Poštnina platana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. SVedftfètv© i Spodnji G * Plač* -tshaja v rska Straža ,'Gornji Radgaei, je. — Telefon št. 7. 'Gornji Radgoni. Četrtek zjutraj. «a*. 9. Štev. Neodvisno glasilo obmejnih Slovencev Gornja Padrona, dne 28. februarja 1924. Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za pel leta 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Dia. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek» VI. leto. Bistvo našega boja. Sedaj, ko so se navidez umirili strastni streli topov iz Cirilove tiskarne na »revijo poét-re-dakterja Bendéta* čuti ta muhasti človek potrebo, osvežiti v kratkem sestavku vse, kar je pro-gramatično važnega napisal od l. aprila 1921 do danes, da vidijo vsi prijatelji lista, kako dosledno je „Murska Straža“ branila interese Vere, Človečanstva In Slovenstva. 1. O veri smo . pisali (dasi nam za to idealno delo odrekajo ▼sako pravico!) zato, ker razni trotje (duševni in telesni), ki so poklicani, da sebe celega posvetijo Cerkvi, Narodu in Domovini — raje skrbijo zato, da se po njih dejanjih profanira (onečašča) Cerkev, razkolje in pokolje narod in onesreči domovina, naše ognjišče. Ljudje, ki jih je Učenik ljubezni poslal, da oznanjajo ljubezen, mir in spravo vsem narodom, so s svojo politiko zasejali satanovo seme partizanske nestrpnosti, zagrizenosti, fanatičnega sovraštva in bratomorne mržnje. Ker smo to v pravilnem smislu Kristusove besede ožigosali kot nekrščansko in ugledu Cerkve škodljivo, so nas „veliki duhovni“ prokleli in «vrstili med „veri sovražne“ liste! Dalje smo si drznili napisati svobodno mnenje o razmerju med Cerkvijo in politiko. Ob povsem logičnem zaključku, da je zločinec vsakdo, ki cerkev in njen vpliv onečašča s tem, d meša Cerkev s politiko je začumelo v Izraelu: Križajmo, kamenjajmo ga! — čaj piše, vi učeni pišmarji, vatikanski list „Osservatore Romano“ od 21. t. m. ?! Čujte! „V normalnih razmerah in izvzemši izredne časovne in krajevne slučaje (kakor n. pr. v Italiji po 1. 1870.) imajo katoličani težko dolžnost, da se udeležujejo — ne sicer v imenu cerkve, marveč pod lastno odgovornostjo — političnega življenja svoje dežele. In ker se dela danes politika nujno po organiziranih strankah, se katoličani ne morejo vpisali v druge stranke nego v tiste, katerih program in delo prevevajo načela katoliške morale.“ Tako piše glasilo Vatikana, najvišje instance onih, ki -so hišo Gospodovo spremenili v menjalnico Narodna zavest pa bo prišla kakor je prišel Kristus z razpletenim bičem nad menjalce v hiši Gospodovi in zahtevala saldiranje računa ! Poleg takega „pisanja“ smo si dovolili ostro kritiko raznih pojavov, ki škodujejo ug « du vere — za vse- to so nas prokleli ne vsi, ampak le pristaši dvojne morale! 2. O človečanstvu smo zopet, sledeč zlati niti socijalne pravičnosti, zagovarjali načelo samoodločbe posameznika in naroda. Pridigali smo o miru in ljubezni, „nepoklicani" sicer, zato smo bili od „poklicanih“ ozmerjani za „solzave slogaše“. Trudili smo se upostaviti načelo: „Človek človeku brat" in „Nasprotnik načela, a prijatelj osebe". A kaj so rekli „poklicani“ na to? „Poglejte njegovo — breznačelnost!“ 3. Slovenstvo nam je bil, je in bo najvišji ideal. Narod je izvir in nosilec vse politične moči, to je suverén; iz tega razloga smo od preobrata sém izrecni republikanci. Zato smo tudi (seveda od 1. 1921 v našem listu) naglašali, da vrzimo raz sebe umazano perilo političnih, brato-mržnih hujskarij in oblečimo novo obleko bratstva, enakosti in resnične svobode. Materin jezik, ta sveta dedščina se nam mora ohraniti. Radi tega nismo in ne bomo sovražili ne Srbov in ne Hrvatov, pač pa zahtevamo, da nam naš jezik, našo kuituro in človečanske pravice puste nedotaknjene. Motiv našega boja ni brezplodno lajanje in pasje — ponižno mahanje z repom. Naš bojni program ni izraz devotnosti pred to ali ono osebo, najsi se ta imenuje kralj, papež, predsednik, škof, župnik, upravnik, minister ali kaj drugega, nego — temelj našega boja je bil, je in bo ideja Vere, Človečanstva, Slovenstva v dobrozgrajeni državi, kjer bo odločeval najvišji suverén: Narod, v federativni republiki. Vse te nazore smo razvijali zadnja tri leta in kolikor je moralo priti do spremembe, so nas v to prisilile žalostne izkušnje, ki so bila celi slovenski politiki kaj dobra šola. R. B. & Trgovinska pogodba z Italijo. — Izv. por. M. Str, — BEOGRAD, 26. febr. Poga- i vzlasti v vprašanjih carinskih tajanja so naletela na velike tež- rif in glede zaposlenja laških de-koče in nepremostljine razlike lavcev na ozemlju naše države. Avstrija prizna Kosijo. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 27. febr. Iz Moskve poročajo, da so se formelne tež-koče glede priznanja Sovjetske republike odstranile. Avstrija je oficijelno priznala Rusijo. (In Jugoslavija? Uredn.) „Provinca Quarnaro“. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 27. febr. Iz Rima poročajo, da je odrejena ureditev nove pokrajine, nazvane „Provinz» Quarnero“, pod katero bi spadala izgubljena Reka in okraja Voloska—Opatija. Upravo prevzame reški guverner. Usoda madžarske krone. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 27. febr. Deviza Budapest je bila včeraj na curiški borzi Črtana. Razmerje z avstrijsko krono 100:60. Proračunska debata končana. — Izv. por. M. Str. — BEOGRAD, 26. febr. Proračunska glavna debata je danes končana. Glasovanje se vrši še~le jutri. Ljudstvo govori. Prlekija, 22. febr. 1924. Dragi Bendé! „Mursko Stražo“ sprejel, vsem se dopade radi tega, ker ima korajžo, povedati resnico raznim farizejem in licemercem, ki so vajeni sebe in svojo pamet staviti višje od Boga, vesti in duše. Povej tem gospodom, da njih vojna ni prav nič naučila, spametovala, ker je niso nič ali pa le malo okusili. Zmaga pri zadnjih volitvah ni bila zmaga SLS, temveč zmaga takratnih razmer. Bodoče volitve bodo prinesle SLS zelo veliko razočaranje, to vidimo in slišimo že danes. Nekdanji najboljši pristaši SLS danes proklinjajo stranko, ki je toliko obljubila, a storila pa tako malo ali bolje : nič! Kmetje in obrtniki danes ječijo pod strahovito pezo raznih davkov, tuintam je že pričel peti boben, delavci stradajo s svojimi družinami kruha in male trgovine pa gredo pore-doma v zrak, ker ni denarja, obiesti pa tako visoke, da v dveh, treh letih presežejo glavnico. Kako šele se godi slov. uradnikom in nastavljencem v obče, ni treba še posebej omenjati, saj uradniki pri tej draginji niso mnogo na boljšem kot berači. Pa še na cesto je mečejo, kot SLS svoje pristaše, kadar jih več ne rabi. SLS pa za take stvari nima vremena, raje baranta za min. stolčke; kaj njim mar težnje ljudstva! Ker je „Jugoslavija“ agrarna država, koje večino tvori kmečko prebivalstvo, bi gotovo bilo mnogo bolje, če bi se v Narodno predstavništvo izvolili in poslali samo kmetje, kajti skušnja uči, da razumen kmet, ako mu ni možno napraviti kaj dobrega in koristnega, vsaj nič ne pokvari, kar pa žal o naših inteligentih-diktatorjih ne moremo reči. Te vrstice slobodno objaviš, našle bodo stoteri odmev. Če smo tudi dobri pristaši SLS, še vedno nismo pod vojaško disciplino nekdanje Avstrije, kjer so govorili samo generali in oficirji, vsi drugi pa so mali samo delati in molčati. Sila generalov je rodila odpor, vstajo in polom. Generalni štab SLS v Mariboru enako uporablja silo ter ugo-nablja vse, kar se pohoditi in ugonobiti da. Je pa še dovolj mož, ki se te sile prav nič ne boje, ji kljubujejo, kajti tok časa bo tudi to silo zlomil. In še to : Več sto novih naročnikov sem v zadnjih letih pridobil za SLS časopisje, istotako pristaše, če tudi je lastni žep občutno trpel. Zakaj bi danes ne zastavil vse svoje sile za „Mursko Stražo“ če piše resnico in to mi pravi „klerikalci“ (kakor nas zmerjajo) tudi hočemo. Pozdravljeni Novih naročnikov sem pridobil dose-daj 15 in jih navajam v priloženem seznamu. Naše geslo je in ostane: Vera, narod in domovina. Tvoj Ivek. (Dostavek uredništva : Ne strinjamo se sicer v podrobnem z izvajanji našega prijatelja, vendar objavljamo vposlani članek v celoti, da javnost vidi, kako sodijo ljudje, ki so se celega posvetili za SLS in doživeli bridko razočaranje. Nazir; nje glede narodnega predstavništva, da bi v istem morali biti samo kmetje ni pravilno, ker kmečki stan, dasi močen rabi inteligentnih voditeljev s primerno velikim političnim obzorjem in nobenih diletantov-komedijantov z demagoš-kimi frazami. Rokopis hranimo, kakor vse tozadevne glasove iz ljudstva v dokaz vsem onim, ki venomer bevskajo o laži, ker se boje resnice.) RAZNE VESTI POMA iü PO SVETU Topovi iz Cirilove tiskarne so obmolknili, kar z zadovoljstvom beležimo. — Albanci so sklenili ponuditi prestol italj. vojvodi d’Aosta. — V ruskih sovjetih so nastali ostrejši spori. — Radića sta dva dijaka baje hotela napasti. Vrši se preiskava. — Zlati cekini, ki pridejo v promet, se izdelujejo na Češkem. — Jurisdikcija inozemskih škofov na našem ozemlju je sedaj definitivno ukinjena. — Sporazum glede opozicijonalnega bloka je postal perfekten. — Naš kralj se poda v Rim. Vršijo se priprave. — Na Češkem je število katol. duhovnikov nazadovalo za ogromno število. Več župnij mislijo razpustiti. — Bolgarija namerava spomladi napasti Jugoslavijo? Našli so komprimitujoč« spise, ki to nakano potrjujejo. — V Angliji je izbruhnila velika stavka vseh ladjedelniških delavcev. Posledice so ogromne. — Na Dunaju se je stavka bančnih uradnikov še poostrila. — Najstarejši duhovnik doa Mato Pista je v starosti 95 let v Dubrovniku umrl. Rajni kanonik je bil pred kratkim odlikovan z redom sv, Save. ■— Iznajditelj bicikla Claudius Gauthier je v starosti 68 let v St. Etienu umrl. — Papež Pij X, bo proglašen za svetnika. Tozadevni proces se je že začel. — Stoletnico rojstva slavnega, češkega skladatelja Bedriha Smetane bo dne 2. marca obhajal ves kulturni svet. Smetana je eden največjih glasbenih velikanov, katerega dela segajo vsakemu do srca. Njegove opere, zlasti narodna opera „Prodana nevesta“ in „Poljub“ so se na naših odrih (v Mariboru in v Ljubljani) že ponovno pele. Posebno proslavo s predavanjem pa priredi Glasbena matica v Ljupljani. — Dve železniški nesreči. Na ljubljanskem kolodvoru so delavci nakladali železniški stroj s premogom. Da bi napolnili tudi zadnji del stroja je bilo treba premakniti stroj nekoliko naprej. Ker pa izprašanega strojevodja rti bilo v bližini, je to opravil nek delavec, odvil zavoro in odprl regulator. Stroj se je Kolečka Ivanovič: v Študentje, (Novela.) (Nadaljevanje.) — In luna ima tako čudit o sliko v sebi... Glej, &ii niso to vislice? — Istina, vislice so! — Otokar, pojdiva iz st cd jaz hočem na svetlo ; ven, saj hočem pod jame žarke lune! Tu je grozno, teci d — Še bolj lece za nama; čuj