—   225  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes drugih vrst iger pri pridobivanju jezi- ka oz. različnih dimenzij tujega jezika (npr. slovnice, razvijanje sporazume- valne zmožnosti, bralne zmožnosti) pri različnih ciljnih skupinah. Predlog natančnejšega pojmovanja igre kot igre z jezikovnimi elementi je v didaktičnem diskurzu tako v nemškem kot v slovenskem jeziku nov, čas in pra- ksa pa bosta pokazala, ali se bo termin tudi ustalil. Zaradi omejenega števila testirancev pa velja razširiti vzorec na osnovi natančnega in metodično dode- lanega instrumentarija v empiričnem delu. Znanstvena monografija Brigite Ka- cjan nedvomno vnaša red v nestruk- turiranost izkušenj in domnev v zvezi z uporabnostjo in utemeljenostjo igre pri didaktiki tujega jezika – nemščine. Nedvomno so ugotovitve aktualne tudi za druge didaktike tujih jezikov. Bogat didaktični del pripravljenih in preiz- kušenih delovnih listov v prilogah bo zagotovo našel svoj neposredni odmev v praksi učenja in poučevanja nemščine. Zlasti pa velja izkoristiti monografijo kot vir plodne diskusije za pripravo uč- nih načrtov in uspešnejših didaktičnih konceptov poučevanja in učenja tujega jezika za mlade in mlajše odrasle. saša jazbec Univerza v Mariboru sasa.jazbec@uni-mb.si DRAGICA HARAMIJA: s ede M Pisa V, oP usi sed Mih slo Ve N- skih Mladi Nskih Pisatelje V. Maribor: Mariborska knjižnica (revija Otrok in knjiga), Pedagoška fakulteta UM, 2009, 190 str. Avtorica Dragica Haramija je v znan- stveni monografiji Sedem pisav pred- stavila prozne opuse sedmih slovenskih ustvarjalcev. Metoda njenega dela je zelo konsistentna, saj vse opuse obrav- nava po enotnem interpretativnem mo- delu: uvodnemu delu, ki avtorja umešča v temeljne vsebinsko-slogovne poteze sodobne slovenske (predvsem mladin- ske) književnosti, sledi izčrpna bio- in bibliografska predstavitev avtorja, po- drobna analiza vseh relevantnih bese- dil ter sklepna oznaka, ki povzema in pogosto tudi aktualizira sporočilnost oz. povednost besedil. Posebna odlika tovrstnega pristopa so bogate opombe, ki bralca usmerjajo k dodatnim virom, te tudi kritično komentirajo, vrednotijo in primerjajo; vsakemu poglavju sledi tudi izčrpna in pregledna literatura. Skupni model obravnave avtorjev pa ne prezre posebnosti posameznih av- torjev, saj se vsaka od sedmih analiz »pisav« osredotoča na prepoznavne in določujoče značilnosti avtorja kot en- kratnega ustvarjalca. Tako v poglavju o Svetlani Makarovič avtorica uvodoma ustvarjalko poveže s tematskimi razsež- nostmi njenih del za odrasle (tudi z ob- sežnimi opombnimi navezavami), temu pa sledi zelo zanimiva razprava o opre- delitvi sodobne oz. klasične avtorske pravljice, ki bralca usmerja v kritično presojanje virov za poimenovanja in poj- movanja te književne vrste. Osrednji del poglavja je razvrstitev in razlaga pravljic na podlagi osrednje književne osebe (ži- vali, nebesna telesa, otrok, mitološka bitja, oživljeni predmet ali rastlina), če- —   226  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes mur sledi prikaz sporočilnosti dveh fan- tastičnih pripovedi in dveh mladinskih romanov ter sklep, v katerem je vzpo- stavljena povezava z likovno govorico ilustracij ter ovrednotena nagovornost pravljice za sodobnega otroka. Poglavje o Marku Kravosu izhaja iz izročilnosti kot pomembne snovne prvine v avtor- jevih književnih besedilih (zanimive so navezave na mitsko), kar se povezuje predvsem s podrobno analizo sodobnih in klasičnih umetnih pravljic ter tudi kratkih zgodb – v sklepu avtorica po- sebej podčrta pomen otroškega zornega kota. Analiza mladinske pripovedi Slav- ka Pregla je izpeljana na podlagi dveh bistvenih prvin v avtorjevih besedilih, tj. glede na bralca (in njegov doživljaj- ski svet) ter humor, ki v Preglovih be- sedilih prevladuje; poglavje prikazuje značilnosti kratke in daljše proze, ter informativne literature – celovit vpo- gled v avtorjevo delo zaokroža zaključni del, v katerem je povzeta prepoznavna tematika, izbira pripovedovalca, podoba književnih oseb ter komika. O mladin- ski prozi Dese Muck piše avtorica po razvrstitvi del v več kategorij (realistič- ne pripovedi, realistični romani, fanta- stična proza), kjer poleg analize vsebine opozarja tudi na različne možnosti inter- pretacije del (npr. z medbesedilnostjo oz. gotskim romanom); obravnava se sklene s prikazom literarno-informativne lite- rature ter sklepom, v katerem so povzete osrednje poteze dela Dese Muck: dekli- ški literarni lik, inovativni preplet infor- mativnosti in domišljijskosti, realistična upodobitev mlajšega otroka. Obravnava otroške književnosti Lile Prap združuje predstavitev njenega likovnega in lite- rarnega ustvarjanja; v nadaljevanju je predstavljena njena kratka proza (za- nimiva je analiza slogovnih posebnosti besedil), poezija in informativna litera- tura. V sklepu so ovrednoteni notranja strukturna