Leto XII., štev. 4
ÜDr*vDiitvo. Ljubljana K.o«tljcva ut.c« 5. - Teleton it 3122 3123. 3124 3125 3126 iners-n' oddelek: Ljubljana. Selen« burso»« ai - Tel 5492 m 2-WZ Podružnica Maribor. Aleksandrova eesta §t 13 — IeletoD it 2455 Podružnica Cehe. Kocenova ulica
it 2 — Telefon it 190 fcrtun c»r* pošt £ek lavodih: Ljub» Dana it ti 842. Praha čisSo 7« 1<V> \V-er J» JOS >41
LJubljana, torek 6. januarja I93I
Cena 2 Din
Naročnina lodéu mesečno 25— Din ga inozemstvo 4«.— Din_
Uredništvo:
Mubljaca. Knatljcva uhca 5 Telerò« it 3122 3123 3124 3125 » 3120.
Maribor Aleksandrov« cesta 13 lé» lefon it 2440 (ponoči 2582).
Celje Kocenova ul 3 Telefon it 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po ta rifu
arska, kitoma in politična bilanca sesto januarskega režima ob njegovi drugi obletnici - Razvese-in pomembni uspehi na vseh poljih - Okrepi jen je naše mednarodne pozicije
LJubljana, 5. januarja.
Dafi.es poteka drugo k t o režima, ki ga bo zgodovina nagega naroda in njegove države beležila morda pod označbo »režiin 6. januarja«, ki mu bo pa istočasno rooraia priznati, da je to bil režim nacijonalne obnove. S svojim historičnim manifestom je kralj dne 6. januarja 1929 sistiral dotedanje ustavno stanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne da odpravi režim demokracije, temveč da preseka v zadnjem trenutku pot naroda in države v pogubo tn da — ker ni šlo drugače — z izločitvijo demokratičnih metod uvede veliko akcijo za ozdravljenje celokupnega našega nacijonalnega življenja v znamenju jugoslovenske ideje.
V posebnem historično - političnem pregledu objavljamo, kako je velika akcija vrhovnega voditelja naroda, katero izvršitev je izročil možu svojega zaupanja, predsedniku vlade g. Živkovi-ču, ki pa ji stalno i sam daje vedno novih pobud in najkrepkejše podpore, v svojem drugem letu prešla na sistematično pozitivno izvajanje svojega programa. istočasno ji je uspelo, da v vseh predelih države angažira aktivno sodelovanje naroda. Polagoma in na plodo-nosen način se uvaja v naše javno življenje zopet element demokratizma in kar je bilo v začetku historičen podvig poedinca - kralja, zavedajočega se svoje odgovornosti za bodočnost naše rase, to je danes že dobilo najširši Fundament: ogromna večina naroda stoji da-ces s kraljevo politiko in geslo »kräh' In na od!« je dobilo svojo pravo vsebino.
Predsedniku viade g. Petru 2ivkoviča In njegovim sotrudnikom gre zasiuga, da se kraljev načrt izvaja dosledno, energično, a vendar brez ostrih konfliktov ra nasprotstev. Režim razorožuje svoje protivnike s pozitivnimi uspehi in
je po ogromni večini tudi že razorožil, politika g. 2ivkoviča prepričuje tudi one, ki so dvomili v njen uspeh ter teoteli »počakati«, ona se na svoji poti ne
} strankarske razmere, temveč da s«
" sedaj ustvarja nova organizacija državne in nacijonalne politike. Tako se tudi v tem pogledu smotreno in vztrajno, korak za korakom izvršuje veliki šesto-ianuarski program in stopa na mesto nekdanjih nesrečnih strankarskih zastrupljenih borb plemenita tekma pri ustvarjajočem delu.
Ob zaključku drugega leta januarskega režima smemo reči: Jugoslavija se dviga, njene sile rastejo, jugoslovenski narod s svežim optimizmom gleda v svojo bodočnost. Roko v roki s svojim vrhovnim voditeljem, svojim kraljem samozavestno koraka po poti zdravega razvoja, siguren svojega napredka in s ponosom čuteč, da s svojo notranjo konsolidacijo dragoceno prispeva k obči konsolidaciji in pacifikaciji Evrope.