ko. Teci! Brzo-o-o! Spustila sta s- beg in sta tekla vso pot in si ntsta upala niti ozreti. Stražniki; te mumije, štrleče v misterij noči so sumljivo gledali za .. ima. Toda sedaj se niso bali, kajti njuni lici sta bili preplašeni in to je stražnikom dalo poguma. Končno sta pribežala skozi Ljudski vrt in zavila na šamotu pr umestno cesto, kjer so se začela na obeh straneh prostrana polja. Samotne hiše so bile obdane z go tsm drevjem in ž" ' d- mi. Sredi teh seje nahajata „t*"’5, r- -.a „Golobova klet“. Bila je lasriuK se je odselil nekam na cieželo in pustil celo hišo svojemu sorodniku Kalinovu, ki je tam stanovi ! obenem predsednik tajnega u uši a. Luna je sijala na hišo »n jena svetloba se je lesketala v šipah. Okna so bila nerazsved a, vrata pa za- začel hitro premikati a delavec ga ni znal več ustaviti. Ko je delavec spoznal da je nesreča neizogibna je še pravočasno skočil s stroja. Lokomotiva trči z vso silo v drug železniški stroj, ki so ga na okretnici ravno obračali in oba se zelo pokvarjena zvrneta v javno pri okretnici. Človeških žrtev ni biio, pač pa znaša materieina škoda okoli 2 miljona ki on. Ta nesreča se je zgodila v noči od 21. na 22. februarja. O hujši železniški nesreči pa poročajo iz Zagreba. Dne 23. t. m. je vozil poseben vlak vojaške novince iz Stipa v Macedoniji za garnizije v Sisku in Karlovcu. Vsled slabe proge pa skoči v bližini Siska vlak s tira, tako, da se je 11 vagonov preobrnilo, 3 pa popolnoma razbili. Iz Zagreba je prišla takoj vojaška pomoč s sanitetnim oddelkom. Dasi se je prevrnila tudi lokomotiva, se strojevodju in kurjaču ni zgodilo ni-I česar, pač pa so izvlekli izpod razva-; lin razbitih vagonov dosedaj 17 težko j ranjenih vojaških novincev. Rešilna j akcija se nadaljuje. Tudi materieina j škoda je velika. Nov dokaz o dobršni I stanju naših železnic, — Višji šolski svet je od vlade likvidiran. Vse delo ki ga je dosedaj opravljal višji šolski svet preide na ministra prosvete. Vsakega ijudskošolskega učitelja bo j zanaprej nastavil in potrdil le pro-I svetni minister. Zadnjemu ostanku j slovenske šolske avtonomije je odklen-! kalo z centralističnim zvonom. Smo j radovedni, ali bo sedaj boljše. ----- ZANIMIVOST! Čudno dete. Bukareštanski list I „Romanu!“ poroča, da je pred nekaj 1 dnevi v mestu Tum-Magurele žena j nekega posestnika rodila dete, katero, j je od bokov nazgor imelo žensko ; obliko, od bokov navzdol pa je izgle-j dalo kot ribji rep. Izgledala je kot j pol riba pol dekle (sirena), kakor si I o predstavlja ljudska domišljija. Dete e kmalu po porodu umrlo. Truplo ; je bilo preneseno v bukareštanski muzej. Nerazumljive radiobrzojavke. j Radiobrzojavno postajo v Greenwichu j so pred par dnevi motile poldrugo i uro zelo čudne radiobrzojavne transmisije, besedno razdeljene in «inhro-nično popolnoma točne, le nekatere črke so odgovorjale mednarodni abecedi. Dolgost valov in zvok iskre sta I bila popolnoma različna od doslej na j zemlji znanih sistemov. Strokovnjaki j razpravljajo o tem, če morda ne pri- j hajajo te transmisije z Marss. Mož, ki laja. Iz vasi Crno vrelo, občine Veljun pri Karlovcu, so pripeljali v zagrebško bolnico kmeta Jovo Krkiča, katerega je pred tremi tedni prta. Ko sta šla naprej mirno hiše, je prišel mimo nek študent, ju ostro pogledal, nato pa pozdravil in ju vedel skozi skrivna vrata v vrtni ograji od zadnje strani hiše v klet. Vrata v podzemne prostore so se odpirala navzgor, druga, nižje ležeča pa kakor so navadna vrata. Študentje so sedeli na malih pivskih sodčkih in nekaj mrmrali. V kotu je stala miza in za njo je sedel Kalinov. V roki je držal palico in z njo bobnal po mizi. Na desni od njega je sedel Demetrij, ne daleč proč pa je stal Kovač Danilo. Tedaj je Kalinov vzdignil palico in rekel; — Tako tovariši, sedaj je konec mrmranja, nadaljujemo nocojšnji program. Kot tretji govori tovariš Danilo Kovač; prosim, da začne. — Prosim malo potrpljenja, nova člana, gospod Bžezni in Uzmovič, doslej sta bila odločno na nasprotni strani. — Zdrava! Dobro nam došla 1 — He ti bratec Otokar — mu je iepnil Sava — si ga videl tam; no oji strahovi in tvoja vrv in vislice v luni. Ti si jih videl strahove. Ha-ha! — A— in ti jih nisi videl? Zakaj si pa pobrisal? Bogu bodi hvala, da ga nisem zadel. — E nisem ga ne, ! še bom živel ; k vragu z vrvjo : Sava, je tako bolje, da ga nisem, ! bolje, stokrat bolje. ugriznil v prst desne roke stekel pes. Domači niso temu posvetili nobene pozornosti. Še le, ko je Krkič zapadel steklini, so poiskvli zdravniško pornoč. Krkič ne more uživati ne jedi ne pijače in laja kakor pes Moža ne morejo rešiti ter bo umrl v kratkem v največjih bolečinah. 