$ #  % 7 &    * Leta 2006 je Rafaelova dru`ba organizi- rala razstavo fotografij in drugega slikovnega gradiva, ki prikazuje usodo slovenskih begun- cev in `ivljenje v povojnih begunskih tabo- rišèih, predvsem v Vetrinju, Lienzu in Spit- talu. Razstava je po eni strani slovensko jav- nost seznanila s tem premalo znanim segmen- tom naše polpretekle zgodovine, po drugi strani pa so obiskovalci razstave v številnih primerih identificirali osebe ali dogodke na razstavljenih fotografskih posnetkih, ki doslej še niso bili dovolj znani ali pojasnjeni. S tega vidika je razstava pomenila tudi obogatitev pozabljenega ali še ne razjasnjenega zgodo- vinskega gradiva. Razstava je bila odprta decembra 2006 v Ljubljani, v galeriji Dru`ine, nato se je selila v razne kraje Slovenije, zlasti v ti- ste, od koder je ob koncu druge svetov- ne vojne najveè rojakov pred komunistiè- nim nasiljem zbe`alo v tujino. Med dru- gim je bila razstava na ogled v Radovljici (kjer je bila otvoritev februarja 2007), v Šentjoštu (aprila 2007) in nazadnje v Cer- kljah na Gorenjskem (maja 2007). Ob ot- voritvah razstave v omenjenih krajih sem imel uvodni govor, ki sem ga vsakiè pri- redil v skladu s krajevno zgodovino in z navzoèim obèinstvom. Tu po spominu navajam govor v obliki, kot sem ga imel ob otvoritvi razstave v Cer- kljah na Gorenjskem. Pokroviteljstvo nad tamkajšnjo razstavo, ki so ji dali ime Beg pred svobodo, je poleg Rafaelove dru`be prevzel tudi UNESCO-klub Cerklje. Otvoritev je bila zdru`ena z bogatim kulturnim progra- mom, v katerem sta med drugim sodelovala Marko Bajuk in Ivan Vombergar. 888 Moji spomini na begunstvo presenetlji- vo sovpadajo s poznanjem vašega kraja in bli`njih vasi (Zalog, Prebaèevo, Brnik, Šen- èur). Kajti za Cerklje in za okoliške vasi sem prviè slišal, ko sem se kot begunec po dru- gi svetovni vojni znašel v taborišèu Peggez pri Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Z oèetom sva bivala v prvi baraki, na desni strani glavnega vhoda v begunsko taborišèe. V isti baraki je našlo zavetje tudi precej kmeè- kih dru`in s kopico otrok iz Cerkelj in iz oko- liških vasi na Gorenjskem. Med drugim se spominjam dru`ine v na- jini neposredni bli`ini, v sosednji sobi. Ko je mama te dru`ine videla, kako sva z oèe- tom sama, vsa nebogljena in nerodna (oèe je bil poleg tega tudi hudo bolan), je prijazno sama ponudila, da bi nama njene hèere po- magale èistiti hodnik, kadar bo najina soba na vrsti. Veèkrat pa so nama njene hèere same od sebe prišle poribat leseni pod v najini sobi. Iz bli`ine Cerkelj, iz Zgornjega Brnika, je bila ena mojih sošolk na begunski gim- nazij, Anica Slemc, pozneje poroèena Puè- ko. V isti baraki je prebival neki kmet iz Za- loga, ki je rezljal lesene kipe in z njimi okra- sil oltar v taborišèni kapeli. Pisal se je Vinko Zupanc, bil je oèe šestih otrok, rezljal je tudi jaslice. Mojemu oèetu je izrezljal kri` za “bogkov kot”, ki sem ga pozneje iz beguns- tva sreèno prinesel domov in še danes va- ruje moje stanovanje. Spominjam se, da je te cerkljanske dru- `ine veèkrat prišel obiskat bivši kranjski de- kan, msgr. Matija Škerbec, ki je med vojno pred Nemci zbe`al v Ljubljano, kjer je vo- dil urad za pomoè beguncem. Vedno se je )29 "        $ ustavil tudi v najini sobi, kjer je kramljal in politiziral z mojim oèetom. In kadar je od- hajal, nama je pred slovesom rekel: “Kako sta sreèna! Kakšne