Narodnopolitična konsolidacija
Drugo ieto novega stanja, stvorjenega z manifestom 6. januarja 1929 nam kaže ve-tek napredek v konsolidaciji razmer tako v narodu, kakor v državi in ojačenje položaja in ugleda naše države v inozemstvu.
6. januar je prišeJ kot posledica strankarske razrvanosti. Prvo ieto si ie novi režim prizadeval predvsem, da ustavi z izjemm-mi merami vsako fi a dalj ne izpodkopavanje reia v javnem življenju s tem, da je popolnoma ukinil strankarsko življenje in delovanje V drugem letu njegovega udejstvo-vanja se ka-žejo že uspehi teh mer. Iz krila prejšnjih strank se vse bolj in bolj pojavila jo posamezniki m skupine, ki žele sodelovanja z režimom v smislu kraljevega manifesta. Iz bivše nekdaj kompaktne Hrvatske seljaške stranke, ki je stala sprva .e-zervira.no ob strani, so se začele že ob koncu prvega leta javljati skupine seljakov, kj »o Kot odposlanstva prihajale v Beograd, da se poklonijo kralju in da mu izjavijo svoje zadovoljstvo z novim stanjem. Zlasti pa so začetkom drugega leta začela prihajati taika odposlanstva v velikem številu hi v ogromnih masah tako. da ie lahko pri-
Nj. Vel. kralj Aleksander, preroditelj In ujedinitelj
Jugoslavije
Ministrski predsednik armijski general Vel. kralja pri delu za
frtaši kompromisa, ali stalno dokazuje.
da nikdar ne izgublja končnega cilja izpred oči, in vliva tako novega poguma vsem, ki so zaradi bridkih izkušenj v preteklosti postajali že malodušnl. Povsod se porajajo ustvarjajoče sile, nova volja do dela prešinja narod in nova vera v bodočnost, nova samozavest podžiga duhove. Naša obnova je v vidnem »n stalno naraščajočem razmahu.
Kot glavni program nastajajočega tretjega leta januarskega režima se pojavlja delo za gospodarski napredek. Veliki začetki so v tem pogledu že storjeni, veliko dela še čaka, dela, ki je tem važnejše, ker svetovna kriza pritiska tudi nas in ker je baš v tem pogledu bilo v prošlosti toliko zamujenega. Gospodarskim in socialnim vprašanjem gre danes prvi prostor povsod in vse sile se morajo napeti, da jih rešimo v pravem jugoslovenskem duhu, v duhu rav-nopravnosti in nacionalne solidarnosti.
Veiepomembna je ugotovitev v pregledu drugega leta regeneracijske po-Ktike, da so vse pomembnejše bivac stranke ne le po svojih pristaših, temveč tudi po večini svojih nekdanjih voditeljev v pozitivnem sodelovanju z režimom. Kdor je to sodelovanje sprejel, ie sprejel tudi njega predpostavko: da ne more biti več povratka v stare
PETER ŽIVKOVTC. prvi sotrudnlk NJ. obnovo Jugoslavije,
So do rekonstrukcije vlade z vstopom 5ti-
riih ministrov, ki so preje pripadali Hrvatski sefliaški stranki Zaradi tega je delo tako zvane hrvatske emigracije v inozemstvu izgubljalo svoj pomen. Ogromna manifestacija hrvatskih kmetov na veličastni skupščini, ki jo ie v Zagrebu sklical bivši podpredsednik HSS Karlo Kovačevi**, je Ma obenem Lzraz zadovoljstva naroda s kraljevim manifestom 6. januarja hi z novim stanjem ter je bil s tem tudi pred vsem svetom potrjen končni prelom z vsako avanturistično politiko ter z rezervo hrvatskih narodnih mas.
