nasprotno se pa letni diferencijal letne zavarovane mezde, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca že pol leta zboljšuje, kar pomeni, da se bližamo koncu padanja delavskih mezd. Lani v avgustu je znašal letni diferencijal 0.76. v decembru 0.44. letos v januarju pa 0.3o. (Mstotek bolnikov je v januarju izredno narasel. Toliko bolnikov OUZD ni imel že od začetka 1929 ko je izredno huda zima povzročila epidemijo gripe. Od takrat je samo enkrat 3 •/• bolnikov. S tem so seveda mečno narasli stroški bolniškega zavarovanja. Zaradi zmanjšanja letnega diferencijala zaposlenosti se je zmanjšal tudi letni diferencijal eelokupne letne zavarovane mezde za 22.224.40 Din, dočim je znašal lani v decembru 46.850.60 Din. prasce v pa 119. Vsega je bilo prodanih 102 rilca. Prasci so se prodajali od o do 12 tednov stari po Din 6$.— do 150.— za komad., pršutarii po 4.— do 5.—, polmast-ne svinje po Din 5.— do: 6-50 za kg žive teze, plemenske svinje do enega leta-stare pa po 200.—^ do 400.— Din ».a" komad. — Sleparije na sejmišču Ptujsko sodišče je te dni razpravljalo o sleparijah na sejmišču, ki so jih zagrešili mestni delavca, katerim j« bil poverjen uoeel. Po dose- danjih ugotovitvah je bila mestna občina oškodovana za okroglo Din 3000.—. Sleparije so se vršile na ta način, aa so mestni delavci izdajali proti plačilu za dogon živine plačilne listke, ki jih niso uničili, marveč jih dalje prodajali. Sodišče je obsodilo na 21 dni zapora K.. A„ pogojno za dve leti na 40 dni Vapora delavca L. J. 1 in pogojno za eno leto na 21 dni zapora delavca B. F. Krivde in kazni pa so bili 4 delavci oproščer: Vprašanje trga v Novem mestu K sklepa občinskega sveta, na] se prenesti tržnica s Trga kralja Petra na Florjanski trg Movo niesio, 8. februarja Novo mesto ie bilo — včasih — v starih časih — slavno in veliko mesto, ki je segalo baje tja do podauoaja s>Ui ros lavnega Hmeljnuka- Pa tudi v srednjem veku je bilo bogato rn prometno mesto, kjer eo se križale prometne žile in kjer je evetela trgovina, aaj se je od tu z vsem zalagala takratna > Vojnička krajina t. Strehe hiš pa so bile no tedanji navadi, kljub vsemu bogastvu mesta, krite z deščicami, vulgo >sin-teljni«. Take so bile tudi še pred svetovno vojno, ko so bile patricijske hiše celo na illavudm treru pokrile s >Š;nteljni<- V doka« naj služijo slike izpred vojnih Časov. Zakaj so ignorirali vsi ti petieni h Hini po- činje in z njimi vse higijeni naklonjeno meščanstvo z radostjo pozdravili sklep mestnih očetov, kot dejanje, ki ga je vredno zapisati v zlate anale mestne kronike-Kako tudi ne? Tam na trgu sv. Florjana ni [»rahu, prostora dovolj, blato nima dostopa, vozila ne drve tamkaj in le par korakov je oddaljen od trga Kralja Petra 11., torei v sredini me^ta- Nasmejala e»o se lica okoliškim prodajalkam, ko so zvedele, da jim ne bo treba več* po turško čepeti ne dosedanjem tržnem prostoru, ker bodo odslej prodaiale ob stojnicah na tržnici, ko je vendar tako lepa in praktična, namreč po načrtu, ki je bil po nekem gradbenem nodietjfl razstavljen v neki izložbi ob priti- — Kaj pa s stanovanjskimi najemninami? V zadnjem času smo čitali po časopisju veliko važnih in zelo koristnih odredb, ki jih je izdala nova vlada. Predvsem se je z zakonom o zaščiti kmeta znižala obrestna mera. pa tudi kmet je primerno zaščiten. Stanovanjski najemniki, ki plačujejo visoke najemnine za stanovanja, pa še niso zaščiteni, čeprav bi bila tudd taka uredba primerna za sedanje čase, zlasti še, če pomislimo, da so se državnemu, avtonomnemu in privatnemu nameščencu prejemki Že trikrat znižali, najemnina pa še nikoli. Najemnina je še danes ostala skoraj na isti viSni, kakor v času, ko so se najemnine v stanovanjski krizi diktirale in sicer ravno tako kakor v novih ali starih hišah, ki so že vse davno amortizirane, pa ti povrhu visokih najemnin še ne nudijo one udobnosti, ki bi jo za ta denar našel v predvojnem času kjerkoli bi hotel. Na ubogega nameščenca, ki plačuje za najemnino skoraj polovico svoje plače, nihče ne misli, ta si mora pomagati sam. kakor si pač vsakdo* ve in zna. Upamo pa, da se bo tudi tu nišfla kakšna formula, kako zaščititi ubogega najemnika! — Smrt zaradi zanemarjene rane. V ptujsko bolnico so prepeljali 46 letnega viničarja Franca Hočevarja iz Velikega vrha. ki se je pred dnevi zbodel v kazalec desne roke. Rana se je inficirala in nastopilo je zastrupljenje krvi, tako. da mu kljub vestni zdravniški negi niso mogli v bolnici pomagati in umrl je v silnih bolečinah. — Živinski sejem v Ptuju dne 5. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Prignanih je bilo na sejem 102 vola. 283 krav. 18 bikov, 19 juncev. 38 telic in 137 konj. Skupaj je bilo prignanih 50? glav. prodanih pa 1S*>. Cena volom je bila 2— do 3.50 kravam 1.75 do 3.—. biki po 2.— do 3.—. iunci Z— do 3.—. telice pa po 2 50 dn \50 kg žive te/c. Konje so nrodaiali po ^50 — do 3000 Din. Svinj je bilo pripeljanih 344, č»e»tnikfl ie tedaj močno cenjeno oneko. ki i ki obrtn'Skec« tedna, kjer bi bila zaščitena so jo še Rimljani in pred njimi Egipčani j živila pred preje neštetim1" baeilonosci To-visoko cenili, je in ostane uganka, zapeča- [ da glej ?a spaka! \e hvali dneva pred ye-tena r sedmimi pečati, — Tako Je bilo ne- ! čerom. Se ni dolgo teke in drotrh dobrot ki rfrrfno Hovom^š^nom za dnevoo hrano. no veku s*e ob tem nehote izvije spontan vzkHt: >Oj. k$e s< ljuba higilenn. kam m" šla od rt**»?* Spričo navedenega so gospo- so sklenili. CuHe in strmite: s^rali so ponovno, po nffh že izglasovani (VR. % vsemi glasovi) predlog, da se tržnice prenese na trg »v. Florijana in stan** tam. kier fe biln do s^dai. t. j. na trgu k^slia *Vtra TT P*t recite, če niso mestni očetje tiči in modri ljudje, ki so pljunili na laMen ^kl«n. Narede sami — santi raj&dro. Zakaj se jim je venda»r Tameriln prelitrba hitriie-na .ki so ji še nedavno priznali vso mpra-v;?pnost v naši lepi m napredni dolenjsikt metropoli? Trebo ie bit* ugankar precejšnjega kalibra, da bi rešil to sfingo mo-rlrOSfti, Poiimo s*1, resnično bojimo takih odločnih in čvrstih sklepov, kot ie na-vedetri-^aj ne veš up ure ne dneva, ko b? mogel oftf»t'; n- nr. predlog, da fe vodnvod nepo-^p-b^n IuiVpii« in da naj se postav" 7orv*t ^tara >me.«tns 5fi'-ns<. ki eo jo odpravil? žp dav*»r> kot povzroč^voTVo nalezljivih Vv1ptt»;. >Quid. quid agi"? pnidonter a«as et re-=;r«'pp r*nem«\ co rr»kl; stnri P*mTiao' in ka>r ie no na£e: >Karkoi; deTsš. dplai previdno in c&rvni «e na k/>nper. ??epr ftorafitmo r>re-v.*£ slavu* v BffCtu ?n nas Hnrjn prHiafarl od 5t"r*v> v"»*rov svota. To b' b'^o na pre-v^lfko oorfsnešpvanip tirislcega T>rome»tn — ki ga ravno v Novpm mf*hi tako zHo nod-nirnmo in ppsTH^iiemo. da ie vsp d^lo zarH n« m^tv" *v>?V" kof dt <=o rn "s^;;mn kakor hud'č k*-"7n — Agiln* sokolsko društvo v Zg. Šiški priredi v nedeljo 10. t. m. ob 20. uri v dvorani pri Čarmanu priznano Scherriffovo vojno dramo vKonec poti«. _ Drama je aktualna zlasti za sedanji vsesplošni svetovni kaos, ko povsod prete železne pesti. Prevedena je v vse kulturne jezike, ter je bila povsod sprejeta z velikim zadovoljstvom. — V glavnem prikazuje boje peščice ljudi na zunaj in v srcih. Dramo režira Stago. — K obilni udeležbi vabi odbor. _ Mladinski odsek Sokola I. na Tabora priredi v nedeljo dne 10. t. m. ob 15. uri čajanko za moški in ženski naraščaj v veliki dvorani na Taboru Na programu je tombola, več telovadnih in šaljivih točk, godba in petje. Vabimo starše in prijatelje naše mladine, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve. _ Lutkovni oder Sokola Vič upriaon jutri ob 16. v dvorani Sokolskega doma lutkovno igro »Konec sveta«. Vabimo brat-8BX> k predstavi mladino in starše ter prijate*je naSe mladine. Zdravo! — Naročajte se na »Slovenski Narod«, kateremu moramo biti hvaležni, da posveča posebno pozornost naši ožji domovini Dolenjski. Naročnina mesečno samo 12 Dfn. Iz Celfs Iz Stične — Gradnja brez motornega letala. Pri nas bomo v dogledne m času občudovali poiet breCTK>tornefra letala, fci je pa se v gradnji. Izdelavo letala vodi g. uoltei: Ambroiič, ki je opravil že 2 tovrstna izpita na Blokah pod nadzorstvom ljubljanskega Aerofcjjuba. Prtporočamo onim, ki se aa brezanotorna letala zanimajo, da si Isto ogledajo v gostilni »Gradicek«. — Stroški za tako letalo znašajo pr*eko 6000 Dftn, katere žrtvuje v ta namen Ambro-£$£ z željo, da bi zbudi! pri nas zanimanje za ta leni sport. Hvalevredno. — Opozarjamo vse one vciiine upravičence, ki še niso bili vpisani v volilnem imeniku, da ee nemudoma zgrlase v obečn sJkem uradi: in tamkaj zahtevajo, da juh vpišejo v volilni seznam. Rok za popravo volilnega imenika je vključno do 21. t. m. — Krajevni cestni odbor prosimo, Ua bi banovinski cesti iz Stične do lvančne gorice posvetil več pozornosti. Lansko posipanje z gramozom je bilo nezadostno Kajti cesta je ob deževnem vremenu tak«' spolzka, da je potrebno pešcem mnogo previdnosti, ako nočejo pomeriti njene š'-rine. Umestna bi bila tudi naprava vodnih kanalov vzdolž vee ceste, ker le tako se bo mogla voda hitreje odtekati in bi bila seveda cesta v neprimerno boljšem stanju. — Vse ljubitelje knjig obveščamo, da Do redno začela poslovati sokolska knj;ž niča v nedeljo 17. t. m. Knjige se bode potem izposojevale vsako nedeljo od 11 do 12. ure. — Sokolsko članstvo, ki še Ql poravnalo članarine za I. polletje 1935 ev se za 1. 1934, se opozarja, naj se s plač lom podviza k blagajniku br Maroltu — Izgledi za smuko na Polževem 1» Obolnem so zelo dobri. Na staro pod lat: je zapadJo že nad 50 cm pršiča, pa še ve no sneži. —c Opozarjamo na žalni kortcert. ki ga priredi Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem pevskega društva »Oljke« v počastitev skomina blagopokojnega kralja rrre-vi ob pol devetih v veliki dvorani Celjskega doma. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek in torek ob 20. bosta v risaJnici deške meščanske šole dve zanimivi predavanji s skioptičnimi sliEanii. Predaval bo odlični znanstvenik g. univ. prof. dr. Boris Zar-nik iz Zagreba in sicer v ponedeljek o temi »Kako se prenašajo nasledstvene posebnosti«, v torek pa o temi ^Kako spoznavamo življenje pradavnih časov«. —c Umrl je v četrtek v celjski bolnici 791etni ValetAn Pustek iz Zavod ne pri Celju, oče delavca v Westrovi tovarni. —c Sokolske smučarske tekme pri Celjski koči. V nedeljo 10. t. m. bodo prf Gelj*ki koči tekme za prvenstvo celjske sokolske župe. Ob 10. bodo tekme v smuku, ob 12. pa v slalomu. —c Vse ciane JNS iu somišljenike opo zarja občinska in sreavka organizacija v i vijU, da nemudoma točno pregledaj« volilne imenike m .--<.- prepričajo, ah so vpu*amt sicer uaj vlomijo reklamacijo al: pa se z gasijo pri tajništvu v Zvezni tis karni v Celju. —c Skakalne tekm« v Liscah pri Celju z mednarodno udeležbo, določene na nedeljo 10 t. m., 60 zaradi slabih sne&oili prilik preložene na eno prihodnjih nedelj —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 16. t. m. kr. dvorna le kama »Pri Marrjd pomagaj« na Glavnem trgu. KOLEDAR Dunea: Sobota V. februarja, katoiicanl: Apoloni j a. Jutri: Nedelja 10. februarja, katoličani: Skolastika. DANAŠNJE PRLRBDITVE Kino Matica: Madame Oubarrv fI>o+©-ras del Rio). Kino IdeaJ: Parada smeha iSatike Sizakall 1. Kino l>vor: L>oktor X. /Jvl): Nibelun^i ob 14.30 v Matici. LKer film verni huzar« zaradi snežnih sametov ni pravočasno prispel). Kino Siska: Kraljica Kristina. Ribarsko društvo občni zbor ob 20. v hotelu Metropol. Krjfcjevui odbor Jadrajiakc Straže občni zbor ob 20. v OUZD. Akademsko starešinstvo društva »Jadran« občni zbor ob 20. v Zvezdi. JDolavaki prosvetni večer »Svobode« ku »Zarje« ob 20. v dvorani Delavska ztoor-nlce. Prirodoslovno društvo, predavanje univ, prof. dr. A. Krala ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Šentjakobsko gledališče *MaLajev Matija« ob 20.15 v Mestnem domu Oruštvo »Soča« predavanj«.1 prof. dr Sarabona *Spor med Bolivijo in Paragua-jem« ob 20.30 >Pri levu«. PFUTaaorrvr: v nfj>rljo Kino Matica: Madame miharrv (TVv-lores del Rio). Kino Ideal: Parada smeha iSziSkr Skakali). Kino Dvor; Doktor X. ZKD: Nibelungi ob 11. dop v kinu Matici. Kino SiAka: Kraljica Kristina Ustanovni občni zbor DruMvn brezposelnih profesorskih kandidatov ob 10. na državni učiteljski soli (moSki oddelek). Sreaka organizacija vojnih dobrovolj-oev občni zbor ob 8. v posvetovalnici mestnega poglavarstva. šentjakobsko gledališče -Matajev Matija« ob 20.15 v Mestnem domu. OE2TJRNE lekarne Danes in jutri: Mr. Bakarči(\ Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklo^rVva cesta 20 Gartus, Moste, ZaloAka cesta. Naše "Vdališče DRAMA Začetek ob 30 uri Sobota. *♦ februarja: Praznik cvetoeih češenj. Red C Nedelja, in februarja. Ob 15. uri: M<>.v se ženi. I*ven Enižnne cen«' od ?4 T> navzdol. — Ob 20. url: Vihar v k< zarcn. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 11. februarja: Gugarnica Red Sreda. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota 9 februarja: Tr^viata. Red 11 Nedelja 10. februarja ob 15. uri: Pri Delom konjičku. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol: ob 20. url: Mignon izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 11. februarja: zaprto. Zaradi nenadne obolelosti g. Prani-la, se poje drevi namesto napovedane >Do-rica plefte« Verdijeva ^Travlata« z go. Gjungjenac v naslovni partiji. V glavnih partijah sodelujejo: ga. španova, gg Oo-stlč, Janko. M. Rus. Petrovčič. Rp*iser: B. Kreft, dirigent: X. Stritof. Predstava je za red B. Iz Maribora — Sokoli smučarji! Sinuški od^t-k Kolskega društva Maribor Matica pnreo: jutri v nedeljo četrti tetotaji črnuški izlet. To pot pohite *okols.k: smučarji pri-ko Ruške gore čez Idealne smušk*' terene k Sv. Martinu na Pohorju O.*.»ripjn nr-dz-ornikn pri srbskem rrv;-nrvM1 odboru y Ljubljani uradni5ki pri-pravnik Miroslav Vbfevec« ?o Bvatiienico v grjio?ni bolnici v Mariboru banovinska <1nev ni čarka zvr>n;r-nica Viljem ina P etri ček in za banovi neke služitelie pri banovinski sp!i»-:»: b"i'n:>; v Mariboru Anton Peršuh in Franc PojSkruh ler v banovinski bolnici v Mu raki Soboti Ivan Vucko: v višjo skupino sto pomaknjena banovinski ekonom pri kmetijski 5oH v Raikicanu Albin Dular in banovinski blne. A:>o-f»oij^ko sodišče v Ljubljani je določilo za tekoče leto za Izvedence za raz-itve v železniške svrbe Frana Zupandi-inzenjerja v Ljubljani, Ivana Pipana, sestnfka v Vlžmarjih, Franceta Benkovi-,\. |-. ^»^.-i^ ,. pj]ncrov:c;. Antona K^rsni-• - rrašcaka ia Brdu. Antona Krajca, po-- ■ :n lesnega trgovca v Grahovem. \; . Antona, posestnika v Begunjah pri :" Antona Skoka, posestnika v Pom- V.1 '.ijn Pavlina. posestnika na Pod-.T^:^:na župana, posestnika in l**5" •r v Dovjem. Leopolda Berdaj-posestnilw na Savi pri T;tiji. Franceta r-iir;- posestnika v Čevfcah, Miroslava Pup-n'a-». p cestnika in tr'!ovca v Gornjem Lo-rratru, Leona Sehauto, r/rnSčinfikega o^Vrb-r>-\-r r,n Snežniku pri Starem trmi. Stan* ka Zabukovca. posestnika v T.o?u. Antona P račnika, posestnika :n trgovca v Pod na r-hi, Valentina Muleja. posestnika in lesnega t- - >vca v Lancovem, Josipa Hafnerja, p°~ seetnika v Skofii Lok;. Tvnna Lončarja, po-sestmka v Tržiču, Franceta Furlana, posestnika na Verdu pri Vrhn:k', Antona ftrašlerja ,r>osestn:kn in eos!:lnicaria v Borovnici. Josipa Miklica, posestnika v Lu-kovku, Franfptn Penco K*orn;Čarv* in po- «?er:tn:ka v Mokronogu. Karla StoviČka. po-S • t nitka v Gornjem Marofu, Fran^r? f"er-vinko, in?enier?a m ravnatelja v Krmelju, Franceta Tlco r^o^brkn ;n indnstrijca v Ribnici Frana jMirtca. 'nženierin v rek-v Kočevju, rvana Goljo, nofestnika v Meti i-V:. Knria Mfilleria. popotnika, trgovca in zttnana v Črnomlju. Frano ^evnikn. avt. r'- tnzenierja v Gornp Straži in G*ona Detelo. veleposestnika v Turnu pri Preddvoru- Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih 7. »Fran/ Josefovo« vodo najboljše uspehe nri iztrebljanju črevesja »Franz Josefovn« grenčiea se dobi v vseh lekarnah. dros:eriiah in špecerijskih trgovinah — Nacionalna ura v radm: Opozarjamo, da bo jutri v nedeljo, 10. t. m. ob 19-30 uri pre iaval predsednik »Bran-i-bora«. dr. I. C. Oblak, o pereči naši narodn- nalogi: »0 idealno-ti in nujnosti narodno obrambnega dela.« Predavanje bo po vsej priliki po sv 1*1 n bistvu in mitflih globoko zasnovano, za kar jamči ime predavatelja. Vsak Slovenec, ki se zaveda kritičnega položaja ne-narodnih manjšin, bi moral poslušati to ptodavanje • Zadeva časti vseh Jugoslovanov so bratje v sužnjosti! ščitimo svojo nacionalno časi ter pristopejmo k »Bran-i-boruc. — Zahvala. Vsem. ki so «e me ob moji letnici priiazno spominjali. ce lepo zahvaljujem! ^.irovnik Janko. Iz »Službenega lista«. •Službena list k- banske uprave dravske banovine« §t 12 z dne °. t. m. obiavlja norme za izolacijske namaze in premaze iz bitumna, na-v.id:"a za uporabljanje poaodbe sklenjene -red kraljevno Juaoslavijo in češkoslova-;kimi državnimi progami v Pragi, izmenja-ro ratifikaoijskih instrumentov o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo, izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področiu dravske banovine in razne obiave '7 »Sl'i^bentb Vo\n*p<«. _ Gasilska zajednica dračke banovine naznanja vsem delegatom župnih skupščin, ia je mm;?trstvo za promet z odlokom M-S Br 1:^42 z dne 28. januarja t .i. dovolilo i^'lovično vozno ceno na vc*eb vlakih — iz-vzemši ekspresnih — Udeleženci S' kupijo na odhodn' posta i: celo karto in železniško legitimacijo, na kateri bo predsedstvo akup-^Mne potrdilo navzočnost na skupščini da 3e bo s to karto vozil ^sok brezplačno zo-n^t iomo<- V^liavna ie ta ko rta od dne 15. do dne 19 t m — Zaiednično predsedstvo- — Vreme. Vremerska napoved pravi, da bo nestanovitno, precej mrzlo vreme, snežilo bo dalje Včeraj je snežilo skoraj no v?ch kraiih naše dr?ave. v Spli*u na de-ževalo Največ oadavfn smo 'meli v Ljub 'inn: in so mašnJe do davi Q.5 mm. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12. v Skop- * lju 4, v Sarajevu 1, v Rogaški Slatini 0. v Beogradu —1, v Zagrebu —2, v Mariboru —3, v Ljubljani —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761". 1, temperatura je znašala —6. — Nov grob. V Mengšu Je umrla v četrtek ga. Marija Sire, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Pogreb bo danes ob 16 popoldne. Blag ji spomin! _ Register marke ia potovanje v Nemčijo dobite pri Putniku v Ljubljani, proti predložitvi potnega lista. — Samamor knjigovodje. Pri sres-kem naćelstvu v Prijedoru se je ustrelil v petek 261etni knjigovodja Dimitrije Vo>no-vić, ker je poneverll nekaj nao prišli na trg, ker so težko spravili v denar za nekaj dinarjev živil in ker so ter>ko vztrajali v snegu in mrazu. Nekateri prodajalci so odšli zgodaj 3 trga. kot včeraj, ko je začelo mesti. Močan veter je odnašal strelu: branjevcem, sneg pa zasipal živila. Tudi kmetice so težko čakale na kupce. Zelenjava se je res nekoliko podražila, vendar so kmetice popuščale pri cenah znradi slabega vremena. Motovileč in radič, ki ju je največ na trgu. prodajaio po 1.50 lep motovileč tu in tam celo po 2 Din merico, dočin. je bil pred dnevi po 1.28 Din. Precej drau je ohrovt. drobne glave, slabo ohranjene po dinarju in tudi zeijnate glave ne dobiš lahko izpod 2 Din komad. Uvožena zelenja- 1 va se pa ni podražila in danes je šl3 precej v denar SninaČa je po 6 do 10 Din kg. salata pa po 8 do 10 Din. Nekoliko slabša cvetača je še vedno po 5 Din. Tudi cena jabolk se v bistvu ni spremenila. Nailepša jabolka so po. 5 Din ke. Perutninski trg je bil zelo slabo zaseden. Jajca se pa zaradi tega niso podražila, ker so vse prodajalke hotele prodati čim prej blago. Srednja cena je 1.75 Din par jajc. j3 Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes največja senzacija sezone velefilm O O C T O R X FIlm neverjetnih stvari drznih zločinov in bojev Ta film je po svoji vsebini močnejši in napetej-ši od filma ^Frankenstein« in >Dr Mabuse«. Predstave ob 4.. 7 in 9. uri zvečer jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din — Umrli so v Ljubljani od L do 7. tm. Koprive Katarina, roj. Jesenko, 82 let, vdo- j va uslužb. drž. žel., Japljeva ul. 2: Simnic Ivanka, roj. Trampuš. 