dobre sosede imata! Cer- kljani so najboljši ljudje v kranjski dekani- ji, sami zavedni Slovenci! Še Nemci so jim med okupacijo na njihovi šoli morali pustiti pouk v slovenšèini. Zavedni Slovenci, veli- ki poštenjaki, globoko verni, pridni kmet- je. Radi romajo k Mariji Pomagaj na Brez- je in se v svojih molitvah tudi v begunstvu k njej zatekajo.” Vendar ne bom govoril o vaši vasi in fari, saj o tem veste sami veè kot jaz. Govoril bom o nekaterih drugih krajih, ki so tesno pove- zani z našo zgodovino. Kraji, ki so ostali zunaj meja slovenske dr`ave, a so za našo politiè- no in duhovno zgodovino prav tako pomem- bni. V mislih imam kraje na Koroškem in vzhodnem Tirolskem. Koroško, de`elo stoterih jezer, vsi poznate, vsi ste `e slišali zanjo. Veèkrat pravimo, da je to naša najveèja narodna boleèina. Èe pravi- mo, da je Koroška naša najveèja boleèina, ima- mo v mislih plebiscit in izgubo Koroške po prvi svetovni vojni, izgubo krajev, kjer je tekla zibelka naše kulture. Tam so nekoè ustolièevali naše vojvode, tam so nastali Bri`inski spome- niki, Mohorjeva dru`ba in še marsikaj. Po prvi svetovni vojni pa se je v naše narodno telo za- rezala meja na Karavankah, tako da jo obèu- timo kot nezaceljeno rano, ki nas še danes skeli in boli. Tako so mene in tako so vas v mla- dih letih uèili v šoli. In najbr` tako še danes uèijo naše otroke in vnuke. Ob tem pa se `al pozablja, da je Koroš- ka naša dvojna boleèina. Pozablja se, da se je po koncu druge svetovne vojne na Koroš- kem odigrala še ena tragedija, niè manjša, am- pak še veèja kot po prvi. Po prvi svetovni voj- ni smo izgubili zemljo, po drugi smo izgu- bili, kar je hujše, še bolj boleèe in nenado- mestljivo: izgubili smo ljudi. Izgubili smo ti- soèe fantov v cvetu mladosti, tisoèe mo` pri najboljših moèeh. Vendar pa se o tem v naših uèbenikih ne piše in v šolah ne govori, ampak molèi, èeprav gre za našo najveèjo nacionalno tragedijo, za najveèjo narodno boleèino. Takrat, ob koncu druge svetovne vojne, se je zgodilo, kar je Ivan Cankar - sicer v neki drugi zvezi - zapisal v svoji drami Hlapci: Takrat so v naših krajih polovico pošte- nih ljudi pobili, druga polovica pa je zbe`ala zdoma na tuje. Zgodil se je beg tisoèev prestrašenih dru- `in èez Ljubelj. In da je tragedija in ironija še veèja, ti ljudje so be`ali pred “svobodo”, o kateri so vso vojno sanjali. Ko pa je svo- boda zasijala, je bila - kot je zapisal Oton `u- panèiè - kot jabolko, ki se je zakotalilo v bla- to. Pred to svobodo niso be`ali samo mo`- je in fantje. Be`ale so matere z otroškimi vo- zièki, be`ale dru`ine na vozovih z volovskimi vpregami, ki so se mukoma vlekli èez ljubelj- ski prelaz. Za mnoge se je beg konèal z vetrinjsko tra- gedijo, ki je bila hujša kot Dachau: v Dac- hauu so naše ljudi do smrti stradali nemški okupatorji, iz Vetrinja so jih v smrt pošiljali in pobijali lastni rojaki. Pa ne bom podrob- neje razpravljal o vetrinjski tragediji, saj njeno ozadje še danes ni do dna raziskano. Nespor- no je le eno: v ozadju je bila la` in prevara, najbolj podla prevara, kar jih je bilo v zgo- dovini. Lagali so angleški oficirji, galantni gentlemani, ki so govorili, kako naše fante pošiljajo v Italijo, v lepo urejeno taborišèe v Palmanovi. Pa so se znašli v koncentracij- skih taborišèih na Teharjah in Šentvidu, od koder so jih gnali v smrt, v temaène grape pri Škofji Loki, v zapušèene rudniške jaške