Se preje pa je hrvatsko meščanstvo bi
hrvatsko razumništvo organiziralo velepo-membno manifestaaijo s prihodom poklo-nitveroih odposlanstev na pobudo Zagreba. V drugem letu novega stanja so se slične manifestacije nadaljevale in vse večje število osebnosti iz meščanskih in inteligenčnih krogov se je pridruževalo sodelovanju z vladnim režimom. V samem Zagrebu še ie to razpoloženje pokazalo nekolikokrat na izredno veličasten način: to predvsem ob priliki posvečen ja novih jugoslovenskih pofkovnih praporov, ob priliki poseta predsednika vlade generala g. Petra Zivk^viča ter ob sklepu mestnega zastopništ* ".da preskrbi in uredi poseben dvorec^ ^ oiva-nie Nj. Vel. kralja in kraljeve ooiitelji v Zagreb»
Trn» te vrst blvSe samostojne demokratske stranke je prišlo do zelo pomembnih
izjav m manifestacij. Začetek Je napravili g Juiaj Demetro vič s svojim vstopom v vlado kot minister trgovine, za njim pa so sledile izjave in manifestacije, skupine bivših slovenskih samostojnih demokratov z g. dr. Albertom Kramerjem na čelu, izjave g. dr. P. Grisogona v Splitu in g. dr. Sv. Poj>oviča v Zemunu ter pristop vse večjega števila raznih osebnosti in skupin, ki so prej pripadale imenovani stranki, k delu v banskih uprava in banskih svetih. To razpoloženje se je pokazalo tudi v pisanju mnogih Listov v notranjosti, ki so preje tudi pripadali tej stranki
V zadnjem času se pojavlja v vseh pokrajinah države čedalje živahnejši pokret med intelektualca, ki so bili že prej jugoslovenske usmerjeni in med mladino, ki išče pota m nač na, da postane čim koristnejši sodelavec tako v propagiranju in poglabljanju jugoslovenske misli kakor v podpiranju režima pri prizadevanju za konsolidacijo razmer v državi Ta/ko se je pojavilo nekoliko omladiiiskih časopisov v Beogradu in v drugih mestih, ki so popolnoma prežeti z zdravo nacionalno mislijo. Pojavilo se je tudi prizadevanje za ustanavljanje klubov v raznih banovinah, v prvi vrsti v dunav-ski, savski in drinski. Pristopih so k akciji tudi predvojni nacionalisti z «zrečno željo, da privedejo vse svoje prešnje tovariše k aktivnosti za pomoč pri gradnji nove Jugoslawe.	j
Med muslimani, ki so prej pripadali ju- j goslovenski muslimanski organizacija, se je takisto pojavilo velriko gibanje z namenom, da se muslimanski živelj spravi iz dosedanje pasivnosti. Veliko število uglednih muslimanov in večine bivših narodnih poslancev te organizacije, ki so se udeležili ob priliki ministrskega potovanja vladnih konferenc, je za to najboljši dokaz. Odlkriti nastop bivšega poslanca Saliiha Baljiča je nadaljni korak v tem pravcu. Organizacija verske zajednice muslimanov in imenovanje novega reis-ul-uleme ustvarja enotno versko organizacijo za vse muslimane v državi in končno ureditev agrarnega vprašanja. po kateri bodo posamezni lastniki zemlje, med katerimi je veliko število muslimanskih siromakov, dobili več nego 350 milijonov dinarjev in bo s tem gospodarski in verski j>o!ožaj muslimanov tako okrepljen, da ni nik a Vega povoda več. da bi se muslimani od del ili politično kot posebna skupina Vse to bo nedvomno doprineslo k temu, da se bodo naši muslimani aktivneje | udejstvovali v narodnem pravcu. V dravski banovini se prilike razvflajo
normalno. Obe bftv§! stranki, to! sta tam
prevlado/a-fi, sodelujeta aktivno z režimom, bodisi po svojih predstavnikih v vladi, bodisi v zakonodajnem svetu ali pa v bano-vinski upravi m banskem svetu. V vrstah bivše slovenske ljudske stranke se je zadnji čas še okrepila ta delavnost, z imenovanjem dr. Draga Marušiča za bana dravske banovine pa so k sodelovanju pristopile tudi sile bivše kmetijske stranke.