prepletenost likovnega in besednega jezika slikanice (na podla- gi sodobne strokovne literature), kva- liteta oz. popularnost pisave Lile Prap ter vzorci nonsensne »poetike«. Delo Aksinje Kermauner je predstavljeno na podlagi strokovnega delovanja obravna- vane ustvarjalke, ki je vseskozi poveza- no z vzgojo oseb s posebnimi potreba- mi; tako je razumljivo, da je tematika drugačnosti (npr. sprejemanja slepote) prevladujoča tudi v njenem literarnem ustvarjanju; tega interpretacija razdeli na več sklopov: informativna literatu- ra, dramatika, kratka proza, pravljica in fantastična pripoved ter resničnostni roman. V sklepu je podčrtana raznoli- kost ustvarjalkinega opusa ter njegova tematska inovativnost. Sklepno poglavje dela je namenjeno obsežnemu delu Janje Vidmar; na večplastnost njegove vsebin- sko-slogovne podobe opozarja avtorica monografije že v uvodnem delu, temu pa sledi zelo izčrpen in pretanjen prikaz njenega pripovedništva – avanturistič- ne realistične in fantastične pripovedi, socialno-psihološke povesti, grozljivke, kratke realistične proze ter socialno-psi- hološkega romana. Vsebinskim anali- zam osrednjih oz. najboljših del dodaja avtorica prepričljive vrednostne sodbe (besedila torej aktualizira in postavlja v družbeni kontekst), v sklepu pa posebej opozarja na najbolj značilne slogovne poteze del (npr. tehniko pripovedi, jezik) ter na recepcijske vidike analize tovrstne naslovniško dvojne – mladinske in že tudi nemladinske – književnosti. Svojo oceno monografije lahko po- vzamem v naslednje ugotovitve oz. iz- postavim le nekaj najbolj opaznih kva- litetnih metodoloških pristopov: – pomembno je, da so v knjigi obrav- navani predvsem sodobni avtorji oz. ustvarjalci, ki sooblikujejo sporočilni —   227  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes prostor mladinske književnosti »da- nes«; – delo zelo jasno dokazuje, kako v so- dobnem mladinskem pripovedništvu sobivajo in se dopolnjujejo različne, tudi nasprotujoče si »pisave«, ki izvi- rajo iz različnega pojmovanja podobe sodobnega otroka ali mladostnika ter funkcije mladinskega literarnega de- la; – posebna vrednost monografije je ta- ko njena informativnost (natančne bibliografije del, navajanje nagrad in dejavnosti avtorjev, izčrpnost virov) ter poglobljena interpretacijska zmož- nost, ki predstavlja temeljne značilno- sti avtorjevega opusa kot celote. igor saksida Univerza v Ljubljani igor.saksida@guest.arnes.si JANUSZ BAńCZEROw SKI: a Világ Nyel Vi ké Pe. a Világké P MiNt a Valóság Metaké Pe a Nyel VBe N és a Nyel Vhasz Nálat Ba N. Budapest: Tinta Könyvkiadó. Segédkönyvek a nyelvészet tanul- mányozásához 86, 2008, 355 pp. The book under review, which appeared in the series of Language Study as vol- ume 86, contains a number of articles devoted to various aspects of research in cognitive linguistics, linguistic se- mantics and human communication. The volume contains a preface, three chapters and an index of names. Each contribution in the chapters is provided with a list of bibliographical references, but there is no collective bibliography at the end of the book, which would be extremely valuable. Chapter one is entitled “Language as the subject of linguistics and its role in creating the image of the world in our mind” (pp. 17–151). The contributions in this introductory chapter cover a wide range of problems beginning with the nature of human language and its usage through the methodological status of modern linguistics, communications fragments, profilization and linguistic categorization to the scientific and cul- tural image of the world in language as components of an alternate reality. All of the articles in the chapter deal with human language and its various aspects in general. Their purpose is to prepare the conceptual ground. They are based on the belief that it is an advantage to have a broad map of the terrain sketched out before one considers its more spe- cific features on a smaller scale, a gen- eral context in reference to which the detail makes sense. It is sometimes the case that people are introduced to detail without it being made clear what it is a detail of. Clearly, a general understand- ing of ideas is not sufficient; there needs to be closer scrutiny. But equally, close scrutiny can be myopic and meaningless unless it is related to the larger view. Indeed, it can be said that precondition for more particular enquiry is an aware- ness of what, in general, the particu- lars are about. The articles in the first chapter (especially the first seven, pp. 17–93) provide this large-scale view of different areas of language study. They reflect Bańczerowski’s conviction that “there cannot exist any real knowledge or (human) capability separated from people themselves” (p. 17.). It is gener- ally held that one can look at language as a sociological phenomenon or else