pri Hrastniku, v brezna Koèevskega Roga. Teh dogodkov, ki sem jim bil prièa, ko sem štirinajstleten otrok ob koncu vojne bol- nega oèeta spremljal v tujino, ne bom nikoli pozabil: še danes so mi `ivo pred oèmi. Ko je resnica o usodi vrnjenih mo` in fantov priš- la na dan, se je taborišèe odelo v molk in èr-  % 7 &    * $# # nino. Taborišèna kapela je bila premajhna za vse, ki so iskali tola`bo pred podobo brez- janske Marije Pomagaj. @ivo se spominjam, kako nekoè, stisnjen na pretesnem pogradu pod nizkim stropom, dolgo nisem mogel za- tisniti oèi; opolnoèi sem vstal in se pretiho- tapil iz barake: od vsepovsod, iz vseh barak, sta odmevala jok in molitev ro`nega venca. Toda `ivljenje je teklo naprej, morali smo se sprijazniti z okrutno usodo. Prišlo je do trdih pogajanj z angleškimi oficirji. Odloèil- no besedo pri pogajanjih je imel zdravnik dr. Valentin Meršol. S svojo brezhibno in kul- tivirano anglešèino - znanje anglešèine je bilo tiste èase še precejšnja redkost - je naredil vtis na angleške sobesednike. S pogumnim na- stopom in z diplomatskim taktom je tisoèe beguncev rešil enake usode, kakršna je do- letela vrnjene fante. Po Meršolovi intervenciji je sam feldmaršal Alexander, vrhovni povelj- nik zavezniških sil v Sredozemlju, priletel na Koroško in slovesno zagotovil, da poslej no- ben begunec ne bo veè proti svoji volji vr- njen v Jugoslavijo. In nato smo si, kolikor se je dalo, uredili `ivljenje v taborišèih na avstrijskem Koroš- kem, Štajerskem in Tirolskem. Najveèje in najlepše urejeno je bilo tabo- rišèe v Peggezu pri Lienzu na Tirolskem, kjer sem pre`ivel petnajst mesecev. V taborišèu je za`ivela popolna slovenska gimnazija. An- gleški inšpektorji, ki so prišli gimnazijo nad- zirat, so ji dajali sama pohvalna priznanja in najvišje ocene, maturanti gimnazije so se lah- ko brez te`av vpisali na graško univerzo, poz- neje tudi na druge evropske in ameriške uni- verze. In èeprav je pouk potekal med goli- mi stenami, na golih tleh, brez najosnovnejših uènih pripomoèkov (naše današnje šolske ob- lasti je gotovo ne bi verificirale), si upam tr-  % 7 &    * Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.     $$ diti, da je bila to najboljša od vseh gimna- zij, kar sem jih kdaj obiskoval. In naj povem, da sem zaradi vojnih in povojnih peripetij obiskoval štiri razliène gimnazije: vse so bile dobre, ampak daleè najboljša je bila v Peg- gezu, zares vrhunska vzgojna in izobra`evalna ustanova. Zato sem vedno trdil in še danes trdim, da kakovost in uspešnost šole nista od- visna od njene tehniène opreme, ampak od zagnanosti dijakov, še bolj pa od zavzetosti in pedagoškega erosa uèiteljev. In na tej be- gunski gimnaziji so z dušo in srcem pouèevali veliki uèenjaki in odlièni pedagogi: ravna- telj Marko Bajuk in njegov sin Bo`idar, le- gendarni uèenjak dr. Rajko Lo`ar, pisec od- liènih matematiènih uèbenikov Milko Jegliè, zgodovinar Maks Šah, biolog dr. Franc Mi- helèiè, klasièni filolog Roman Pavlovèiè in drugi. Tudi moj oèe, ki je bil v profesorskem zboru eden najstarejših in je imel za sabo bo- gate uène izkušnje (pred tem je pouèeval na petih gimnazijah), je imel o gimnaziji in nje- nih dijakih visoko mnenje; rad je ponavljal, da tako vzornih in zrelih fantov in deklet še ni imel. Moj oèe je bil dolgo edini slavist na gimnaziji, zato je imel med vsemi tudi najveè tedenskih ur. Dvakrat zaporedoma mu je