Strankarska nestrpnost in razrvanost, ki je vladala na ozemlju bivše kraljevine Srbije. se je v drugem letu novega stanja sko-o popolnoma polegla. Z ukinitvijo političnega življenja je ustavljeno nadaljne širjenje strankarstva, lansko leto pa so padle tudi psihološko pregrade in nezaupanje, ki ;e vladalo med skupinami in poedinci v posameznih krajih in mestih, kar se je razločno pokazalo ob priliki potovanja in konferenc ministrov S tem so izginili tudi poslednji sledovi rezerve in pomanjkanja stikov ter sodelovanja med pristaši strank, posebno radikalne in demokratske, obenem pa so bivši odlična pristaši teh strank odkrito pristopili k delu vlade pri lokalnih in splošno narodnih poslih To sodelovanje se lepo kaže v banskih svetih.
Na jugu države se pn vseh slojih opaža veliko olajšanje, ki je nastopilo zato, ker ni več strankarskega pritiska in strankarske borbe, ki jo je tamošnie ljudstvo tako težko prenašalo. S tem je omogočeno smotreno d^Io za napredek teh krajev in pravo zaupanje širokih mas ter gospodarsk'h krogov v današnjo vlado se kaže pri vsaki priliki. Vse bolj in bolj, vse jačje in vse hitreje pristopajo te mase in ti krogi k aktivnemu gospodarskemu in nacionalnemu življenju. kar se doslej še nikoli ni opazilo.
Sodelovanje vlade In naroda
Ta temeljita sprememba držanja mas in predstavn'kov bivših strank je v vseh krajih naše države prišla do vidnega izraza ob priliki potovanja m konferenc ministrov po državi. Pred temi potovanja je došJo do nekih i>omembnih dogodkov.
Predvsem je treba tu omeniti važne razgovore mimstrov. ki so j'h imeli lansko leto na Bledu in pri katerih ie b;1o sklenjen da se vlada aHrm'ra tudi nolitfčno In d?» stop? nato v nenosrerien st'k s š'rokitn? m?-«jami v elito ustvarjanja š'roke lugosfoven-ske akcije. Sledndo je sporočilo ministrske-ca sveta, da se smatra vlada za homogeno To iziavo so, kakor znano, podpisali vs; člani vfcde ne glede na svojo prejšnjo strakarsko pripadnost
Z odlokom N|. VcL kralja so Me __
njane stare s slavo ovenčane srbske pol-kovne zastave z novimi jugoslovenskimi. Slovesnost, ka se je pri tej priliki vršila m Banjici, je pokazala vsemu svetu izredno sposobnost in visoki duh naše vojske, a v vsem narodu je ustvarila še večje in edinstveno razpoloženje, ki se je zlasti manifestiralo ob priliki predaje novih zastav v posameznih krajih.
Z imenovanjem bansklk svetov, ▼ katere »o bia anenovani zastopniki vseh bivšik strank in skupin, »zbrani po kvaliteti brez vsakih demagoškiih ozirov, je bilo pritegnjenih k sodelovanju na stotine novih moči. ki so prišle direktno iz naroda z iskreno voljo za stvarno hi pošteno delo. Koncesn lanskega leta so priče« banski sveti poslovati in takoj se je pokazalo, kako koristna In pk>donosna je ta institucija, pri vseh banovinah so bile razprave v banskih svetih na višini, česar poprej ni bilo nikdar v narodni skupščini.
Po odloku N8. Ve«, knrfja so v začetku Jeseni gg. umistni razdeljeni ▼ posamezn« skupine krenili aa potovanje po vseh pokrajina]] ter so imeli konference s predstav-«riki naroda. To je bil prvi primer, da se }« pri nas uvedla taka metoda dela Ze poprej se Je pokazal dober vpliv na vse kraje, ko je predsednik viade posetil razna mesta ia stopil v stik s prebivaistvom, sprejemai ne samo izraze swnpatij, marveč tudi prošnje n pritožbe ter takoj oskrbel ra to, da so se rešile. Doslej večina teh krajev sploh še ni doživela takih obis-kov. S potovanjem ministrov Je bil ustvarjen še živahnejši stik x narodom. Ker sedai ni voljennh narodnih predstavnikov, so te konference mimstrw deloma nadomestile v marsikaterem pogledu prejšnji sistem, izboljšale pa ga z novim dejstvom, ki na nič manj važno: vlada se )e obrnila na narod, da direktno od nJega is na lieo mesta čuje njegove želje in potrebe, namesto da bi preko demajcošklh In strankarskih predstavnikov sprejemala narodove želje. N"a ta način se je začela razvijati izmenjava misli in nov duh j« prežel vso našo državo.