1GÓ.G00 frankov sta spomenik psu. Ruska kneginja Lobanov iz Rostova, vdova carskega kancelarja Lobanova, je leta 1915. umrla ter zapustila svojim dedičem znatno premoženje, tako samo za pet milijonov raznih draguljev. V svoji oporoki je določila, da se ima porabiti znatna svota 100 tisoč frankov za postavitev monumentalnega spomenika njej priljubljenemu psičku „Lulu“ na pasjem pokopališču v Parizu. Dediči so protestirali pri tej točki oporoke in vnela se je dolgoletna pravda, ki je sedaj končala tako, da je sodišče priznalo veljavnost te testamentarične določbe. Dediči morajo spoštovati poslednjo voljo ruske kneginje in zgraditi natančno skiciran spomenik. Rekord v samomoru. V Bostonu je neka dama dosegla rekord v samomoru, Vtihotapila se je v zoološki vrt k tigrici, katera je bila daleč-naokrog poznana kot najbolj krvoločna. Kako je prevarila čuvaja zoološkega vrta, še ni dognano. Mlada dama pa niti tigrici ni zaupala in je pred vstopom izpila še dozo ciankalija. Doza je bila tako močna, da je gotovo v par sekundah umrla. Zanimivo je, da se tigrica trupla mlade žene niti dotaknila ni. Levinja raztrgala igralca. Pri insceneriji filma „Quo vadiš“ je sodelovalo 26 levov. Neka levinja je skočila na enega izmed statistov in ga strahovito razmesarila ter je kmalu nato umrl. Enemu filmskih operatorjev se je posrečilo naslikati vso sceno, a je oblast film zaplenila. Proti režiserju je uvedeno kazensko postopanje. Najbolj zlatonosna zemlja je Tibet. V Tibetu še nahajajo velika . zlata polja, katera pa so skoraj ne-I dotaknjena. Zlato se nahaja v grudah i in prahu. Prevladuje pa praznoverje, i da ako bi se pobrale zlate grude, bi j prenehal tudi zlati prah. Neki inženir, domačin, ki se je izobrazil na Angleškem, je pričel, vrnivši se v domovino, pobirati zlate grude, a so mu to delo preprečili lami (duhovniki). • Zaradi tega fanatizma mora ostati i najbogatejša zemlja v Aziji nedotak-! njena. Obletnica rojstva j. j. Stross-! mayerja. Dne 4. t. m. so v Zagrebu in po vsej Hrvatski slovesno praznovali 109. obletnico rojstva velikega jugoslovanskega škofa J. J. Strossniayerja (4. februarja 1815 — 8. april 1905). — Je dobro, toda kaj z gospodično Slavo? Zbogom, kaj ne; a ona? Jo vidiš, kako se mu smeje? — Mir! Mir skoro! — Toraj bratje, danes, predilo se poslovimo, sem sklenil, da vam orišem življenje, življenje onih, ki so najboij revni in da vam povem, kake ideje imamo mi in kaj hočemo. Vem, da žalibeg niso izvedljive, ker svet noče, on noče blagostanja. Ljudje pravijo, da smo revolucijonarji, taki, ki komaj čakamo, da se narodi dvignejo in postavijo nas k oblasti ; toda to še ni vse. Mi hočemo baje preskrbeti svoje grlo z vsem dobrim, kar nameravamo vzeti kapitalistom. Toda tovariši, mi nismo taki. — Le hitro naprej ! — Če se ozirate po gorah, doleh, po prostranih poljanah in mestih, ste videli nesrečna bitja zdaj tu, z laj tam. In če ste hodili po cestah, ste srečavali ljudi s sklonjenimi glavam., starce, ki so se borili za življenje, mlade, ki so komaj razcveteli in že šajo bridko težo življenja. Videl 'h, kako jim kaplja z obraza zn o se tresejo vsi prezebljeni v n mrazu brez top1« obleke. T n tam stereo ' kolono .^akov: N • fene «J--smike -■« kaj je no* n videli liste svinčene naboje, - rii, ki hrepenijo po mesu; pr^d DOPISI • ••9 Gornja Radgona. (Domača kronika.) Sokol priredi 1. marca svojo običajno maškarado v prostorih g. Karbaša. — Zvonovi farne cerkv« sv. Petra bodo v nedeljo, 2. marca slovesno blagoslovljeni. — „Divji lovec“, ki se je z uspehom predstavljal 17. februarja v Radencih, se ponovi v nedeljo, dne 2. marca na odru Posojilnice. Začetek ob 5. uri popoldne. Predprodajo vstopnic oskrbi knjigarna Panonija. Vsi prijatelji dobre zabave so dobrodošli. Z ozirom na žalostno resnico, da naš društveni oder trpi vsled vsem znanih razmer na trajnem mrtvilu je ta prireditev prijetna izprememba. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji! — C. g. Anton Medved, tukajšnji kaplan je premeščen na lastno prošnjo v Dramlje. Na njegovo mesto pride g. Jeraj, brat prof. dr. Jeraja. — G. Medved se je v funkciji duhovnika v šoli in cerkvi in izven istih tako žalostno proslavil, da je tuintam napravil vtis ne čisto normalnega človeka. Srečno pot! — „Jugoslovanska Matica“ je imela svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Mnenja smo, da bi prekoristno društvo moralo izrabiti čas prireditev v korist Matici. Članarina je le životarenje. Bomo videli, kaj bo. — Ne obrekovati in sumničiti, ampak odkrito povedati svoje mnenje je dostojne moža-poštenjaka. Kdorkoli misli, da ima prav, naj svoje mnenje izjavi pismeno uredniku in se bo prepričal, kdo ima prav. Kolikor glav, tolika misli! Slatina Radenci. Pridite vsi na maškarado, ki se priredi v soboto, dne 1. marca 1924 ob 18. (6.) uri zvečer v prostorih kopališke restavracije j. Maršik v Radincih. Svira ciganska godba. Vstopnina, za osebo 5 Din. Za družino 10 Din. Vstop le vabljenim. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen siromašni deci Kapelske šole. Križevci pri Ljutomeru. V nedeljo, 17. t. rn. je priredil Dram. odsek „Sokola“ znano narodno igro „Brat Sokol1-. Igra se bi sicer dobro izvedla, ko bi v resnih točkah ne prevladoval prešeren smeh. Boli dramatična je bila igri sledeča četvorka, pri kateri se je posebno ena „dama“ s svojimi smešnimi komplimenti napram enemu gospodu odlikovala. Druge nesreče ni bilo. Je pač predpustni čas, ki je zelo dolg. Kapela—Radenci. Ko sta zadnji „Slov. Gospodar“, katerega modrost je zapopadena v razpravah „kurjerejca njimi so pa hodili častniki in mahali s svojimi sabljami. Vsi so bili mladi, lica so jim cvetela, toda oči, te so gledale nemo in srepo gledajoče v sivo, prašno meglo. Če bi pa jih vprašali: Kam gresie, mladeniči, bi oni gledali čudno in odgovorili : — Ne vemo. — Toda jaz vem, tudi vi veste; šli so v smrt svinčenkam nasproti. In zakaj, čemu, za koga? Zato, da branijo domovino in da ohranijo prestol svojemu vladarju; da, zato so šli, da so branili par mogočnikov pred drugimi. Radi njih so umirali, trpeli, gazili v strganih plaščih do vratu