rav- natelj Bajuk zaupal najzahtevnejšo nalogo - razredništvo zadnjega, osmega razreda, ki se je pripravljal na maturo. V taborišèu ni nastala samo gimnazija, ampak tudi osnovna šola, poklicne šole, otroški vrtec. Zgrajena in okrašena je bila ka- pela, urejena je bila splošna knji`nica, zdravs- tvena ambulanta, nastajale so šiviljske, kro- jaške, èipkarske, èevljarske, mizarske, sodar- ske, kovaške in druge obrtne delavnice. Pri- rejala so se miklav`evanja, koncerti, gleda- liške igre, telovadni nastopi in druge druš- tvene dejavnosti. S starimi pisalnimi stroji in ciklostilnimi aparati se je osnovala tiskarna, kjer se je tiskal dnevnik (uradne taborišène Novice, ob njih pa še napol ilegalni Doma- èi glasovi), poleg tega tudi šolski uèbeniki, pesniške zbirke in druga literarna dela, ki so jih ustvarjali taborišèniki. Zdelo se je, da se `ivljenje - kljub te`av- nim pogojem na tujih tleh, kljub slabi pre- hrani, podhranjenosti in lakoti, zaradi katere smo veèkrat omedlevali, poèasi vraèa v nor- malne okvire. A ne za dolgo. Kmalu so se za- èeli pojavljati in èedalje bolj stopnjevati pri- tiski iz Jugoslavije, kot da so vsa slovesna za- gotovila, ki jih je dal maršal Alexander, po- zabljena. Angle`i so najprej našega najvišjega duhovnega pastirja, škofa Gregorija Ro`ma- na, konfinirali v Celovcu. Nad njim je visela gro`nja, da ga bodo izroèili v Jugoslavijo, kjer so proti njemu pripravljali in nato uprizo- rili stalinistièni proces, pravo sodno farso. Ro`man je iz angleške konfinacije dobesedno pobegnil: iz Celovca je z avtom preko Visokih Tur, èez katere takrat še ni bilo moderne av- toceste, kakršna je danes, ampak samo sla- bi kolovozi, pobegnil v de`elo Salzburg, ki je bila v ameriški zasedbeni coni. Tam se je svobodneje dihalo: Amerikanci so bili prvi, ki so `e med vojno jasno spregledali dvolièno igro krvavih Titovih ambicij. Podobna gro`nja je kot Damoklejev meè visela tudi nad zaslu`nim Markom Bajukom, ki so mu Angle`i nazadnje celo odvzeli rav- nateljstvo gimnazije in ga z dru`ino vred sredi zime izgnali iz taborišèa. Angle`i so poleg tega brez vzroka internirali še celo vrsto sloven- skih izobra`encev, npr. pisatelja Stanka Ko- cipra, ki mu niso mogli oèitati drugega, kot da je zet generala Rupnika, poroèen z nje- govo hèerko; tudi njemu so grozili, da ga bodo izroèili jugoslovanskim oblastem. Ne bom navajal podrobnosti o neprijaz- nosti angleških vojakov. Moram pa poudariti, da so bile med njimi tudi svetle izjeme. Naj omenim samo dva: takrat še mladega Joh- na Corsellisa, ki je pred dvema letoma o vsem tem - v sodelovanju s publicistom Markom Ferrarjem - objavil pretresljivo prièevanje v knjigi z naslovom Slovenija 1945. Corsellis je  % 7 &    *  # bil v taborišèni upravi sicer na nekoliko ni`- jem polo`aju, vendar nas je Slovence cenil in obèudoval zaradi urejenosti, poštenosti, podjetnosti, vztrajnosti, zanesljivosti in nam v najte`jih trenutkih kot tihi zaveznik, skoraj kot nekakšen angel varuh, stal ob strani. Ob njem tudi ne smem pozabiti kapetana Ry- dera Younga, ki je bil sicer komandant be- gunskega taborišèa samo tri mesece, a je rav- no pod njim - poleti 1946 - Peggez do`ivel najlepši razcvet. @al je kapetan Ryder Young septembra 1946 izgubil `ivljenje v promet- ni nesreèi pri Millstadtskem jezeru. Po tragièni Youngovi smrti so se nad ta- borišèe v Peggezu zaèeli zgrinjati èrni oblaki. Najprej