58 let, žena trg. potnika, Rimska c. 23: Stupica Fran, 66 let, trgovec. Gledališka ul. 11: dr. Zbašnik Fran. S4 let. dvorni svetnik v p. in pisatelj, Beethovnova ul. 9: Flis Marija. 33 let, dnina-rica, Vidovdanska c. 9: Sočnik Jernej, 85 let, sodni Tavnateli v p.. Puharjeva ul. 5; Nagode Franc, 2S let. brez posla. Cesta dveh cesarjev 99; BesEuinigc, pes voJČjnk brez znamke. —li Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije od 1- do 31. januarja: 100 Din. 100 Din, 4 bankovci po 100 Din in eden po 10 Din, 4 bankovci po 100 Din. Črna denarnica z '-sebino 100 Din in en bankovec no 10 Din. 2 nabožna medaljona in en račun, usnjena denarnica z vsebino 120 Din, rjava usnjena denarnica v nji 1 zastavni listek, usnjena rumena denarnica, v nji 4 bankovci po 100 Din, en kovanec za 20 Din in en zavitek isel, usnjena ženska listnica z vsebino 200 do 300 Din, usnjena ženska temno siva listnica v nii 20 Din in 2 ključa, zlata zapestnica, zlata zapestnica vredna 300 Din. mo-Ska po-kromana ura zlata zanestna domska ura, zlat o-be^ek srčaste oblike, zlata ofela. zlnt nrstan s brfliantom. zlsta zanestnim, ^"^b-n.n uTa zlata zanp^tna um s črnim trakom, zlat? 7ane«tna u^a s klenim trakom, lor^non deloma em*n"rnn 7astavnr listek. Pn z^^vn5 listek 5t 7114 en zastavni li-AtftV 5t Sn01 pri sash* —15 ^b^nj rhor kraievne orranizaciie TVS zr> 5.*r>finkrb<;ki okrai v Linbtinni skli-cs*n Tn danes .ie odložen n<^ ^rihodnii teden, ker ie tf. m<'n:ster dr Kramer zadr 3bn in nn mem ne bi moo-el poročati —lj V društvu »Sofa«. Ljubljana, bo predaval danes 9 t. m. ob 2o l/t uri v salonu >Pri levu< g. profesor dr. Sarabon o temi >Spor med Boliviio in Paraguavem-c slede ob«ežne pokrajine Gran Chaco. Predavatelj pa se ne bo omejil na spor sam, temveč bo srovoril tudi o drugih vprašanjih -vetovne politike fAbesiniia itd.), o odvisnosti Človeka od narave, o ekspedi-ciiah v pragozde in nolame pokrajine, o vplivaniu mednarodnega kapitala na potek političnih dogodkov, ki se kaže Se prav posebno v južnoameriških homatijah in drugo. Ker je snov predavanja ne-le aktualna in poduČna. pač pa tudi veleinteresantna vabimo k obilni udeležbi vse naše člane, prijatelje in vse ki se za to predavanje zanimajo Vstop je vsem prost. —lj Staro in mlado ne glede na ^pol — bo prišlo na svoj račun _ tako zagotavljajo nadležnim radovednežem nekateri člani odbora za veliko >Dobrodelno prireditev< mestne občine ljubljanske, ki se bo vršila, kakor že javljeno, na predpustno soboto v »Unionu< Bodite uverjeni. da bo poleg prvovrstnega koncerta tudi toliko. zabave in razvedrila, da bodo posetnikom prešle za dalj časa vsakdanje skrbi! Člani pripravljalnega odbora so priznano izvrstni aranžerji, ter sedaj kar tekmujejo med seboj v svojih prevzetih nalogah. Vsled tega smo prepričani, da bodo svoje obljube Že radi renomeja tudi izpolnili! — lj Ženska sekcija Jadranske straže poziva vse svoje članice k polnošteviln udeležbi občnega zbora krajevnega odbora Jadranske straže dne 9. februarja VJ6.> ob 20. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. —lj Redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani se vrš1 dne 9 februarja 1935 ob 20 uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Vabljen vai jadranski stražarji in ostalo občin stvo. —lj Novinarski etaneki sestanek za na daljevanje razprave o uredbi ho v tore U dne 12. t. m. ob 14 uri v kavarni I^kvi. L nadstropje. —lj Grad govori ... Pa ne govon sm mo. ampak se razvija. Jutri priredi graj ska kolonija smučarske in saukaške tek me. Start ot pol 10. izpred bufeta d ■ Oradu. Darila so seveda bogata Kdor žel videti zdravo in prijetno mladino in se \>• steno zabavati, naj ne zamudi te prilike —lj Zaključni plesni venček »Zarje« t* jutri ob 15. uri v Delavski sborndcl. —lj Sadjarski tečaj v Šentjakobski šoli je tako dobro obiskan, da je vsak večer premalo prostora. Drevi ni predavanja, pač bi pa moral biti tečaj zaključen v ponedeljek zvečer, vendar je pa tako zvestim in vnetim ter tudi hvaležnim poslusaiccm podružnica SVD navrgla še en večer in bo ■ v torek od 19.80 do 21.30 govoril banski referent Anton F lego o pritlikavem sadnem drevju, v ponedeljek zvečer bo pa profesor Fabjan pokazal najpraktičnej^.' orodje za obdelovanje vrta, nadzornik S t r e k e 1 j bo pa odgovarjal ua vprašanja poslušalcev. Tako smo namestu Šestdnevnega dobili sedemdnevni tečai. kar ijoto o dela Čast požrtvovalni podružnici SVD, preverjeni smo pa tudi, da bo tečaj tudi mnogo koristil pri napredku vrtnarstva v našem mestu in okolici. —lj Na tuj račun sta se zaha% r.ia. V neki kavarni sta se v ponedeljek ponoči !»•» znanila brezposelni 27 letni strugar Stanko J. in 25 letni brezposelni mehanik Ciril D z nekim tovarnarjem iz Ljubljane. Prav dobro so se zabavali, saj je bil tovarnar tako radodaren, da je vino knr teklo od mize. Potem ;u je povabil cHo v svoj avlo ! mobil in ju vozil po mestu Prav pri-rčnn j sta se poslovila od njega. Te dni pa je po stala policija na oba pozor?.a. kajti žive'a sta precej razsipno in plačevala ^ta s stotM-ki. Zaradi tega ju j^ aretiral policijski agent in pripeljal na polu po. Ker sla im< la precej denarja so bili na policiji mnenja, da sta morda v zvezi z vlomom pri CeŠno varju na Dolenjski cesti. Seveda *ta fanti to odločno zanikala, pa* pa sta priznal;: sta tovarnarju izmaknila 2000 Din. Zanimi vo je, da tovarnar talvine ni prijavil. Pogrešal je sicer nekaj denarja, ni pa vede! koliko ga je imel, in koliko mu ea manjka. Stanko in Ciril sta morala v zapor. ZVOČNI KINO »SOKOL*SKI DOM« v Siski. — Telefon 33-87 Božanstvena GRETA GARBO kot Kraljica Kristina FIlm nepozabne lepote! — Najnovejše veledelo največje umetnloa sveta! Predstave: v soboto ob 7. in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 1. tn 9. uri ln v ponedeljek oi> 7 tn 9. uri zvečer Dopolnilo: Nov JPanuuountov zvočni tednik: ^IVBsVsHHs« —lj živa bakla Včeraj dopoldne so bit: ljudje priča kaj nenavadnega dogodka na Mabrežju 20. septembra. Ko je bil naj*, vahuejsi promet — firoepotMnje so hodUe na trg — je pritekla te manufakturne trgovine prodajalka, obupno kričeč; gorel« J>i je krilo. Vrgla se je v »neg tn »požar ■ je bil v trenutku zadušen. N1 pa Mk> tako hitro konec razburjenja in gospodinje imajo Se danee hvaležno anov za pomen ke. — Nezgoda je nastala tako, da Be Je dekle grelo s hrbtom pri peoi Takoj n niti opazilo, da se Ji je vnela obleka. Vs< se je končalo brez resnih posledic, baje tudi brez opeklin. —lj ftentjakobčani vprizore v Mestnem domu v soboto, dne 9. februarja 1935 in nedeljo dne 10. februarja 103o veseloigro >Matajev Matija«. Novelo je priredil za oder g. Milan Skrbinšek. Veseloigra je pri dosedanjih vprizoritvah imela popoln uspeh, kar je dokaz šeSachs< motorji od Din 5000.- Ceniki CranKo; naprej — pn Ceniki frankoi »TRIBUNA« F BATJEL. LJUBLJANA. Karlovška c 4. kviziterje za odlično vpeljan slovenski časopis iščemo. — Javijo naj se le dobro vpeljani, ki so že delali v tej stroki. — Ponudbe na upravo * Slovenskega Naroda« pod šifro >Dobra provizija« DUNAJSKA VTLETRGOVTNA, kl importi ra kemične izdelke ln surovine, zelo zmožna dobave, išče za Ljubljano ln okoliške tovarniške kraje izurjenega, zanesljivega in pri industriji te stroke dobro vpeljanega zastopnika proti proviziji ln povrnitvi stroškov. — Ponudbe pod »Gute Rcferenzen 260« na Ann. Exp. Belnrich Braun, VVien I-, Strobelgasae Nr. 2. DALMATINSKA VINA izbrane vrste ravno dospela, čez ulica 2.— Din pri litru ceneje. — Toči se tudi prvovrstni troplnovec, prošek in maslinovo olje. VINARNA »S U N A R A«, LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje štev. 5 Lep pevski praznik Pevsko društvo „Sava" proslavi prihodnjo soboto lO-letnico obstoja s samostojnim koncertom Ljubljana, 9. februarja. Pri nas so pevski prazniki pogosti, saj je pevska kultura na višku ter imamo nešteto društev, ki goje lepo pesem in blaže z njo duha in srca. Vendar ne sme ostati neopazen pevski praznik mlade pevske družme, ki obhaja te dni lOletnico in priredi samostojni koncert 16. t. m. v Delavski zi»arnici, pevskega društva Save. »Sava« na nikdar silila v ospredje ter se m potegovala za slavo; ni je vodila ambicija, ampak le idealizem, ljubezen do pesmi. Pri njd ne sodelujejo pevci, ki bi hrepeneli po nastopih v velikih koncertnih dvoranah pred množico občudovalcev, kajti dsuži jih le ljubezen do petja, V splošnem so preprosti ljudje, ki jim življenje ni praznik; najprej morajo misliti na kruh in se ne morejo posvečati petju tako, kakor sodnik je bdi Drago Pogačnik, ki je zelo delaven tudi v nacionalnih organizacijah ter je uvedel v društvo duh delavnosti in vzajemnosti. Nekaj časa je bil tudi predsednik Jože Kregar m Fr. Slana. Oba sta bila delavna in jima je bil predvsem pri srcu napredek društva. Ob društveni 10-1 etnici predseduje »Savi* zopet Drago Pogačnik. Pevovodje so se često menjavali, kar je skoraj neizogibno zlo pn društvih, ki so gmotno na slabm nogah; komaj se pevci s pevovodjo v ž: ve dovolj dobro v delo ter privadijo drug drugega, že se morajo raz-fta. »Sava* je pa imela srečo, da so bili njeni pevovodje res ljubitelji pesmi ter so razumeli svojo nalogo: razen grl pevcev kultivirati tudi srca. Benedik, Balog, Pfei-fer, Adamič, Grum m zdaj Grm so obdolo- • 10^ ^li^-^fe %J lil • ae lahko omi. ki lahko gredo pojoč skozi življenje. Toda baJ zaradi tega je njihova ljubezen do pesmi tem lepša in jim je duševna hrana. V nji se izživlja njih boljfii »jaz«, v nji najdejo uteho m zatočišče pred sivo vsakdanjosti. Kljub temu pa vrli pevci Save ne po jo le zase. Tisti skTourmi pevska delavci »o. ki morajo biti prrpravljerri sodelovati pri neštetih prilikah, ko je treba izraziti prigodna čuvstva a pesmijo ter povzdigniti dogodek v slavnostni značaj. Društvo je naSo v svojem delokrogu, na Poljanah tn v predmestju na vzhodu mesta dovolj hvaležnega dela, pa tudi dovolj ljubiteljev petja. Marca L 1025. je ustanoviJa društvo peščica idealistov, ki so Bi na delo brez sredstev^ s samo dobro voljo m ljubeznijo do lepe pestmi. Predsednik