v blatu snegu in trpeli lakoto po tri in še več dni; doma so pa jokale žene, neveste, matere in deca. Povejte, je H teh par mogočnih bilo vredno, da so radi njih umrli miijoni, da je razteklo radi njih miljon barelov krvi in solz in iz te krvi bodo napravili mogoče petrolej in se radi njega še enkrat tepi*?! Potem pa, ko so sc *■< ruii . ohabljeni, nesrečni, z odmrzlirm udi, na se niso ozrli na nje. Pustili so j h đa umirajo m. ..je v tu ed osojno m prisojno občino. ^ dsjo tem trpečim tu in tam kak bozjak, zaženejo krik in si pojo hvalo, ot da so rešili svet. T<*da vedite: Tud; te božjake so stisnil: iz njih, od svojega niso dali ne za atom, iz samostana“, zakaj je kokoši potreben kokot in mariborska „Straža“, ki jo mi tudi tak« imenujemo, kakor ste slišali že od drugod vrgla na Vas tiste ogabne kupe nekrščanskega blata, smo jezno raztrgali vse izvode, ki Vas blatijo tako nesramno. Za „M. Stražo“, ki sveti resnici na ljubo noče lagati smo pridobili novih naročnikov, katerih seznam Vam v prilogi pošiljamo. (Ni treba trgati listov, naj berejo ljudje in primerjajo ter potem razsodijo! Hvala za intenzivno delo! Urednik.) Ljutomer. Kako je zavrelo v Izraelu, ko ste našli pogum, povedati resnico: Kristus je učil „ljubite se med seboj" — a oni (v Mariboru) učijo „p » k olj ite se med seboj 1“ Inderektno in direktno učijo to m navajajo narod mesto v medsebojno prijazno sožitje v ljubezni v duhu naukov Cerkve, — v pogansko klanje in osebno sovraštvo, kar vzgaja v narodu, ki je pošten in dober — le srčno podivjanost, nekulturo. Pozdravljamo Vaš korak, zato le krepko naprej po začrtani poti 1 Vsi dobromisleči smo z Vami. — 8. j. N. L. O. Z. (Originalni rokopis dvomljivcem na razpolago! Uredn.) Ljutomer. Podporno društvo Na- | rodne šole je prejelo zopet od blagih : dobrotnikov nekaj prispevkov in sicer j je darovalo Obrtno-trgovsko društvo 100 Din kot del čistega dohodka -društvenega plesa, b. tukajšnja učiteljica gdč. Wessnerjeva je poslala 25 Din, istotako naš rojak g. dr. Janko Babnik dvorni svetnik v Ljubljani 25 Din. Vsem blagim mladinoljubom izreka odbor najsrčnejši Bog plačaj! j Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno J društvo priredi v nedeljo, dne 2. marca ob l/24. uri v Slomšekovi dvorani vzporedno s petjem in tàmburanjem 3 dej. igro „Na dan sodbe" in eno-dejansko burko „Dva gluha“. Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal! Ormož. Molčanje kanonov (topov) iz Cirilove tiskarne na Vaše bombe — je dokaz pritrjevanja. — Poslali vam bomo obilo materijama, ki bo kakor žaromet posvetil v temo reakcije (na-zadnjaštva). Narod bo sodil to gospodo, ki je pozabila na Bog*, na ljudstvo, njegovo vero in poštenje ter se udinila Satanu. Registrirajte odgovor priljubljenega nam „Avtonomista“ mariborskemu „Gospodarju“ in ostanite v začrtani smeri ! (Oglasite se še kaj in razširite list vsepovsod. Politično zastopa „M. Sir.“ isto smer kakor „Avtonomist“. Zgrešila je le to, da je par eksemplarov okrtačila, kakor so zaslužili. Nočemo napadati duhovskoga stanu, kakor to delajo nekateri s slastjo, ampak dosledno obsojati vsakogar brez razlike, ki bod'si v cerkvi, šoli ali uradu politizira! Zdravi! — Urednik.) Murska Sobota. (Tatovi.) Posestniku Janošu Kuharju v Moravcih, okraj Murska Sobota, je zvečer 29. decembra 1.1. dosedaj neznani storilec vžgal tik gospodarskega poslopja se nahajajoči kup slame. Ogenj se je posrečilo ugasiti. Gasiti je pomaga! tudi sosed j Džuban, kakor tudi njegov Jekla j Ana Horvat. Hišo so pustili neza- • klenjeno. To priliko je porabila 20 letna ! dekla Juljana Šandor ter ukradla Ani Horvat, ki je pomagala gasiti, 2 predpasnika 3 bluze, spodnje hlač - in dvoje kril v s' pni vrednosti 875 Din. Šandor, ki tatvino prizna, je bila obsojena na 6 tednov težke ,iče. — 19 letni Ivan Kuzmič je služil pri posestnici Mariji Kuhar v Nemšovcih, okraj Murska Sobota, za hlapca. Dne 2. januarja je izginil in odnesel so-hlapcu Štefanu Šandorju vegasto obleko, čepico, srajco in žepni nož. Kuzmič, ki je radi tatvine že trikrat pred .aznovaa, ,e oii otoojèn na 3 mesece težke ječe. Maribor. (Izviren dopis.) Kako»-sem zvedel od viiezev, ki stoje *: v blizu uredništev v Cirilovi tiskarni s POLITIČNI PREGLED Radikalci se pripravljajo na volitve? List „Beograd“ poroča, da je vsled izsiljevanja Nemcev in džeinijeta vlada že storila korake, da pripravi teren za volitve. Okoli 20. aprila bi se preložile skupščinske seje na nedoločen čas, v odsotnosti skupščine pa bi g. Pašič pripravil teren za homogeno radikalno volilno vlado. V mesecu maju bi dobil mandat, da razpiše volitve, ki bi se vršile koncem julija ali začetkom avgusta. S temi volitvami upa dobiti vlada v bodoči skupščini najmanje 140 poslancev, a če bode situacija zadovoljiva in ako džemijet in Nemci gredo z vlado, računa na najmanj 160 poslancev. Računijo in račuaijo, ali trezna volja naroda jim bo temeljito zmešala račune. Za uspešno reklamo so preskrbeli s svojimi aferami. Italija ratificirala rimsko pogodbo. Na seji ministrskega sveta dne 20. t. m. je Mussolini poročal o reških pogajanjih z Jugoslavijo. Izrazil je svoje prepričanje o nezmožnosti samostojnega obstoja reške države in zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, češ, da pomenja sedaj Reka močno vez med vzhodom in zapadom med slovanskimi narodi in Italijo. — Ministrski svet je nato soglasno odobril j v Rimu sklenjeni dogovor. 