Kako preobra`amo zemljo?
Ekološko vprašanje se je v zadnjih desetletjih mo~no vrezalo v našo kulturo. Razlagalci ob
tem nemalokrat o~itajo krš~anstvu, da je krivo brezvestnega pustošenja narave, saj ~loveku Bog
pravi, naj si podvr`e zemljo (prim. 1Mz 1,28). A po Svetem pismu Stvarnik zaupa go-
spodovanje zemlje ~loveku na na~in, da ~lovek — skozi zemljo in skozi gospodovanje zemlji — ostaja
v odnosu z Bogom. Ekologija zadeva vprašanje komunikacije med Stvarnikom in ~lovekom.
Stvarnikov princip preobra`anja stvarstva je razodet v Kristusu: to je u~love~enjski-
kristološki princip, torej Bo`je sestopanje v materijo ob svobodnem sodelovanju ~loveka. Greh
pa zapelje ~loveka v dr`o, da transformira zemljo na na~in, s katerim ~lovek Boga po`ene iz
stvarstva in si stvarstvo prisvoji. Namesto da bi bil ~lovek duhovnik kozmosa, ki bi vpenjal
stvarstvo v odnos z Bogom in ga napolnjeval z duhovnim smislom, ga napolnjuje s smrtjo.
Skušnjava `ene ~loveka v dr`o posedovanja stvarstva (ne`ive ali `ive narave, tudi oseb)
in ruši dr`o spoštovanja stvarstva. Kardinal Martini pravi, da je ekološka kriza v neskladju
z naravnimi biološkimi ritmi in ritmi, vsiljenimi od ~loveka. Slednji more na hiter in ne-
povraten na~in s tehnološkimi in znanstvenimi sredstvi modificirati, kar je narava naredila v
tiso~ih ali celo milijonih let.
Ko ~lovek zgrabi ustvarnino v svojo pest, stvarstvo ni ve~ prostor komunikacije ter
sre~evanja med Bogom in ~lovekom. Kot pravi Solovjev se v grehu naša duša, namesto da bi
duhovno po`ivljala materijo, obra~a v zgolj ~utnostno u`ivanje zemlje. To gre v nedogled, v
la`no brezmejnost, saj ~utnostno u`ivanje materije ne more zapolniti duše.
^e stehnologizirana tr`na kultura prepoznava stvarstvo zgolj kot votlo empiri~nost, je pot
kristjana duhoven odnos do stvarstva: dr`a, ki upošteva Stvarnika in prepoznava v stvarstvu
Bo`jo prisotnost. Kristjani hodimo Kristusovo velikono~no pot, ki je pot skozi Bogu vdano
`rtvovanje v prenovljen, ljube~i odnos do Boga in vsega njegovega stvarstva. Nujno je, da na
`rtvenem oltarju pustimo našo ošabnost, ki trdi, da je stvarstvo le to, kar pozna in prizna
sofisticirana, po~utnega u`ivanja `eljna zahodna kultura.
Gre torej za spoštovanje stvarstva, ker je stvarstvo Bo`je delo. Spoštovanje se more poroditi
le skozi post, zdr`nost, samoomejitev. Post omeji našo slepo in ubijalsko trošenje stvarstva. Post
je nujen, sicer ne bo ni~ druga~e, pa naj izumljamo še toliko rafiniranih tehnologij, kako
reciklirati naše odpadke. Tudi ni dovolj, ~e imamo naravo le za prostor rekreacije, ko si za`elimo
iti ven iz hrupa in betona mest. Potrebna je globlja duhovna preobrazba, ki se dotakne temeljev
našega bivanja: spoštovanje stvarstva, priznavanje Stvarnika in sodelovanje z njim v
Bo`je-~loveškem preobra`anju zemlje.
Naj nam bo Kristusova velikono~na skrivnost lu~ in mo~ za vsaj droben, a
konkreten korak v tej smeri!
P. Milan Bizant DJ