pripravi jarnega odbora je bil Josip Pogačnik, ki je pozneje bil delj časa požrtvovalni pevovodja. Ustanovitelji so naglašali ob usrtaTKrvTtvi. da hočejo predvsem služiti Eevski kulturi in ideji ter da se društvo ne o vdinjalo pofrtiki. Prvi društveni pred- van" pevski materijal ter polagali temelje za bodoči, krepkejši razvoj ter napredek. Deset let za pevsko društvo, ki »i mora samo vzgajati pevce rn se boriti vz leta v leto z začetnimi težkočami, ni baš dolga doba. Koliko je pa vloženega dela in truda v organizacijo društva, ve pravilno presaditi le tisti, ki sam deluje v društvu. O nastopih pevskega zbora »Save« se doslej še ni mnogo govorilo, vendar je pa društvo pokazalo tudi na večjih koncertih, da spada v krog priznanih ljubljanskih pevskih društev, zlasti na koncertih HP2, na velikem koncertu v Trbovljah ob priliki 251etnice »Trboveljskega Z/vona« itd- Prav posebno pa se hoče »Sava« tzkazati na koncertu ob priliki svoje 10-letnice ter dokazati, da njen prvi večji praznik ne pomeni konca razvoja, temveč mejnik na poti njenega delovanja: odslej gre njena pot navzgor. Društvo se hoče preroditi. razživeti v ognju pesmi in se posvetiti vnaprej s sveto vnemo svoji prosvetni službi, tn kdo bi ne pozdravljal njegovih stremljenj, kdo bi mu ne želel uspeha?! Zborovanje loških gasilcev Skofja Loka, 8. februarja. Naši vrli gasilci so polagali na občnem zboru osnove za nadaljnje delo, ki je bilo tudi lani uspešno. Udeležba je bila lopa ^>orovanje je otvoril znani gasilski prvak in organizator g. Kavčič Tvan, ki se je v svojem govoru spomnil predvsem marsejske tragedije, nato p3 jc izrazil odanost mlademu kralju Petru II. cedila »o poročila funkcijonarjev. Tajnik Kavčič Jože je omenjal zlasti graditev novega doma v Zvezdi in bližajoči se oO-letni jubilej društva, o blagajni je govoril Dei smgar Zoran. Lani je bilo okrog 170.000 Din prometa. Za poveljstvo je spregovoril Andrej Potočnik, za gradbeni odbor iontar Franc in za mojstra orodja Blaz-nik Avgust nakar je dobil odbor na predlog Babica Franca st razrešnico Novi proračun je bil soglasno sprejet, ooravna-vala pa so se rudi razna druga vprašanja, ka obetajo dvigniti naše gasilstvo na še višjo stopnjo. Letos bodo nadaljevali z zidavo doma, ki * bo med najlepšimi v Jugoslaviji, pospešili pa bodo rudi s strokovno in praktično naobrazbo članstva in to v duhu popolne skladnosti z organizacijami, ki jim mora biti prijazno sodelovanje že svrha sama po sebi. Zboru, ki je bil v Gasilskem domu, sta prisostvovala tudi zastopnik občine Avgust Blaznik in pred stavnik sreske izpostave Milan Okom. Našim gasilcem želimo čira več uspehov! Gledališki oder NČ v Kranju Krartf, S. februarja. Sinoči je Gledališki oder Narodne čitalnice prvič vprizo-n'l duhovito velemestno Lichtenbergovo komedijo »Njena vsemogočnost publika* Za na? oder io je spretno, čeprav ne brez jezikovnih napak, prevedel Plahuta Komedija je nedavno imela n« Dunaju sijajen uspeh, zato smo io rudi v Kranju težko pričakovali. Komedija zahteva dobrih igralcev in dobrega režiserja, razkošnih toalet in efektne scene. Nas oder se je v vsakem oziru imenitno postavil in komedija je izvrstno uspela Vprizoritev je bila elitna in dovršena kakor pred leti »Kozarec vode« ali pa »Osma žena*. Scenerija je bila zelo okusna, zlasti budoar baronice Silenius Separe pa b' moral biti malo točneje nakazan morda bi ga omejib prihodnjič vsai z malo tem nejso zaveso od ostalega prostora *n po stavili mizo še bolj v ospredje Režiser Kern se ie potrudil z vsem svojim zna njem in izkustvom da 'e rešil težko nalogo vprizoritve le bolj karakterno nego situacijsko in besedno komične igre Igralci so ga razumel' in z naravno igro brez pretiravanj dosegli popoln efekt. Ing. Valenčič je izklesano podal barona Sileniusa, bivšega kavalerijskega častnika, ki pa ostane kljub grobi površini dosleden aristokrat Bil je ves čas na višini, boljšega si ne moremo želeti. Lun-drova je bila kakor vedno odlična. Sijajna figura, naravna, sigurna in vedno doživeta igra: nekateri prizori so bili kar filmsko učinkoviti. Varachova je dobila vlogo šele pred tednom dni; kljub temu pa se ji je vloga, ki bi zahtevala tudi od starejše igralke temeljite priprave, dobro posrečila. To je šele njen tretji nastop in smo je lahko kar veseli. Mayr je bil sicer malo nerazpoložen, vendar je uspel s svojo rutino in temperamentno igro; frizuro bi imel lahko boljšo. Tudi vse male vloge so bile odlično zasedene; Linhartova s svojo naivno igro, Laurič kot vsestransko izvrsten sluga. Klavora z odločnim nastopom in Vajt s prav za natakarja značilno gesto in besedo. Lundrova je prejela lep šopek. Saj ga je rudi zaslužila: škoda, da jo vidimo na dve leti samo enkrat Ponesrečena pa je bila avtomobilska hupa Motilo je tudi glasno štetje v telovadnici. Ali naša društva ne čutijo toliko takta, da se ne bi pri prireditvah medsebojno ovirala? Komedija je vrhunec uspeha Dvorana je bila lepo za>edena. Komedija se ponovi jutri, v nedeljo ob pol 21. Kdor se hoče naužiti duhovite komike in izvrstne igre, naj je ne zamudi. Madame Dubarry Ljubljana, 9. februarja. Sinoči so nam v kinu Matici pokazali Szoke SzakaJla v nekaterih enodejankah, da smo doživeli res pravo »Parado smeha«. Ta ljubeznivi komik nam pa ni pokazal samo sto svojih vedno se ponavljajočih zadreg, temveč je povedal tudi toliko izvrstnih dovtdpov, da so se ljudje krivili od smeha, ki se je razlegal po dvorani med vso predstavo. Pred tem filmom smo pa slišali najslavnejši ruski jazz. ki z ogromnimi uspehi širi sloves »Ruske pesmi* v Ameriki, prav srčkan je pa tudi koloriram »Medeni hotel*, ki nam slika poročno popotovanje pikapolonice rn njenega ženina, Drevi bomo pa občudovali prelepo Do-lores del Rio v vlogi slavne priležnice francoskega kralja Ludvika XV. Madame Dubarrv. Rococo je najgalantnejša doba novega veka rn zdi se nam, da je bila tudi najlepša, najduhovitejša in najprijetnejša, gotovo je bila pa najbolj lahkoživa in brezskrbna. Madame Dubarrv je najznamenitejša predstavnica te lahkožive dobe Bila je lepa in n'kantna duhovita, muhasta in frivolna a tudi tako pre^e/ena da ie vladala vso Francijo Ludvik XV je b;1 že sit žensk ki so se mu laskale tn ie bil očaran ko mu ie Richelieu predstavil za vsako neumnos* pripravljeno Dubarrv Vse muhe in kaprice ji ie izpolnil zaljubljeni kralj, ki je dal nok'miti ves sladkor v Parizu da se je nier naših društvih. Razlika — Papa, povej mi. prosim, kakšna ie razlika mou strojno in navadno pn ško? — Približno taka. kakrina med maminimi in mojimi besedami. šentjakobska knjižnica — največja v državi Knjižnica Šteje zdaj 33»7oo knjig in ima io,e>so r^rervnih izvodov Ljubljana, i. februarja. Če si ogledamo poslovanje naših knjižnic, se nam bodo zdeli glasovi o duhovni krizi neosnovani. Pri nas Iju; dje mnogo čitajo in tudi naše založbe so zelo delavne. V primeri s tem. da pri nas izhaja ni leto toliko knjig in brošur, da smo v prvi vrsti kulturnih narodov, in da jt pri nas življenjski standard mnogo n;zj\ kakor v drugih naprednejših državah, imajo številke o našem kulturnem življenju še pose* ben pomen. V Ljubljani izposodi največ knn'2 Šentjakobska knjižnica, ki ie največje podjetje izmed javnih knjižnic v o.r žavi ter se ne morcio z nio kosati niti knjižnice v Rco^r.idu in Zagrebu. 2c pred leti. ko je imela resne prosrore na Starem trgu. jc imela največ pro* meta. Ustanovljena ic bila 1. 1011; slovala jc skorij O let. do novembra L 1932, na Starem trgu. Sedanji nien: prostori so na mnogo primernejšem kraju, sredi mesta, in brez pomena n= di ni. da je v bli/ini univerza. Na Kon-čredni trg so se preselili \ ribli/no s 33.°00 knjigami dočim šteje knjižnici zdai okrog 33.700 knjiS in ima 10.000 rezervnih izvodov. Y nromet i je ll..W) slovenskih knjis. ^rbohrvatsVih 1000, čeških >S7. poljskih 46. nA.h 370. nemških 17 000. rrancoskm 1005. italijanskih 616. angleških 521 i:: t1ovo?j francoščine, da bi 7 veseljem dirala francoske knjige Nemški kulturni vpliv jc pa pri nas ŠC vedno zelo mo čan. s čimer jc pač treba računati Slovenskih pripovednih knjig jc -zpo sodila šentjakobska knjižnica ianl 73.893 (1. 1933 71.306), pesmi in dra marskih del 100s (1126). poučnih kniig 2033 (2071): nemških lepos'ovnih kniig Oo.sonC) (07S4S). nernskih poljudnih kniia 4510 (4584V Osupneš, če primer jaš število nemških kniic! s številom srbohrvatskih: lani 5286 0 1933 6261) To pomeni, da prečitamo srbohrvatskih knjig v primeri 7 nemškimi le 5%! Zakaj, se nam zdi pretežko od govoriti... Tudi knjižnica Delavske zbornice je izposodila več nemških ko* slovenskih knjig, in sicer 23.216 slo venskih in 26.771 nemških. Število nemških knjig je pri tej knjižnici na raslo v primeri s prejšnjim letom za 1200 kniig. dočim so pri ?entiakob«k^ knjižn ci izposodili lani nekoliko mani nemških knjig kot prejšnje leto. Posebno vprašanje je tudi. kakSnr knjige ljudje največ čitajo. Že tz šte vilk Šentjakobske knjižnice vidimo da se ljudje nc navdušujejo posebno za pesmi; knjižničarji bi vedeli mar sikaj povedati o tem. kako se ljudje doslovno trgajo za pustolovno in kri minalno čtivo. Če pa že gre za odlo čitev med dvema Karloma, dobi nedvomno absolutno večino Kari Mav pred Karlom Mantom. kakor se ori-tožujejo nekateri pri Delavski zbor^ niči. Znanstvena literatura trna sploh malo čitateljev. ne smemo pa šteti med njo tudi modnih listov, nazaduje, lani so jih izposodili v .>t.*iakohski knjižnici r\21. predlanskim 1080 $t.*jakobska knjižnica izposojnje knjige tudi izven Ljubljane proti pri mernemu jamstvu. Opravljala je važ no kulturno delo tudi zato, ker je pošiljala naše knjige našim izseljencem v daljnjo tujino: celo v Belgijo iih ie pošiljala našim rMavcem, čes.ir pa zdatj ne more več zaradi carine (Spada v posebno poglavje naše kulturne politike.) Te dni je St.*jakohska knjiž niča izdala izpopolnjen imenik knjig kot dodatcV k imeniku iz 1. 