22. t. m. j se izmenjajo ratifikacijske listine. Anek- | siia Reke se bo izvršila dne 2. marca j v navzočnosti kralja in se bo ta dan | obhajal kot narodni praznik. „Avtonomist“ naš najboljši slovenski list, ki se je z odprtim vezirjem vedno boril proti laži in korupciji ter dosledno služi resnici, se poteguje za pravico in otrjuje ljubezen do naroda in propagira pravo nacijonalno zavest resničnih Slovencev bere kaj okusne levite „Slovenskemu Gospodarju“ in tudi drugim podobnim listom. Temeljiti odgovori v zadnji številki „Avtonomista“ (št. 8 od 23. II.) so kar vzeli sapo predstavnikom de nagogije, ki tako dolgo uganjajo humbug z vitalno potrebo Slovenije: z avtonomijo. „Avtonomista“ dati na index (seznam cerkveno prepovedanih knjig in listov) bi zanj biia le reklama, kakor „Murski Straži“, ki je izgubila 16 naročnikov, a pridobila vsled „Gospodarjeve“ in „Strazine“ reklame 68 novih naročnikov in 5 kolporterjev! Resnica bo zmagala ! „Avtonomista“ toplo priporočamo v naročilo. Nobena slovenska hiša naj ne bo brez njega! Radič napoveduje konec Pa-šičeve vlade v treh tednih. Stipica Radič je napisal v svojem glasilu članek „Pašič in Davidovič“, ki ga zaključuje takole: „Po reški izdaji in parcelaciji Hrvatske se pod nobenim pogojem ne sme dogoditi, da bi Pašič še polna tri leta davil, plačkal, izdajal in parcelirah In zato bo hrvatsko narodno zastopstvo sklenilo vse potrebno, ako Bog dà, da mu tega ne bo mogoče izvajati niti več tri tedne. Seveda je to odvisno tudi od srbskih demokratov, zlasti od Davidoviča“. — Da bi le samo ne ostalo to — papirnato prerokovanje! tarn sklenili nad Vami strašno maščevanje : Ne „Gospodarja“ in tudi ne „Straže“ ne bomo pošiljali „Murski Straži“ v zameno .. . (Aha! Sedaj mi je jasno, zakaj že 4 številk mariborskih SLS listov nisem dobil, dasi prihajajo iz Chicage in Chile, Italije, Madžarske, Hrvatske in Srbije številni listi raznih strank v zameno . Otročje maščevanje to. Prav je imel oni, ki je zapisal, da je od smešnosti do neumnosti prav mala razdalja. Uredn.) Inozemske vests. (Najnovejše.) Iz Toki j a poročajo, da bodo pepel 33.000 potresnih žrtev dali v velik betonski, spomenik z velikanskim kipom Buddhe, — Iz Bolgarije izvemo neverjetne vesti, da se pojavlja revolucija. Avtentičnih poročil ni. — Rusija je vpoklicala letnik 1902 iz cele republike v aktivno službovanje. — Na Ahmed Z o g u 1 a, albanskega minist, predsednika je bil 24. t. m. izvršen atentat. Neki dijak je sprožil nanj tri strele iz samokresa in ga ranil na roki, ramah in na kolenu. — Trocki je bil glasom poročila „Tidningen“ iz Moskve v Suhumu od treh ljudi napaden. Napadalce je straža ubil?. — Na Dunaju se je stavkujo" : bančnim uradnikom pri-d i na novo nad 400 delavcev dosedaj iz 5 drugih podjetij. Hittlerjev proces. (Izviren dopis iz Graza.) Po poročilih iz Miinchena se začne glavna razprava dne 26. t. m. Štirje glavni obdolženci med njimi Hittler in Ludendorff se nahajajo v vohu šoli. Vse ceste so strogo zaprte. N; siotine prošenj za vstopnice k razpravi je včeraj in že teden prej prispelo na vojno sodišče, med njimi nad 300 prošenj od novinarjev. Z ozirom na male prostore bo le malo novinarjev in to polovica Nemcev in p* vica inozemcev pripuščenih. Razprava bo trajala predvidno polne 3 tedne. Na sodišču so za ta čas itn-<)ix,ni 'Ji potrebno restavracijo. ’*i crocesa se bo vršil z iz- datnejši in bolj delujoči kakor francosko žganjel S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilje: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA, DONJA Elzatrg št. 326. (Hrvatsko.) GOSPODARSTVO • ••• j ključitvijo vse javnosti, tudi novinarjev, j — Ludendorff je spremenil svoj za-i govor v nasprotni smeri, kakor se je J zagovarjal vpredpreiskavi. V Miinchenu : se vrše manifestacije v prilog Luden-! dorffaj. O poteku in izidu procesa j slede poročila. W. K. Koncert Glasbene Matice v Mariboru se je 6. t. m. sijajno obnesel. Götzova obsežna dvorana je bila nabito polna glasboželjnega občinstva. Vse točke so se pod spretnim vodstvom svojega ravnatelja g. Topiča umetniško proizvajale. Največji učinek je imela Sattnerjeva kantata. V pepelnični noči s krasnim sopran solospevorn gdč. Mezgečeve ter baritonskim solom g. P. Kamila Kolba iz Zagreba. G. P. Kamilo je eden najboljših umetnikov na glasb, polju zlasti kot baritonist. Občinstvo je dalo duška z brezkončnim aplavzom, kajti baš njegovo petje je segalo najbolj do src. Bilo je petje nebeško lepo. Zbor šteje blizu 100 svežih, prav dobro izvežbanih grl, orkester pa 50 moči, ki je bil pomnožen z vojaškimi godci. Orkester je bil nekaj premočen za soliste. Glasbena Matica je od zadnjega koncerta silno napredovala, znamenje izbornega vodstva. Častitamo Matici, zlasti pa glasb, ravnatelju g. Topiču na umetniškem proizvajanju. Želeli bi prihodnjič ljudski koncert, kje- bi našle iudi naše narodne pesmi umetniško proizvane svoj prostor. Kolporterje prosimo, da nam nemudoma vrnejo vse stare letošnje izvode lista, ker se vedno priglašujejo novi naročniki, ki žele vse številke od Novega leta. Iste pa so nam radi preuspešne reklame iz Cirilove tiskarne docela pošle. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid i Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, iz- Vinogradništvo. V nedeljo, dne 3. februarja je imel Vinarski in sadjarski odsek kmet družbe za Slovenijo v Mariboru svoj redni občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 18 kmetijskih podružnic vinarskih društev in zadrug. Občni zbor se je med drugim ba-vil tudi s krizo, v kateri se nahaja jugosl., zlasti pa slovensko vinogradništvo ter je: 1. enoglasno sprejel resolucije, ki se nanašajo na omogočitev izvoza naših strokovnjakov pri trgovskih pogajanjih z vino uvažajočimi državami; 2. je pozval odsek obrniti se na vlado z zahtevo, da pri sklepanju trgovinske pogodbe s kraljevino Italijo naše vinarstvo primerno ščiti in pod nobenim pogojem ne pripusti uvoza italijanskih vin v našo državo, ki bi itak že skrajno prekären položaj našega vinogradništva še poslabšal ter sigurno povzročil katastrofo; 3. je sklenil staviti naslednji predlog na vlado: „Zbor vinogradnikov in vinskih trgovcev, organiziranih v Pokrajinskem Savezu vinogradnikov za Slovenijo, ki so ob enem tudi člani zborujočega vinarskega in sadjarskega odseka, pozivlje vlado, da v slučaju, ako za trgovinska pogajanja z Avstrijo ne imenuje eksperta iz Slovenije, pripusti k pogajanjam vsaj neoficijelnega zastopnika vinogradnikov iz Slovenije kot posvetovalca delegata. V svrho kritja stoškov za tega eksperta je naprositi vse organizacije vinogradnikov, vinskih trgovcev in drugih gospodarskih korporacij, kakor tudi posameznih večjih podjetij, da prispevajo potrebne svote. Odboru Pokrajinskega Saveza vinogradnikov se naroča, da določi eksperta ter da stori korake, da bo le-ta dobil pravico se udeleževati trgovinskih pogajanj in končno 4. je zavzel občni zbor tudi svoje stališče napram izvozu vina avstrijskih državljanov, ki posedujejo vinograde v Jugoslaviji, v Avtrijo ter enoglasno sklenil nastopno resolucijo : Čuje se, da je rep. Avstrija dovolila svojim državljanom, ki imajo vinograde na našem ozemlju, uvoz lastnega vinskega pridelka proti polovični uvozni carini in da se od avstr, državljanov, ki imajo vinograde pri nas dela na vse kripije na to, da bi ga smeli uvažati popolnoma carine prosto. Ker je v Avstriji vino najmanj za polovico dražje nego pri nas, bi to pomenilo gospodarsko ojačenje vi-nograduikov, ki so avstrijski državljani. Skozi to bi bili oni v stanu svoje vinograde boljše obdelovati in bolje gnojiti, svoje delavce dražje plačevati, ravnotako razne vinogradarske potrebščine, kar bi vse vplivalo na nadaljno podraženje vinarskega obrata. Stem bi naši vinogradniki prišli v nezdržljiv poiožaj in bi morali ali svoje vinograde opustiti ali pa jih svojim avstrijskim, gmotno si bolje stoječim posestnikom prodati. Naši vinogradniki bi postali viničarji avstrijskih posestnikov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, aego so to bili pod bivšo Avstrijo. Opozarjamo našo vlado na nevar-r ki preti zlasti našim obmejnim ' dnikom ’ jo pozi- mo, da HRANILNICA in posojilna obrestuje eisp po najvišji obrestni meri v C » ige brez odpovem. račun ček. urada št. 12.168. r, z. z n. z. zadevo temeljito prouči in ji posveti vso pažnjo tudi že pri vršečih se trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Mi stojimo na stališču» da se ne sme tujim državljanom, ki imajo posestva pri nas, koncedirati kakih pogodnosti, ki so v nasprotju z interesi naših državljanov in zahtevamo od vlade da te pogodnosti paralizira z uvedbo primerne izvozne carine I Vrednost tujega denarja. Zagrebška borza od 27. febr. 1924. 1 dolar 79 Din 50 para 100 avstrijskih kron „ 11 „ 1 čehosl. krona 2 „ 31 „ 1 engl. funt 342 , 25 , I italj. lira 3 » 44 „ 48 miljard nem. mark 1 „ — „ 100 madž. kron — „ 07 „ 1 franc, frank 3 „ 49 „ 1 cekin 20 kron 310 „ „ 1 Švicar, frank 13 „ 90 „ Cena žita. Čakovec, 27. februarja 1924. Pšenica l-a urstc od k 1300 do 1440 po q f sonica ü-a wstu » noo „ 900 „ „ Zito rž „ „ 890 „ 920 „ „ Kuruza „ „ 980 „ 1000 „ „ Ječmen „ „ 1250 „ 1280 „ „ Zob „ „ 1000 „ 1050 „ „ Fižol pisani „ „ 1800 „ 1850 „ „ „ črešnjevi „ „ 2400 „ 2500 „ „ „ beli „ „ 2000 „ 2100 „ „ Žetev v Sloveniji. Po uradnih podatkih je dala letošnja žetev v Sloveniji sledeči pridelek: ozimna pšenica 529.403 meterske stote, jara 18.597 stotov, ozimni ječmen 144.659 stotov, jari ječmen 28.604 stotov, ozimni rž 243.590 stotov, jari rž 19.347 stotov, oves 230.072 stotov, soržica 25.767 stotov, piva 6145 etotov. UREDNIKOVA POŠTA Gornja Radgona. Glede kaplana g. A. Medveda bi objavili, pa je škoda prostora; polegvsega pa je tvarina tako neukusna, da se človeku zagabi poslušati, kamoli pisati in tiskati. Po mojem mnenju — v kolikor strogo objektivno poznam duhovščino ni la gospod povsem normalen. — Križevci. Pride spremenjeno. Pa še prosim večkrat kaj! Bog živi! — Ivek Iz Prlekije. Je žalibog resnično in zelo groteskno. O duhovnem gospodu, ki je zagrizen agitator SLS in ima 5 nezakonskih otrok s 8 voj o priležnico, ki je predsednica Marijine družbe (taka profanacija!) bom uporabil drugod. V moj list ne sodi karakterizacija take izgubljene ovce. Če bi objavil vse, bi padli po meni in rekli, da v s e duhovnike napadam. Značilno pa je, da je ta nesrečnik, učitelj morale koruznik in oče 5 nezakonskih otrok obenem strasten agitator SLS, one SLS, ki tako žalostno izvaja svoj lepi program. Hvala za 15 naročnikov in trud. Le krepko naprej. Več pismeno. — Ljutomer. Ob priliki pride vse. — Drugi. Vse porabno pride po možnosti. Pišite le stvarno, (objektivno: čisto resnico, podprto z dokazi; kajti 1: tako bo mogoče kači laži