Izboljšanje administracije
Nova razdelitev države na d-evet banovin, ki je bila izvršena z zakonom od 3. okt 1929, je bila izvedena v drugem letu sedanjega stanja. Nove banovine poslujejo s polno paro in napredek je očividen. Takuj po uvedbi nove upravne razdelitve je bil povečan stik med obiastmi in narodom, a zaupanje naroda do oblasti je naraslo. Enakomerno razdeljena materijalna sredstva so omogočila naglo delo v vseh krajih države. Povsod se opaža, da je že v prvem letu v posameznih centrih novih banovin zavladalo novo življenje. To se vidi zlasti v povečani stavbni podjetnosti in živahnejšem gospodarskem delovanju. Mnogo je bilo krajev, kjer se celih deset let ni zgradilo skoro ničesar, a v zadnjem letu je zavzela gradbena podjetnost tako brzino, da ti kra-iä naglo izpreminjajo svoje Kce. Polet, ki ga je opažati na vseh poljih v posameznih banovinah kaže, da stojimo pred nekako eksplozijo novih, poprej toliko let potlačenih sil, ki so samo čakale, da morejo stopiti na plan.
V izboljšanju naše administracije je bä ▼ minulem letu važen novi zakon o upravnem po<5topku. Nadaljevalo se je delo na izenačenju zakonodaje in uveljavljen ju novih zakonov. Važna je zlasti uvedba sreskih sodišč v Južni Srbiji in Črni gori, kjer jiù doslej ni bilo. Prav tako ie važno deèo za uvedbo katastrov in zemljiških knjig v Srbiji, Južni Srbiji in Črni gori, kjer bodo začeli poslovati že s prihodnjim letom. Končno Je treba še omeniti, da Je tudi že uradniški zakon v zaključni redakciji. Vsi službeni odnošaji uradnikov bodo urejeni po enakih načelih. Kolikor se izve, si vlada prizadeva, da sorazmerno enako določi prejemke višjih in nižjih uradn?kov. S končno ureditvijo uradniškega vprašanja bo Imela naša uprava vse zakonske podlage za njeno delinitivno ureditev.
Gospodarski preporod
Pomirjenje političnih strasti in uvedba normalnega življenja ter ojačanja nacionalne zavesti na vsem ozemlju Jugoslavije, ustvarja predpogoj za ureditev gospodarskih prilik, kar so poprej v veHki meri itežkočale prejšnje politične borbe in nedo-voljna organizacija države. Tretje leto novega režnma bo nedvomno izpofoijeno s nrizadevanjem za ureditev gospodarskih nrilik in povzd'go narodnega blagostanja. To m lahka naloga in enostaven problem, ker ne ene samo za ukrepe, kj so odvisni
od aa« samih, marveč «a sploSno gospodarsko situacijo na svetu. Gospodarska kriza jt huda in vpiiva tudd na našo državo. Toda ie v lanskem letu je bik) na tem poiju mnogo storjenega. Agrarna reforma ie več ali mani končana in izvršena je likvidacija agrarnih odnošajev v vseh krajih, tàko na severu kakor na jugu. Zlasti je treba podčrtati, da je rešenih dvoje vprašanj, ki so bila leta m leta na dnevnem redu: Likvidacija odkupnine begluških zemljišč v Bosni in vprašanje agrara v Dalmaciji. S tem je bila na mah ustvarjena jasna situacija za bivše posestnike, na. drugi strani pa omogočena gospodarska eksistenca ogromnemu Številu poljedelcev.