102« — Njenemu delu mora nedvomno čestitati vsak, komur je naša kultura pri srcu in ne le na jeziku. ši smučarji na Sv. Planino, koder se bodo vršile velike prvenstvene tekme. Člani SK Litije bodo potovali v Zagorje skupno. Prijave sprejema tajnik g. Ahlin Nace. — Blamirani čarovnik. Te dni smo imeli v gosteh nekega potujočega čarovnika. S primitivnimi lepaki je vabil naše občinstvo j k svoji predstavi. Največjo zabavo pa so imeli udeleženci s tem. da so se njemu in njegovemu pomagaču ponesrečile domala vse čarovnije... Občinstvo je začelo zapuščati lokal še pred zaključkom ponesrečene predstave. Čarovnik jo je seveda naglo od-kuril iz Litije. K nam pa je prišel zdaj glas, da so v nekem drugem kraju našega Zaiiavja razjarjeni gledalci s coperuikom kar med predstavo dejansko obračunali Smo res v hudih časih: še coperniki doživljajo blamaže... _ Sokolska akademija. V nedeljo 10. t. m. priredi naš Sokol zanimivo akademijo. Na programu so telovadne točke in deklamacije. Na prireditev, ki se bo vršila v našem Sokolskem domu ob 20. uri. vabimo vs*» Sokole in prijatelje sokolslva. Iz Kamnika — Pokojni pisatelj dvorni svetnik dr. Fran Zbašnik, ki je služboval nekaj časa v Ka.nniku. kjer se je tudi poročil je bil na svojem položaju kot zaveden narodnjak vedno v veliko oporo narodnemu gibanju v Kamniku, zlasti pa prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Liri«, ki se je baš takrat ustanovilo. Se ob »Lirinem« zlatem jubileju nam je dr. Zbašnik v »Jutru« pod naslovom »Kdo pa ie ta osel. ..« na prav zanimiv način popisal svoje prvo srečanje s prvim predsednikom »Lire« g. Vrem-šakom. Zaslužnemu in spoštovanemu možu, ki ie skoro sleherno poletje prihajal v Kamnik na počitnice, bomo ohranili Kam-račani hvaležen spomin. — Občinski proračun je razpoložen na vpogled do četrtka v pisarni mestne občine. Proračun predvideva znatno znižanK izdatkov, s Smer bodo znižane ruda doki a de m trošarina Proračunska seja ho men da že v četrtek. — Posnemcjte! Na mesto venca na grob umrlemu gostilničarju g. Tomažu Bergantu v Maistrovi ulici je poklonil trgovec g Kari Bolaffio iz Ljubljane 100 Dm za kam niške reveže. — S* J~->tigno predavanje g. dr. Janežifa o Splitu in okolici ie privabilo toliko oh činstva, da je bila čitalniška dvorana po pomoma zasedena. To je spet dokaz, da naše občinstvo radn no«eča poučna predi vanja C^talnir"* pripravlja rdai re*efel^r< »Turške kumare* za 15. marca pa Medve dovo akademijo V proslavo 251etnice smrt pesnika in r?ram***V* Antona Medveda bo do tudi v Kamniškem domu vprizorili enr izmed Medvedovih Kako je zdaj v Mongoliji Mongolijo upravlja sicer veliki ljudski svet. v resnici je pa čisto pod vplivom Rusije Sovjetska agresivnost v severni in notranji Mongoliji gre po stopinjah carske vlade. Oba režima sta imela v programu polastiti se tega ozemlja, ki meri 1,850.000 kvad. kilometrov in ;e pripadalo po imenu Kitajski, upravljala ga je pa do velike kitajske revolucije leta 1911 mongolska fevda'no-teokratična kasia. obstoječa iz hanov (knezov) in višjih budhističnlh svečen:kov. lamov. v osebi glavnega lame liutuhtu. ki se ie imenoval bogdo gegena, kar pomeni Budh:n naslednik. Po strmoglavlje-nju mandžurske dinasti.e v Pekmgu leta 1911 ie prisilila Rusia takratnega hutulra. da je proglasi] Mongolijo za samostojno državo, sebe pa za neomejenega vladara. Ć:m se je pa posrečilo generalu Juan Ši-Kaji Kitajsko deloma konservirati. ie morala Rusija znova priznali oblast Kitajske nad Mongolijo, ki ie dobila potem širšo avtonomijo. Po polomu carizma je odpravla Kitajska tudi to avtonomno kolonijo in kitajsko vojska je zasedba Urgo. Ko so se 1 1921 deli ruske be'e armade umikal- pred rdečo vojsko v Mandžurijo in Mongolijo, ie en oddelek pod poveljstvom barona Ungerna pregnal kirajsko posadko iz Urge in prisilil Pžeb Dzin Damba hutuhro. da je Mongolijo znova proglasil za neodvisno dr/avo. Ungern pa ni dolgo gospodaril. Rdeče čete so vdrle v Urgo in razpršile unrka očo se belo armado. Hmu'h'u so pa kljub temu pustili naslov vladarja do njegove nasilne smrti Seta 1923. S. novembra 1°24 je b:la proglašena neodvisna Mongolija ^ sovjetskem režimom in glavno mesto Urga je bilo prekrščeno v Ulan Ba*or floto. Zdaj upravlja Mongolijo veKkl ljudski svet in izvršn-' orgnn :e svet ali sovjet nrms'rov V rcsrrc: je Vongolua čisto pod vplivom Rusije. Carska vlada Grozen zločin blazneža Policijski komisar v Agenu v Franciji M. Marc je dobil pismo, ki v njem oci-vidno duševno bolni Albert Boudemas podrobno opisuje, kako je prejšnji dan popoldne ubil najprej svojo ženo, potem svojega 6 letnega sinčka Georga., potem svojega 10 letnega sinčka Petra in končno še svojega prvorojenca, vra-eajočega se iz šole. Po groznem zločinu je Boudemas zažgal svoje stanovanje. V pismu pravi, da je hotel svoje tri sinove rešiti pred trdosrčnirni kapitalisti. Policijski komisar ni hotel verjeti, da je Boudemas res umoril svojo družino. Vendar se je pa takoj odpeljal v ulico, označeno v pismu, kjer se je prepričal, da je vse res. V kuhinji je našla policija Boudemasovo ženo s prestreljeno glavo, v jedilnici in prvem nadstropju so pa ležali na tleh vsi trije sinovi, tudi s prestreljenimi glavami. Vsi so bili že mrtvi. Boudemasa na ni bilo nikjer. Sled za njim so našli šele, ko je neki otrok povedal, kako je videl moža, ki se je pripeljal s kolesom k roki Ga-r on ni in skočil oblečen v vodo. Na dotiče em kraju so res našli Boudemasovo kolo in klobuk z listkom, na katerem Je bilo napisano: »Tu sem končal svoje življenje.« Preiskava je dognala, da je postala nearečna rodbina žrtev blaznega moža, ki si je nekoč že hote! končati življenje in ki se je derj časa lečil v umobolnici. Iz življenja visoke gospode V torek se je zbrala vsa visoka francoska aristokracija v hramu Invalidov v Parizu, kjer je prisostvovala poroki Georga de Surmont z Junotovo pravnukinjo Magdaleno d' Abraotes. V New Yorku si je končala življenje najbogatejša ameriška hišna posestnica E. O. Brien. Skočila je iz 20. nadstropja ene svojih neštetih hiš. — Pretendent na francoski kraljevski presto?, vojvoda de Guise je na lastno pest podelil svojemu sinu princu Henryju de Ligne pravico priključiti imenu naslov vojvode Francije, ki je pripadal njegovemu stricu vojvodi de La Tremoille, tragično umrlemu v decembru 1933 pri požaru gradu Mac Cormicka v Hampshiru. Zanimivo je, da je sklep pretendenta na francoski prestol iz rodu Bou r bon cev merodajen tudi za sedanjo republikansko vlado, 26. januarja je praznovalo pariško plemstvo polnoletnost bon apa rti stičnega pretendenta na francoski cesarski prestol princa Napoleona. Svečanosti, ki sta jo priredila princ Joahim Napoleon Murat in general Koechlin, je prisostvovalo tudi mnogo poslancev stranke radikalnih socialistov. Angleško plemstvo je proslavljalo po vojni bogato dedinjo Georga Gaw-stona, družabnika Cecila Rhodese, SH-vio Cavvstonovo. Predstavljena je bila na dvoru Georga V. in njena poroka z irskim gardnim častnikom je bila mobilizacija za vse londonske reporterje in fotografe. Omamljena po razkošju je pa Silvia kmahi zahrepenela po svobodi in odpotovala v Ameriko, kjer jo je znani Ziegfield angažiral k svojim girls v Musichalle. Odtod jo je odvedel kipar Weeler Williams. Toda kmalu potem sta Silvia m njen mož pri polomu na Wall Streetu izgubila vse premoženje. Te dni je našel neki angleški novinar nekoč tako 9lavno lepotico v Londonu na ulici urnirajoco od lafcote, je skuša.a razširiti svoj vpliv v Aziji iz velikodržavnlh nagibov, sovjeti pa gredo k temu cilju iz nagibov rdečega patnjotizma ali imperijalizma, utirajoč si pot v vzhodno Azijo. Rusija mora imeti pred Ba;ka!om veliko prostranstvo, ki bi ščitilo ta vrata v Sibirijo pred navalom sosedov. Ta ogromna stepa, 'rikrat tako velika kakor Nemčija, tvori s puščavo Gobi in kitajskim Turkestanom naravno utrdbo m jez proti azijskemu prodiranju na zapad. Mongolia in kita.ski Turkestan se tako zemljepisno kakor gospodarsko nagibata k Rusiji. Gospodarski pomen zunanje Mongolije ie zdaj neznaten. Pre-b valcev šteje dežela okrog pol milijona in preživljajo se večinoma z živinorejo. Ruski in kitajski kolonisti se pečajo s trgovino in poljedelstvom. Bogata ležišča zlata, srebra, nafte, premoga, rud in soli leže še nedo'aknjena. Preko Mongolije vod'jo glavne poti v kitajski Turkestan in Urgo iz T entsi-na. Trgovsko b'ago je Šlo s karavanami na vzhod v HaMar. zlasti pa v Kaljan, odtod pa po železnici v Tientsn. Izvažalo se je krzno. kože. vo'na in vel-blod a dlaka. Uvažal se je Čaj. bomba-ževinasta tkanina, že^zni kotli, tobak, alkohome pfjace .papir in poljski prdel-ki. Južna Mongo'ija se bori s K'taisko za pravico nedotak^ivosti pašnikov. Deloma so jih zasedi' Japonci, deloma so bili pa priključeni kitajskim provincam, da bila ta sena^a^stična smer Mongoliie naralizirana. Kitajski poljedelci iemlje:o Mongolcem ped zemlje za pedio in tam. kier so se še nedavno našle črede konj in ovac. vid'te zdai kita'skega kmeta, kako obdeluje z lese-n:m plusrom nedotakljivo stepno zemiv). Mongole" pn odganjajo svo'e črede živine z juga proti severu tja do puščave Gobi. Naval škorcev na Washington Vsak večer se razvije v VVashingto-nu srdita bitka. Glavno mesto Amerike so napadle sovražne sile, proti katerim je nastopila domača vojska rodoljubov pod vrhovnim poveljstvom šefa distrik-ta za vrtove in sadno drevje mr. Clif-forda Lanhama, ki hoče vsiljivega sovražnika premagati in prepoditi. Ta sovražnik je evropski škorec, ki se je zadnje čase silno razširil in v ogromnih jatah pribežal v VVashington, kjer je popolnoma zasedel Kapitol in slavno Pennsylvansko ulico. Na pobudo članov kongresa so meščani preizkusili proti škorcem že vsa mogoča sredstva, toda zaman. Zdaj so jih zaceli preganjati na nov način. Vsak večer nastopi proti njim 50 mož, ki neusmiljeno razbijajo po pločevinastih loncih in ponvah, da škorci po drevesih ne morejo spati. Na pomoč priskočijo še otroci z balončki, ki zanašajo med škorce tem večjo zmedo. Od spodaj se razlega silen ropot, po zraku se pa raz-letavajo na vse strani balončki in tako škorci nimajo več miru. Začeli so se že seliti iz negostoljubnega mesta in najbrž jih bodo kmalu povsem pregnali. Tolstega Daljni sorodnik grofa Leva Nikola-jeviča