streti glavo. Izdaja: Konzorcij „Murske Straže“. Glavni in odgovorni urednik : Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gorn. Radgoni IMALI OGLASI! © Trgovska hiša « Do 20 besed • 5 Din, vsaka • nadaljnabe- • seda 50 para • več. • • Enostolpna e Petitvrsta e ali njen pro- e štor 1 Dia s SS p. • • v Cankovi se proda. Leži na najprometnejšem mestu ob glavni cesti. V isti se že dolgo let nahaja trgovina z živili, železom in mešanim blagom, perutnino in deželnimi pridelki. Trgovina je dobroidoča. Hiša je velika s trgovskim lokalom, 4 stanov, sobami in kuhinjo, veliko kletjo in shrambo za živila. Gospodarska poslopja obstoječa iz hlevov, skladišča, ute, velikih svinjskih hlevov in pralne kuhinje, so trdno zidana. Pri hiši je velik sadovnjak, kuhinjski vrt, vse lepo ograjeno in ohranjeno. Kupec se lahko že s 15. aprilom preseli v posestvo. Vse skupaj stane malenkost, od 4G0.Q00 dinarjev. Reflektanti naj se zglasijo pri g. Karolu Vogler v Cankovi. Iff 5 n« ... ... r. — „a t/2 ure oddaljen od WirJt«$ii§ršiCšl Gornje Radgone, izredno lep solnčni položaj v višini, krasen razgled, obsega 4 orale dobrih goric, nad 2 orala njive in sadonosnika, nad 4 orale dobrega gozda, vse arondirano z gosposko hišo, prešo in kletjo s sodi vred, lepa viničarska hiša — vse v dobrem stanju se radi rodbinskih razmer zelo ugodno proda. Cenjene pismene ponudbe na upravo lista pod „Dobro vino“. Ugodna prilika! ponudba« Inteligenten trgovec išče v svrho ženitve znanja z primerno gospodično ali vdovo. Cenjene ponudbe pod „Tajnost“ na upravo „Murske Straže“.__________________________ & ki ima veselje, učiti se za vrt-vŽBSbS narja, se sprejme pri gosp. grofu FUnfkirchen v Gornji Radgoni. Ker mi povodom mojega alywlli «dhoda na novo službeno mesto v Mursko Soboto ni bilo mogoče se od vsakega osebno posloviti, storim to tem potom ter klicen vsem prijateljem in znancem prisrčni: Zbogom. Murska Sobota v februarju 1924. Fr. Skuhala, namestnik komandirja orožniškega voda. bi odstopil našemu uredništvu hOV rabljiv pisalni stroj proti najemnini ali plačilu na obroke? •••••«•• m&aa 2 z žmikalnikom “■«šili SIrCtl vred skoraj popolnoma nov se za 1.500 Din proda. Vprašati B. Vrbnjak, Križevci. blagajno, kočijo, pi-iwl y salno mizo, hrastove rile za stavbe. Oglasiti se je pri trgovcu Janko Cimermane Ljutomer. Cepljene žlahtne trte oddaja trtnica Baebler v Policah. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Blaževič, oskrbnik državne vinarske šole v Gornji Radgoni. 4 orale gozda, 2i/2 «S1© orala njive V2 orala travnika, zidana hiša in gospodarsko poslopje v Galušaku št. 41. Več pove Julijana Križan pos. v Slaptincih št. 4 p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Stavbeni prostor z lepim vrtom na najiepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10. fi# gs« a8čfavseh vrst: zabavne, poučne, leposlovne, molitvenike, vse pisarniške in šolske potrebščine ima v zalogi p« najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgona. 20© K na dan in še več lahko zasluži vsak količkaj inteligenten človek brez razlike spola. Pojasnila proti znamki za odgovor daje — uredništvo. Salanti pomočnike stanovanju in perilu Fran Repič, sodarskl mojster, Ljubljana, Trnovo. — Ponudbe direktno na naslov, #2 G (Langer Stutzflügel Marke %SSÌ»i©w!r Heringsiacke) dobro-ohranjen se proda. Vprašati pri upravi lista „Murska Straža“. Ol a** E» * fiFskoraj novo se poceni takoj proda. Naslov v upravi „Murske Straže“. Emino društvo Sp.Hriž pri Ljutomera priredi v nedeljo, dne 2. marca ob l/24. uri dve igri „Na dan sodbe" (v 3 dejanjih) in burko enodejanko „Dva gluha". Pridite vsi prijatelji ljudske izobrazbe! — Odbor. Kdor V „MURSKI STRAŽI** oglašuje» uspeha se gotovega raduje ! Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so blagega pokojnika gosp. Janeza Črčeka, dolgoletnega župana, posestnika itd. v bolezni tolažili in ga spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala čast. duhovščini, gg. Drago Novaku in Ign. Lipovcu in vsem ostalim. Žalujoča rodbina. no, lepo in poceni SUKNO In iiamgarn, hlačevino, cefir tisftanlno (druR) platna, volnena blago In vso manufakturno robo kopito odino v volefrgovlnš R. Stormecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. lipe KIT STEKLO’ PORCELAN KAMENINE Ima v vsaki velikosti fn množini v zalogi JANKO CIZEJ trgovina z mešanim blagom GORNJA RADGONA * # Naročajte Mursko Stražo Slovenska banka, podružnico Ljutomer DelnISka glavnica Din 7,590.000 Rezerve Din 1,500.000 Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. a g» Vas prepriča, da kupite najboljše in ISsIi najcenejše blago za neveste, birmance, Velikonoč (Viizen) za možke in ženske platno, tiskovino, volno i. t. d. edinole pri: Bospadapski zadrugi, podružnica i Veržeju IVAN KOVAČIČ .....MADIROD ...1 Hsroško cesta štev. 10 inasproti Cirilove tisk. PREJ V RAJONI Velika zaloga stekla porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. iiiillitill! Vse po najnizji ceni. Tosna in soiitlna postrežba osku - , te ir pri spi1 t ij : se! j BWMC SS»© M— niiioa—aa . _ e • v’ Peči I krušne za kmete En visoke sobne, kahle za štedilnike ® in druge glinaste izdelke, vse izvrstne kakovosti, 1 priporoča iz svoje bogate zaloge Opekarna v Lokavcih | I OBRTNA BHNRfl PODRUMA V LJUTOMERU 1 Tel. Interurb. štev. 2 izvršuje vse baróne transakcije najkulantneje Raž! * ček! V»! 2.VÌ26 I