je oktobra prišlo do prisilne prese- litve vseh otrok brez staršev in mladoletni- kov v mladinsko taborišèe pri Leobnu na Šta- jerskem; med temi sta bili tudi dve moji so- šolki z begunske gimnazije. Tam so bili ne- dorasli otroci in mladoletniki brez staršev ne- zašèiteni in povsem nemoèni pred pritiski ju- goslovanskih repatriacijskih komisij, ki so dan na dan prihajale v taborišèe in otroke slepile z la`nimi obljubami ali pa jih tudi z gro`nja- mi silile k vrnitvi v Jugoslavijo. Kakšna tra- gièna ironija! V glavnem so bili to otroci in mladoletniki, ki so jim partizani med vojno pobili starše ali starejšega brata: zdaj pa so bili partizanskim oficirjem izroèeni na mi- lost in nemilost! Še hujši udarec nas je zadel novembra 1946, ko je pritisnil tisto leto nenavadno hud mraz. Angleške oblasti so odloèile, da lepo urejeno taborišèe pri Lienzu izpraznijo in be- gunce preselijo v Spittal, kjer je bilo tabo- rišèe v skrajno zanemarjenem in mizernem stanju: barake stisnjene druga ob drugo, gra- jene iz najslabšega lesa brez izolacije na vla`- nih tleh, okna in vrata niso tesnila, za mno- `ico taborišènikov premalo sanitarij itd. Za nas, ki so nas pognali iz Peggeza, je ta selitev, ki je potekala v nemogoèih razmerah, pomenila boleè udarec. V pravem hudem si- birskem mrazu je vo`nja z vlaki v nezakur- jenih vagonih trajala deset ali dvanajst ur, za nekatere tudi dva dni! In to na razdalji med Lienzom in Spittalom, ki ne znaša niti do- brih sto kilometrov! Na vmesnih postajah so vlaki stali tudi po dve ali tri ure. Nismo se mogli znebiti vtisa, kot da se angleški oblast- niki nalašè iz`ivljajo nad nami. Kaj je bil vzrok selitve? Nam naklonjeni John Corsellis je slišal in nam vedel povedati, da se beguncem v Peggezu predobro godi, zato je treba taborišèe ukiniti in preseliti v Spittal! Hkrati je prišel nerazumljiv ukaz, da je treba zapreti begunsko gimnazijo, naš po- nos, ki se mora preoblikovati v poklicno šolo. V Spittalu so nam razpolovili tudi `e tako skromne obroke prehrane. Še danes ne vem in ne morem razumeti, kakšni umazani ra- èuni so bili v ozadju vseh teh pritiskov. Rad bi poudaril samo eno: tudi ko smo bili èisto na dnu, preseljeni v nemogoèe raz- mere, v neprijazno okolje, Spittal, središèe velikonemške ideologije, se nismo predali obupu. Leden hlad je bilo èutiti povsod, kjer so begunci iskali zaposlitev in delo. Kaj vse je poskušal dr. Rajko Lo`ar, moj profesor, ki je vedno, kadar je kam potoval, nosil s seboj doktorsko diplomo dunajske univer- ze! Kjer koli bi se rad zaposlil, kakršnega koli dela bi se lotil, ne samo na graški univerzi, kjer se je najprej zanimal za slu`bo, ampak tudi v kakem lokalnem koroškem muzeju, tudi na osnovno šolo bi šel — a vse zaman! Na eni strani so nasprotovali titovci, na drugi strani nemški šovinisti, prikriti in potuhnjeni hitlerjanci, ki jih na Koroškem ni manjka- lo: to je bila skupna fronta proti vsemu, kar bi takrat, po konèani vojni, okrepilo razred- èene vrste slovenskih izobra`encev na Koroš- kem. Zato ponavljam, da je bila to naša druga najveèja tragedija, niè manjša od tiste po prvi svetovni vojni. Svetla izjema, ki je odstopala od te proti- slovenske fronte, je bila celovška škofija, ki je  % 7 &    *       odprtih rok sprejemala begunske duhovnike in jim dodeljevala mesta ̀ upnikov na koroških farah, ne samo na slovenskih, tudi na nemških farah. In tako je