Tolstega Sergej Tolstoj Mrloslav-skij izraža v novi publikaciji, sloneči na dolgoletnih študijah v Narodni bliblio-teki v Parizu, naziranje, da izvira rod Tolstih od grofov Flanderskih. Vnuk Balduina TTT, petega kralja jeruzalemskega, Henri de Mons je krenil s svojim sinom Konstantinom na vzhod, kjer »e je udeležil mnogih vojn. Njegov sin Konstantin se je oženil s hčerko strmo-grlavljenega ciperskega kralja Izaka Komnena in prizadeval si je dobiti nazaj prestol svojega tasta, kar se mu pa ni posrečilo. Cez več let se je preselil grofovski rod v Crnegovsko kneževino na Ukrajini, kjer ga je veliki knez Mstislav gostoljubno sprejel. Kmalu je prestopil grofovski rod v grško-unijatsko cerkev. Iz tega rodu izvira rod Tolstih, ki ima zabeleženo v svojih rodbinskih spominih prihod svojih prednikov na Ukrajino kot »velik dogodek«. Iz stranske veje rodbine grofov Flander^krh-Tnl^tih i>-vira tudi rod Tuhačevskih, ki ima svoje- ga zastopnika na položaju sovjetskega vojaškega dostojanstvenika, namestnika vojnega komisarja Tu vidimo zopet primer, da imajo boljševiki v svojih vrstah predstavnike visokega plemstva. Prastara indijska kultura Profesor Silvain Levi s Coilege de France je odkril neznano azijsko kulturo iz 29. stoletja pred Kristusom. Pregledal je izkopnine. ki jih je prinesla francoska ekspedicija iz Mohendjo-Daro in iz drugih krajev severne Indije ter dognal, da je prebival tu 3000 let pred Kristusom visoko kulturen narod. Dopisniku »United Press« je prof. Levi izjavil: »Te izkopnine so pravo čudo, kajti z njkni je postavljena vsa azijska zgodovina na glavo. Zgodovinarji so smatrali do sedaj indijsko civilizacijo za poganjek grške, latinske in keltske kulture, katerih druga poganjka sta germanska in slovanska kultura. Indijske kulture ni bilo mogoče zasledovati nazaj preko 15 stoletja pred Kristusom. Zdaj nam pa izkopnine jasno pričajo, da je že v onih pradavnih časih neznan narod gradil velika mesta in krasne palače. Čudno je pa, da svetišč ni gradil. Imel je svojo pisavo, ki kaže na zvezo r. mezopotanako kulturno oblastjo. Presenetljivo je tudi. da so črke zelo podobne tistim, ki so jih našli na Velikonočnem otoku v Tihem oceanu, na nasprotni strani zemeli3ke oble. Iz tega bi se dalo sklepati, da smo našli spomenike temeljne rase, iz katere izvirajo tudi pradavni prebivalci Velikonočnega otoka. V Beogradu na anketi so sklenili kaj je treba storiti, da se odpravi nezaposlenost in poživi gospodarstvo Ljubljana, . februarja. Na anketi, ki jo je sklicala centra* la delavskih zbornic v Beogradu, so sprejeli tri važne resolucije, tičoče se pobijanja nezaposlenosti in zaščite delavskih mezd. — V resoluciji o »uvedbi zakona o ustanovitvi odbora za pobijanje nelojalne konkurence in zlorab pri določanju minimalnih mezd v izvestnih gospodarskih panogah« ugotavljajo: Delavske mezde so sc v splošnem tako znižale, da je v nevarnosti go* spodarstvo ter je ljudstvo na robu propada. Z zmanjšanjem kupne moči delavstva se gospodarska kriza čeda« lje bolj poostruje, zaradi neenakih mezd v eni in isti gospodarski panogi se pa povzroča nelojalna konkurenca med podjetji ter se ograia ta gospo* darska panoga, kot tudi druge. Zlo* rahljanju delavstva, ki si ne more po* magati, je treba napraviti konec z dr* žavno intervencijo. Vzrok tako niz* kih delavskih mezd je iskati tudi v tem, ker se delavstvo v posameznih panogah ne more organizirati ter ne stopiti v stanovsko borbo. Zato je ne* obhodno potrebno zavarovati popol* no svobodo stanovskega organiziranja. Treba je tudi uvesti posebni zakon o delovanju odborov za pobijanje ne* lojalne konkurence in zlorab pri doio* čevanju delavskih minimalnih mezJ v posameznih gospodarskih panogah. Ti odbori bi morali biti pri ministrstvu za soc. pol. in nar. zdravje in pri ban* skih upravah. Sestavljeni naj bodo iz zastopnikov delojemalcev in delodajalcev ter iz nezainteresiranih strokov« njakov. Naloga odborov bi bila pro* učiti delavske mezde in ugotoviti, v katerih gospodarskih panogah aH skupinah naj se predpišejo minimalne mezde, ter določiti njih višino. V resoluciji glede davčne obre ne* nitve delavstva in nameščenstva aa« htevajo: Potrebno je. da se takoj ukine ob* davčenje del. in nam. mezd po § 37 o samoupravnih cestah, kjer še obstoji, in da se vprašanje gradenj m vzdržc* vanje cest uredi po sodobnih m pra* vičnih osnovah. — Ukiniti je treba davek po § 16 Ht. 4 finančnega zakona za leto 1934/35 (\% izredna doklada), ki je vnesen tudi v načrt finančnega zakona za 1. 1935^36. — Davčne uprave je treba poučiti, da se naj, dokler je v veljavi davčna obveza po § 16 lit. 4 financ, zakona, striktno drže zakon* skega besedila, tako, kot je napisano, ne pa, da ga tolmačijo ekstenzivno in na način, ki ga je državni svet označil s svojim odlokom za protizakonitega. Denar, pobran na podlagi protizako* nitega tolmačenja zakona, naj vrnejo davkoplačevalcem. Socijalne davščine, ki so jih uve* dle nekatere banovine in občine za podpiranje nezaposlenih delavcev in nameščencev, naj plačujejo pripadniki vseh slojev, ne le industrijsko m obrt* no delavstvo ter trgovski in drugi na* meščenci z delodajalci. V primeru, da se pobirajo te davščine samo od de* lavstva in nameščencev, naj uporab« ljajo sredstva tudi javne borze dela, bratovske skladnice kot institucije, ki so pod upravo delavstva in delodajal* cev in ki jim je zaupano podpiranje nezaposlenih. Iz resolucije glede nezaposlenosti posnemamo: Na anketi so ugotovili, da je šte« vik> nezaposlenih lani še naraslo v primeri z 1. 1933. To je pripisovati te* mu, da je gradbena delavnost 1. 1934 silno nazadovala, s čimer so bili pri' zadeti delavci, ki prihajajo predvsem v poštev pri podpiranju nezaposlenih. Prav tako slabo je vplivalo, da od jav* nih del, zamišljenih o uredbi o javnih delih za delavce in nameščence. ni bik) nobene posredne in ne neposred* ne koristi. Sredstva so bila zelo orne* jena in še tista manjša dela so opra* vili predvsem kmečki delavci, da je odpadel na najbednejše delavce ne* znaten delež. Borze dela niso dobile niti pare od teh sredstev. Od spreme« njene uredbe o javnih delih si tudi ne moremo mnogo obetati, ker sc omeju* je le na ista sredstva tn se računa, da prejmejo borze dela le 50^ teh sred-štev. Tudi na področju podpiran\a nezaposlenih se v preteklem letu ni ukre* nilo ničesar. Zelo čudno je, da še I vedno ni uvedeno že uzakonjeno po* j daljšanje podporne dobe na 20 tednov in da se finančne rezerve borze dela hranijo tudi v Času največje bede. Po* navijajoč zahteve lanske ankete, ob tej priliki zlasti zahtevajo, da se pod= porna doba takoj podaljša na 20 ted= nov in da se da od sredstev, zbranih po uredbi o javnih delih, 50*^ borzam dela. Na uvedbo zavarovanja zoper nezaposlenost s samimi sredstvi iz dt* lavskih prejemkov pri nas ni misliti ( (potrebno bi bilo 200.000.000 Din), potrebno je uvesti splošen socijalni da* vek v ta namen. Vse te ukrepe smatrajo za postran* ske, izhod iz krize pa vidijo samo v zdravi gospodarski po'itiki. Prvi ukrep v tej smeri bi bilo najetje velikega in* vesticiiskega posojila za izvedbo iav* nih del. Najpotrebnejša javna dela bi bila gradnje železnic, cest in mostov in izgradnja težke industrije, v mestih pa gradnje malih stanovanj. Za orga* nizacijo javnih del nudijo osnovo šte* vilna državna, banovinska in občinska gospodarska podjetja: treba bi bilo združiti vsa državna podjetja pod enotnim vodstvom Ta podjetja bi bi* la tudi lahko za podlago za organiza* erijo velikopotezne jšega podpiran ia ie* zaposlenih z živHen jskimi potrebščin nami. železnica bi naj služila temu namenu po možnosti brezplačno V ta namen bi naj tud; dovolili izvrstnim skirpmam kmetov da pla^iie^o r?av<*k s oridelki. ki bi jih porabili pri javnih delih. ceni niso mogle prodati. V sredo ao napravile slabo kupčijo, dasiravno ie nismo daleč od prvega. Vidi se, da ljudje nimajo denarja, mnogi so se pa dobro založili na jesen s kislim zeljem in repo. ki jim sedaj nadomešča zelenjavo. Film Z. K. D. Danes ob 143. uri jutri ob 11. url dopoldne NIBELUNGI Ker film »crni huzar« zaradi snežnih žametov ni pravočasno prispel, predvajamo gornji film. Dopolnilo programa: 1. »Ruske pesmi«, orkester. 2. črtana barvana sala: »Hotel pri Medenem mesecu«. Vstopnina Din 3.50. 4.50. 5.50. 6.50 Elitni kino Matica ■ Iz Novega mesta — Prvo polletje na tukajšnji drž. meščanski šoli je zaključeno. Zavod je imel, dasi Še zelo mlad. saj obstoja komaj štiri leta, 227 učencev, oxir. učenk, kar je brez dvoma zelo veliko. Število naraščajočih dijakov glasno govori, kako je bil zavod potreben, saj se v njem pripravljajo oni učenci, ki se ne nameravajo posvetiti akademskemu studiju, temveč si hočejo pridobiti zadosti izobrazbe za praktične poklice, kamor so se namenili. Uspehi pa so sledeči. Odlični so bili 4 učenci, prav dobrih 97 učencev, dobrih 58 in slabih 73. Gotovo bi bili uspehi se boljši, če bi šola imela svoje prostore, da bi lahko odprla paralelko k 3. razredu, ki je £e davno dovoljena, pa se ne more dovoliti, ker ji merodajni faktorji iz neznanih vzrokov ne dodele od vodstva zaprošenih prostorov, dasi je v novi šolski zgradbi, ki je bila zidana tudi za meščansko šolo. zadosti praznih učilnic ali pa se uporabljajo za druge namene, kar je seveda ie manj umljivo, da se skuša tako ovirati razmah mladega zavoda, ki bi moral vendar uživati vso zaščito in podporo. Življenje na zavodu je bilo tudi v tem polletju živahno, saj ima hal ta šola svoj odličen in širom Dolenjske znaa mladinski pevski zbor, ki si osvaja od nastopa do nastopa srca vsega občinstva in pripravlja tudi za 13. aprila svoj redni koncert, nakar opozarjamo ie sedaj druga društva. Na šoli deluje tudi >dijaška kuhinja«, v kateri se hranijo po večini dijaki-gimnazije, in meščanske šole. Ker je zavod zelo delaven, zasluži tudi vsestransko podporo. Iz Trbovelt — Medklubska smučarska tekma. Naj sedaj se kdo trdi. da vreme ljubiteljem belega sporta ni naklonjeno. Zadnje dni so na*i smučarja žalostno gledati na pobočja naših planin, kako se vedno bolj prikazujejo temne lise. kako se Hm pred očmi tak" preljubi sneg. Sedaj pa jih je muhasto letošnje vreme na mah resilo skrbi, ko je danes zopet zapadel sneg. V nedeljo bo po naših planinah posebno živahno, zlasti na Mrtlioi, kjer priredi agilna smučarska sekcija tukajšnje SPD medklubsko slalom-tekmo. Udeležba na tej tekmi bo posebno velika, saj jc najavljenih poleq številnih domačih smučarjev izredno vebko gostov iz Celja. Ljubljane Zasavja in tudi iz drugih krajev. — Smuka je idealna, zato obeta biti ta tekma pravi užitek za vse udeležence Start bo ob 10. uri izpred planinske koče na Mrzlici. — — Živilski trg. Kdor bi mislil, da je sedaj v zimskih mesecih ob tržnih dnevih živilski trg slabo založen, se moti. Kljub 1 mrazu in poledenelim potem prinašajo kmetice iz trboveljske okolice pa tudi iz oddaljene Savinjske doline na tukajšnji trg še vedno polne jerbsse svojih pridelkov. Toda cene se kljub zimi niso mnogo spremenile. Tsko prodajajo jabolka še vedno kg po 3 Din, dočim je stal ks iaholk lansko leto v tem času že 6—8 Din kg Tudi jajca imajo isto ceno kot v decembru, t. j. 12 do 13 za kovača. V sredo je bilo ns trou tudi še precej zelenjsve. zlasti zimske solate, ki pa je kmetice kljub Z Jesenic — Zveza za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, priredi dne 8. do 11. Junija t 1., aa bi n kontne praznike, poklonit veno poto-va.nj^ na Optenac. 4z LJubljane bo voeil posebni direktni breovlak. udeležencem z Jesenic in okolice pa bo dodeljeno potreb n<» število posebnih vagonov, ki bodo v Ljub;jani priključeni posebnemu vlaku. — Otihod z Joaeaic bo v soboto 8. junija s večernim bn&ovlakom, povratek na Jec< ■ niče pa v torek 11. Junija s opoHansktfu brzovlakom Celokupna cena izleta, to je vožnja z Jesenic do Mladenovca tn nazaj ter avtobusni prevoz Mladmovac — Ople nac tn nazaj je v III. razredu 1S5 In v II pa 2S."> in za oeebo. Prijave sprvje-ma Se sedaj Touri»t Offiee — Putnik, na jo*< -nifikem kolodvoru Izkoristite binkostne praznike za ta telet tem bolj, ker je pre-voznina. izredno nizka. Nedelja, 10. februarja. 7.30: Smernice banovinskega načrta za pospeševanje kmetijstva. 8.00: Kjtdar v pla ninah citre pojo (plošče). 8.20: Poročila. S.30: Komorna glasba, radijski orkester. O.U0: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz frane. cerkve. 9.45: Plošče. 10.00: Pomoč jecljajočim 10.20: Lani sem se ženil. 10.40: Drago Zupan poje z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester. 11.40: Mladinska ura. 12.00: Cas. radijski orkester (po željahL 15.00: Plošče po žuljah. 1600: Operetna glasba Sodelujeta gdč. Igličeva in g. Je lačin s sprcmljev. radijskega orkestra, vmes koncert /bora koroških Slovencev. 1°.30 Nac. ura: Rranibor (prenos v Zagreb in Beograd). 20.10 Čas. jedilni list, program za ponedeljek 20.10: Julij Betctto poje s spremljcv. radijskega orkestra, vmes radij ski orkester. 21.30: Cas, poročila. 21.50: Harmonika solo, vmes mandolinistični sekstet. Ponedeljek, 11. februarja 12.00: Spomini na Johana Straussa (plošče). 12^0: Poročila. 13.00: Cas, Kozaki pojo na ploščah. 18.00: Zakladi na dnu mor ja. 18.20: Debussv: Morje (simfonična pesnitev na ploščah). 18.40: Slovenščina. 19.10: Zdravniška ura. 19.30: Nac. ura: Združenje Cvijeta Zuzorić (iz Beograda). 20.00: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: čas, poročila, jedilni list, program za torek. Torek, 12, februarja 11.00: Šolska ura: Zabavno računstvu. 12.00: Na ploščah — drobiž 12.50: Poročila. 13.00: Oas, mojstri na strunah. 1S.0O: Otroški kotiček. 18.30: Pomen telesne vzgoje. 18.40: Nemščina 19.10: Pravna ura: dr. Matija Murko. 20.00: Cas, jedilni list, program za sredo. 30.10: II. klavirski stilni večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 21.00: Vokalni koncert g. Banovca: Ameriške pesmi. 21.30: Cas, poročila. 21.50: Radijski orkester. 22.3o Angleške plošče. Sreda, 13. februarja. 12.00: V modrih vodah havajskih (ha-vaj. kit. na ploščah). 12.50. Poročila. 13.00: Cas. kino orgle na ploščah 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Naloge sokolstva v sedanjosti. 19.20: Cas. jedilni list, program za četr tek. 19.30: Nac. ura: Rudžer Boskovič (prenos iz Beograda). 20 00: Koncert kon-servatoristov. 21.00: Ga. Bernot-Golobova poje z radijskim orkestrom vmes radijski orkester. 22.00: Cas poročila. 22.15: Radijski orkester. 23.00: Esperanto: Slovenska likovna umetnost. Četrtek, 14. februarja. 12.00: Baletna godba na ploščah. 12.50: Poročila. 13.00: Cas, slavni tenorji na ploščah. 18.00: Vaška godba igra na ploščah. 18.20: Smuška ura ljublj. zimskošport. podsaveza. 1830: Srbohrvaščina. 19.30: Cas. jedilni list, program za petek. 19.30: Nac. ura: Avgust Harambačic (iz Zagreba). 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Cas, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek, 15 februarja. 11.00: šolska ura: Izkoristimo odpadke, v njih je denar 12.00: Bratci veseli vsi (plošče) 12.50: Poročila. 13.00: Cas. Na dveh klavirjih (plošče). 18.00: O verstvih. 18.20: Radijski orkester: Uverture 1S.40. Literarna ura: O Ju-Su Kozaku. 19.00: Ra dijski orkester. 19.20: Cas, jedilni list. program za soboto 19.30: Nac ura: I/vo litev vodje v Orašcu 1. 1804 (prenos iz Beograda) 20.00: Iz novih akordov; koncert komornega šramel-kvarteta. vmesne samospeve poje g. Mirko Premelč. 21.00: Ruska glasba: Vokalni koncert ge Popove in g. Dc Make. vmes radijski orkester 22.00: Cas. poročila. 22.15: Ksilofon solo na ploščah Sobota, 16. februarja. 12.00: Rampampam (pestaa revija ploič). 12.50: Poročila. 13.00: Cas. Rampampam (pestra reviia plošč) 18.00: Radijski orkester 18.15: Aktualnosti. 18.30: Radijski orkester 18.50: Francoščina 19.20: Cas, jedilni Ust. program za nedeljo. 19.30: Nac. ura: Zagreb — mesto godbe (iz Zagreba) 20.00: Zunanji politični pregled 20.20: Radijski variete. vmes: čas in poročila 22.20: Pesmi in plesi tz operet na ploščah. Tolažba Bolnik: Vi torej upate, gospod doktor, da mi boste vrnili zdravje? Zdravnik: Seveda, vaaa bolezen je moja specialiteta in v nji imam bogate izkušnje. Bas imam bolnika, ki ima isto boiesea ia laik* ga it daoat tat Frank HeUer: 38 Sibirski brzovlak ROMAN — Potem takem imaš pri aebi pravega moža. Saj sem zajamčen blaznež. Dovolj blazen sem za vso rodbino. In verujem v rešitev. Med služmcadjo se je začulo šepetanje. Bil je zajamčen blaznež. Sam je potrdil to! In mislil je, da bo odnesel pete pred policijo. — Rešitev! Odkod naj bi prišla? Anglija in Francija imata v Gdansku zastopnike, toda mar misliš, da bosta svobodni državi na ljubo držala roke križem? — Kdo je močnejši? Anglija ali Francija? — Zaenkrat Anglija, če pa pridejo Poljaki, bo močnejša Francija, Nekaj minut je bilo vse tiho. Potem ee je pa zaslišal ropot, kakor bi nekdo planil pokonci in udaril s petami ob tla. — Siegfried, jo že imam! V glavo mu je šinila srečna misel. Prisluškovalci pri luknjici v ključavnici so prikimali. Kdaj pa nimajo blazneži misli in načrtov v izobilju? Zadeva je postajala vedno jasnejša. — Srečno misel imaš? — Da, sijajno misel! Edino, ki je mogoča. Samo nekaj lahko storimo. Mar ne vidiš sam, kaj je to? — Ne. — Kaj si pozabil svojo latiiiscino ? Res, da je nikoli nisi dobro znal, jaz se pa spominjam na en primer imperativa: Divide et impera! Razdeli in vladaj! Razumeš? — Kaj bi bilo to? Kaj sta nameravala storiti? Služmčad se je kar tresla od napetosti in malo je manjkalo, da si niso izpanmUi vratov, tako so jih izte-govali, da bi dobro slišali. Kar je nekaj povzročilo, da so obžalovali to. Ničesar niso slišali — tako tiho je menda stopal — ko so se vrata nenadoma odprla. Roke so švignile k razbitim nosovom, začuli so se bolestni kriki, pa tudi srdite kletve. Potem jo je vsa služrnčad popihala, za njo pa dolgolasi mož, ki so se mu oči kar iskrile in ki ni baŠ delil blagoslova. Na njem je vihral suknjič, v katerem je bi. podoben beduinskemu poglavarju, ki zasleduje konjskega tatu. Slišal se je obupen krik: — Blaznež nas hoče umoriti! Vse nas bo pomoril Naenkrat se je pa lov ustavil. Iz kotička enega očesa je vrgel blaznež pogled nazaj in to, kar je zagledal, je zadostovalo, da se je naenkrat ustavil. Majhna temna postava je smuknila iz salona, golo teme se je zalesketalo v jutranjem solncu, dve polni ustnici sta drhteli v obupni odločitvi. Postava je bliskovito hitela k vratom, doli po stopnicah in čez travnike ven na cesto. Mož v vihraj očem suknjiču je tekel za njim, kar so ga nesle noge. — Ustreli, Siegfried, ustreli! — je klical, — to je najina edina priča. Potrebujeva jo. Ustreli! Toda noben strel ni počil. Blaznež je vrgel suknjič proč in tekel naprej samo v črnem trikoju. Plešec ga je zagledal in kriknil od groze. Tekel je vedno počasneje, kmalu ga dobiti Toda usoda je hotela drugače. Po cesti je privozil tramvaj. Ves iz sebe od groze je skočil Jakob Is očki k njemu, se ujel za ograjo in zlezel vanj. Ko je prihitel blaznež na ulico v svojem črnem trikoju, je opazil, kako se tramvaj hitro oddaljuje, opazil je od mržnje skrivljen bled obraz in spačena usta, ki so v njih manjkali samo podočniki. Dolgo ni mogel gledati tega prizora. Vrnil se je v vilo in pobral spotoma suknjič. Siegfried Brandstedter je čakal v predsobi z revolverjem v roki, toda bilo je kakor bi bil pozabil, zakaj ga drži in kdo je. Dolgolasi mož je odložil suknjič in ga zamenjal za togo virih« moderne dobe, za avtomobilski plašč. — Hitro, je zaklical. Odnesel je pete. Ne gre za ure, meni gre zdaj za minute. Toda vrag vzemi mene. Ti moraš biti rešen in poleg tega še Gdansk. Samo nekaj lahko storim. Brž naroči, naj pripravijo avtomobil! Takoj! — Ne upajo si — boje se te! — je zamrmral Brandstedter. — Tem bolje, šofiral bos torej sam. — Čemu to, saj ne bo šlo. — Mora iti. n. — Ali vidiš, da vse kaže, kakor da bd ljudje nekaj čutili? Brandsteterjev avto si je komaj utiral pot. Odkar je bil nastal mir, je po Gdansku vedno mrgolelo rjavih hord, ki so jih privabljale v bogato mesto nad Visio nade na večji dobiček, kakor v Varšavi ali Lvovu. Toda danes je bila gneča večja, kakor ponavadi. Nepretrgane množice ljudstva so prihajale s kolodvora in polnile ulice. Holzmarkt je bil podoben ljudskemu taboru. Stara mestna vrata s svojimi štirioglatimi stebri so bila skoraj pretesna, toliko se je gnetlo skozi nje ljudi. Na Langgasse in Langemarktu se je pehalo nekaj stražnikov svobodne države, da bi obdržali občinstvo v mejah reda. Kavarne so bile polne. Po ozkih stopnicah mestne kleti se je valil trušč izpod tisočletnega oboka, kakor globoko bobnenje orgel. — Se že zbirajo okrog mrhovine, — je dejal Brandstedter, — preveč jih je že. Igra je izgubljena za tiste, ki nimajo orožja. Zdaj pojdem v pristanišče, sedem na svojo ladjo in odplujem. — Kar poskusi to, pa te zadavim, — je dejal njegov gost mirno. — Ali si blazen ali pameten? Ne vem, kaj naj si mislim, — je odgovoril Brandstedter. MALI OGLASI V ▼aen malih oglasih zelja oeseoa 50 para, daven Din 2.