v celovški škofiji takrat de- lovalo veè kot sto slovenskih duhovnikov. Beguncem je nazadnje uspelo, da so - èe- prav pod malo drugaènim imenom - tudi v Spittalu obnovili gimnazijo in ohranili njen humanistièni profil. Zasluga za to gre Raj- ku Lo`arju, Jo`etu Ovseneku, Milku Jegli- èu in drugim profesorjem begunske gimna- zije, ki bi kot fenomen, zaradi svojega nacio- nalnega pomena zaslu`ila, da se ji v Pegge- zu ali v Spittalu postavi plošèa ali spomin- sko obele`je. Èez eno ali dve leti se je taborišèe v Spit- talu zaèelo prazniti: naši ljudje so zaèeli od- hajati - najprej v Kanado, nato v Venezue- lo, Argentino, ZDA, Avstralijo. Odhajali so najboljši, odhajala je intelektualna elita, ki bi bila tiste èase porušeni domovini krvavo potrebna, a je morala - v boju za svoj obstoj in golo pre`ivetje - svoje talente in duhov- ne moèi prodajati tujini. Najbr` se še danes ne zavedamo, kakšen moralni, demografski, intelektualni in gospodarski potencial smo takrat izgubili! Izobra`enci iz emigracije, moji bivši sošolci z begunske gimnazije, so se uve- ljavili kot profesorji in predavatelji na elit- nih ameriških in kanadskih univerzah, kot sodelavci NASA, kot uspešni podjetniki. Èe- prav so prišli goli in bosi, so nekateri zgra- dili tovarne, ki zaposlujejo tudi po sto de- lavcev. Pred dvema letoma se mi je ponudila prilo`nost, da z `eno obišèeva veè izseljen- skih središè v ZDA in Kanadi. Bila sva pre- seneèena, koliko naše kulturne dedišèine, ko- liko narodne zavednosti še danes, po šestih desetletjih, `ivi med njimi, v njihovih dru- `inskih hišah in kulturnih domovih! Marsik- daj precej veè kot v Sloveniji, kjer so neka-  % 7 &    * teri besedo “domovina” `e èrtali iz svojega besednjaka! Bila sva v njihovih domovih: po- vsod sva videla bogkov kot in podobo brez- janske Marije, imitacije domaèih kozolcev in umetniške podobe Ljubljane in Bleda, marsikje so naroèeni na Dru`ino ali na druge slovenske èasopise. Na njihovih piknikih in prireditvah sva videla veè slovenskih narodnih noš in slišala veè slovenskih pesmi in melodij, Ipavèevih in sodobnih, kot na podobnih pri- reditvah pri nas. In kakšno lepo slovenšèi- no še danes, po šestih desetletjih govorijo, èeprav nekateri med njimi nikoli veè niso obi- skali Slovenije! Njihovi kulturni domovi, ki so jih sezi- dali s prostovoljnim delom in s prostovolj- nimi denarnimi prispevki, ki so si jih dobe- sedno odtrgali od ust, so se razvili v kulturna središèa ne samo za slovensko skupnost, am- pak tudi za širše okolje, v katerem `ivijo. Njihove dru`ine nas preseneèajo s svojim potomstvom, z velikim številom otrok, vnu- kov in pravnukov, z zvestobo domaèim izro- èilom. Kaj otrok bi imeli šele tisti fantje, ki so bili vrnjeni in pobiti v hrastniških rovih in v Koèevskem Rogu, èe bi si ustvarili dru- `ine! Èe nas Slovencev v slovenski dr`avi še danes ni dva milijona, je krivda v tistih maj- skih in junijskih dneh, tistega nesreènega leta 1945! In najbr` ni sluèaj, da je ideja samostojne slovenske dr`ave, ki je bila v socialistièni Ju- goslaviji vsa leta tabu, dobila svoj prvi zagon in prva krila v emigraciji, kjer so `e pred veè kakor pol stoletja, `e davnega leta 1950 (v Chicagu in Torontu) naši emigranti zaèeli izdajati èasopis s pomenljivim naslovom Slo- venska dr`ava. Slovenska dr`ava je v njihovih srcih in sa- njah `ivela `e davno prej, kot smo jo v do- movini udejanjili.