— Najmanjši znesek za nali »glas Din 5.—. daveK U in z.— Mali oglasi ae plačujejo takoj pn naroČilu, lahko tudi v znamkah — 2a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamRo — Popustov za male oglase ae priznamo SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MANIKINI za modno revijo išče gospodične visoke, vitke postave. Dobro plačilo. Prijave osebno 12. februarja ob 19. uri v Emonski kleti. 651 družabnika (-co) 30 let starega, samskega sprejmem za trgovino z mešanim blagom; gotovina potrebna. Slika zaželjena. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Takoj 20.000/645«. TRGOVSKA SOTRUDNICa" mlada, simpatična, bi rada spremenila službeno mesto. Vešča v manufakturi in špeceriji; šla bi najraje v Ljubljano, Celje ali Maribor. — Ponudbe pod »Takoj 644« na upravo >Slov. Naroda*. FRIZERSKO VAJENKO sprejme Osojnik, Gorenja Sava, Kranj. Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SPEBANO SPALNICO (imitacijo kavkaškega oreha — 10 komadov), prodam za 2900 dinarjev. — I. Bitenc, mizar. Gosposka ulica 10. 652 TOVORNI AVTO 2 in pol tonski, dobro ohranjen, zaradi nezaposlitve ugodno prodam, vzamem tudi dobro ohranjen osebni avto v račun, — Naslov: Franc Tschinkel, trgovec, Kočevje. 608 OFICIRSKE ŠKORNJE šL 44, nove, poceni prodam. — Kos, Idrijska ulica št. 3. 638 PRODAM NOVO HIŠO v letoviškem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe na: Karol Zavrl, Stražišče, Kranj. 642 POTOK (RIBOLOV) št. 29 C »Moravče« naprodaj. Ponudbe: Pirnat, grad Tustanj pri Moravčah. radio-aparat zamenjam za žensko kolo ali žično mrežo. — Komovec. Laze št. 42, p. Planina pri Rakeku. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din HRANILNE KNJIŽICE Mestne, Kmetske in Kreditne, kupim proti gotovini. — Ponudbe pod »Depozit 634« na upravo >Slov. Naroda«. FRIKCLJSKO STISKALNICO dvojnovzvodno, kupimo. »Srebro«, Zagreb. Ribnjak št. 3. HARMONIJ kupi šolsko up ra vitel jstvo v Hajdini pri Ptuju. STISKALNICO »Komprimir« iščemo. — »Bri-ijana* d. d.. Beograd, Prešernova ulica 14. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din OSAMLJENA GOSPA želi nekoliko duševne opore pismenim potom od izkušenega, duševno uravnovešenega plemenitega inteligenta. — Dopise pod »Razdvojenost 639« na upravo »Slov. Naroda«. ŽtNITVC Najmanjši znesek 7 Din Najmanjši znesek 7 Din ŽENTTVE IN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah: REZOR, Zagreb, pošta 3. 13/L GOSPOD V DRŽ. SLUŽBI star 34 let, lepe zunanjosti, ima 60.000 Din kapitala, išče gospodično šiviljo, lepe zunanjosti v svrho ženitve; posestnikova hčerka prednost. — Dopise poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Lepa prilika 637«. NtPPtMlLMSl Beaeda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ZAMENJAM hišo sredi Maribora za hišo v Ljubljani ali Zagrebu. Mlinska št. 8. ZDRAVO LETOVIŠČE! Novo vilo v Marenbergu prodam za 110.000 Din. — Pre-glau, Marenberg. MAJHNO POSESTVO proda Rahne, Podgora, Dol pri Ljubljani. HIŠO V CELJU prodamo za 160.000 Din. — Ponudbe na: ABC, Zagreb, Ilica br. 31. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din STANOVANJE DVEH SOB in pritiklin išče miren zakonski par brez otrok. Vselitev 1. marca, — Ponudbe pod »Točen plačnik«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din IZJAVA Kdor bo ra znašal in govoril proti meni neresnične vesti, bom postopal sodnim potom. — Novak Ivan, Ljubljana, Vodovodna cesta 50. 633 FRIZER na peronu glavnega kolodvora se priporoča, — V nedeljah odprto do 2. ure popoldne. — Izvršuje se prvovrstna trajna on-dulacija, 650 V VTNARNI BRISKI (nasproti glavnega kolodvora) v palači »Grafike« zopet odprto vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, od 5. do 24. ure. — Vsem svojim cenj. gostom se vljudno priporoča BriškL 649 GOSTILNA KRAMAR Dolenjska cesta št. 5, vabi vsako nedeljo na klavirski koncert. 646 TRAJNA ONDULAC1JA prvovrstna, 50—60 dinarjev. — Cenjenim damam se priporoča frizerski salon Kralj Stjepan, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 55. 635 ZA KNJIŽICE MESTNE HRANILNICE prodaja vse predmete tapetnih-RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg 2. 632 Z »PI7CH« MOTORJA eden skoro nov, športni model 34 35. drugi model 250 dirkalni, brezhiben, zelo ugodno naprodaj proti gotovini ali na obroke. Dalje 1 Peugeot 250 z električno razsvetljavo za Din 3500 in Sax bicikelj motor za 1900 Din. — Erjavec, »Puch« zastopnik, Stična. 643 Preselili smo se Iz Tavčarjeve ulice 8 v pasažo nebotičnika ELEKTROTON, plošče, gramofone, Izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo In kupujemo KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Odprto do 4. ure zjutraj. 12/L POVRŠNIKE »bleke penlo itd. dobre m cenene — kupite najbolje pn PfUSSKJBRJD, Ljubljana, Sv. Petra oeata 14 4 L Tvrdka A. A■ E. SKABEKNE, LJubljana javlja, da jemlje do preklica v račun zopet VL02NE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke. Ljudske in Kmečke posojilnice). — Istočasno opozarja na svojo inventurno prodajo. 610 »MUZIKAa prodaja prvovrstne Inozemske klavirje in planine, tudi proigrane ter popravlja In ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L Zdrav, odbran KROMPIR prodaja — dokler zaloga po 50.- Din 100 kilogramov vsako količino tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, les I Jeva cesta štev. 24 DVA PSIČKA gtar v 8 tednov (pritlikavčka) • prodam. — Rožna dolina Cesta LL st. 9. TJVAR OBLEKE 26 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. Velikanski popust na izgotovljenih moških oblekah kakor tudi na ostali naši konfekciji. Zaradi konca zimske seziie smo znižali cene našim oblekam. NEKAJ DOKAZOV* Moške obleke Fantovsli :e obleke od Dta 330.— na Din 240.— od Din 110.— na Din 70.— 99 „ 400.— „ „ 290.— „ „ 140— „ » 100.— 99 „ 420.— „ » 340.— » » 210.— » „ 120.— 99 „ 580.— „ „ 490— „ „ 280.— „ „ 210.— 99 „ 660.— „ „ 590.— „ n 300.— „ „ 230.— 99 „ 750,— „ „ 690.— « » 330w— n t, 290— Te obleke prodajamo po znižanih cenah v naši podružnici SV. PETRA CESTA št 26 nasproti hotela BALKAN (Tratnik) Ker je to velike važnosti. Vas opozarjamo, da ae pred vstopom v trgovino prepriCate, če greste k nam. POHITITE, DOKLER JE ZALOGA ŠE VELIKA. Opozarjamo Vas tem potem tudi na našo glavno zalogo v Prešernovi ulici 54, nasproti Glavne pošte, z lepo in veliko izbiro moških oblek kakor tudi naše druge konfekcije najnovejših krojev, po naših znano nizkih cenah. TIURR OBLEKE Inseriraile v „Slov. Narodu" SEjud&&ct Samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 PoverjeniStvo: LJUBLJANA, Tyr$eva 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v meseca decembra 1934 Vajdie Neža, Ptuj. Ferk Terezija, Maribor, Potisk J era. Ca dramska vas. Viaočnik Alojzija. Maribor, Harc Alojzij, Maribor, Forstnar Helena, Bistrica, Kmetec Ivan. Lokanja vas. Voden i k Elizabeta, Duga Resa Glaser Alojzij, Ruse, Vižintin Franc, Maribor, Zlahtič Jurij, Zilečka vas. Letić Ana. Mala vaa, Blagovič Uršula, Kajžar, Strah Janez, Kočevje, Zohar Olga, Kamnica, Sinko Janez, Plat 7, Gracer Terezija, Rožno, Hren Marija Prvenci, Dirnbek Matija, PirSenbreg, Kobijanič Matija, Maribor, Gabrijel Marija, Rodne, Ellerich Hermine, Ptuj, Clarid Marjana, Maribor, Golob Frančiška, Vojnik Cipot Štefan, Poconci, Pleterski Jožef, Pleterje, Arh Marija, Jarmov ec, Emersič Terezija. Stojnet Verdonik Anton, Slemen, Voga Jurij, Sv. Peter, Span Ivana, Loke, Jekl Franc Celje, Razborsek Helena A raja vaa, Izak Barbara, Ojstrica, Se rak Alojzija, Breg, Grizold J era Smolnik, Rotard Marija, Sp Polskava, Spolenak Ignac Ptuj, Pelzl Jožef, Maribor, Jeretln Frančiška, Maribor. Gulin Ana, Ptuj, Kebrič Ana Maribor, Svetel Marija, Ljubljana, Lepej Apolonija, Sp. Poljčane Lapuh Jožef, Gor. Obrez, Galun Ana, Vojnik. Jesih Ana, Loke, Arhar Ivan, Ljubljana, Kan đ us Lucija, Šmartno ob Pakt Repič Franjo, Beograd, Jerina Franc, Ljubljana, Garvas Josip, Podgorica, Gregorc Anton, Ljubljana. Korže Jože, Ponikva, Selinsek Jurij, Starše, Majer Jakob, žitnice, Hojnik Josipina, Strmec, Vodenik Franc, Farna vas, Hudoplsk Katarina, Stražišče, Rojko Neža, Grajensčak, Peternel Marija, Ljubljana, Ojstruh Martin, Debro, Po namer Marija, Maribor. Podhovnik Ivan, Podgora, Gole Blaž, Popovci, Zori Ivana, Pod raga, Margetič Marija, Celje, Okorn Marija, Lava, Filipič Franc. Celje, Florjane Ludvik, Vojnik, Gorjup Franč^ Sv. Peter v Sav. dol. skoflič Franc. Starovčak, Filej Martin, Pobrežje, Fastenbach Julljana, Bukovje, Pratee Marija, Maribor, Visenjak Marija, Zavrće, Kovač Josip, Bošljin, Šolar Andrej, Poljaica, Kopač Marija, Beograd, Lenart Klara, Rajhenburg, Vldenič Martin. Cerklje ob KrkL Bedenik Ivana, Maribor, Kramberger Franc, Vukovski vrh, Siter Mihael, Luterje, Fludernik Marija, Sombor, Čas Ivan. Sv. Janž pri Dravogradu. Maschera Serafina, Maribor, Gaube A vrelija. Sv. Križ, Radej Ivan, Breg. Po vseh umrlih ae je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 730.45*.—• Kđor Se nI član »Ljudske Samopomoči«, naj zahteva brezobvezno In brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NACELSTVO. UttUmt Josig apiMfe m* Z* »Marodso rtafrarno« £n& Jgasrask. ~ 2a tffiKVKO ib imen mi del lift* Otoa Chrtitirf« — y* 1 I tfn Nji nt.