Delo agrarne banke, ki je biM ustanovni ena koncem prvega leta sedanjega režima, se je v naglem tempu razvilo tako, da so vplačani prvi trije obroki osnovne glavnice. ßanka je doslej plasirala že nad $00 milijonov med poljedelce in s tem pripomogla v velik! meri k zbližanju obrestne mere za poljedelske kredite. Razen tega je banka 7 dajanjem kreditov prvenstveno zadrugam napotila naše seljaštvo na zadružne organizacije, Število seijaških zadrug se je v zadnjem letu več ko podvojilo.
Na vseh straneh se pojavlja pokret, ki stremi za sanacijo raznih zadružnih zvez, zlasti hrvatskega zadružnega saveza v Zagrebu, sarajevskega in splitskega saveza, pr. čemer je tudi vlada dala svojo pomoč S tem se ustvarjajo pogoji za koncentracijo našega zadružništva; prvi početek je storjen s fuzijo bačko-banatskega saveza zem-IjoradnišLih zadrug s savezom srbskih zem-ijoradniških zadrug.
Na intervencijo vlade se Je pričelo delo za preorijeutacijo naše poljedelske produkcije, upoštevajoč pri tem razmere posameznih pokrajin. Intenzivno se nadaljuje delo za izboljšanje in pospeševanje živinoreje, za selekcijo semen in za intenzivno sajenje kvalitativnega tobaka. Rezultati se kažejo že v raznih pokrajinah, četudi je to delo zelo dolgotrajno in naporno.
Ena najvažnejših akcij v minulem letu je bila borba proti nazadovanju cen poljedel« skih proizvodov. Vzrok padanja cen je mednarodnega značaja. Mi smo se morali braniti, kakor smo pač mogli in znali. V fem cihu je bil osnovan zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in privilegirana izvozna delniška družba, naša država pa je inicijativno sodelovala pri ruznih mednarodnih kongresih (S uiaja, Bukarešta, Varšava, Ženeva itd.) j na katerih so bili ugotovljeni skupni interesi agrarnih držav in sprejeti sklepi za osiguranje čimbolj še prodaje agrarnih proizvodov Pri organizaciji izvoza so važm tudi sklepi glede graditve silosov.
Četudi lansko leto naš izvoz zaradi meden a rod ne krize ni bil tako velik, kakor prejšnje leto, vendar to ni vplivalo na stabilnost valute. V teku pa so zaključne priprave za formalno stabilizacijo dinarja.
Naš promet Je bil v prošlem letu skoraj popolnoma urejen. Četudi je bila izvozna kompanja zelo velika, je bilo vedno na razpolago dovoli vagonov in ni bilo v tem pogledu nikakega zastoja. Ni bilo treba najemati tujih vagonov, ker se je naš iastni vozm park racionalno izkoriščal Lansko leto smo dobili veliko število novih loko-motivov in vagonov ter uredili mnogo železniških prog. Kar se tiče pomorskega prometa, je treba zabeležiti velik porast ladijske ton a že, ker so bile nabavljene in stavljene v promet številne nove ladje dolge plovidbe.
Sklepi, ki Jih Je vlada sprejela na svoji seji dne 11. decembra v svrho olajšanja davčnih ln carinskih bremen in da zadovolji najnujnejšim potrebam naroda, so tako daiekosežni in bodo imeli tako velik neposreden vpliv, da so bifi povsod, zlasti pa v najširših narodnih plasteh pozdravljeni z največjim zadovoljstvom ter so mnogo doprinesli k olajšanju položaja širokih slojev. Ti sklepi so neposredni rezultat ministrskih potovanj In konferenc, obenem pa najboljši dokaz, da so bile te konference resne in da so imele za cilj neposredne in praktične rezultate, ki so jih tudi obrodile.
Kult mm delo
KJjub vsej gospodarski krizi, ki tare svet, se ta krza pri nas zaradi različnosti poljedelskih proizvodov in ekspanzivnosti našega poljedelstva, ne čuti tako hudo, kakor drugod. Naša država ne pozna brezposelnosti v onem smislu, gotovo pa ne v onem obsegu, kakor obstoja v drugih državah. Pokrajine, ki so se doslej vedno smatrale za pasivne m ii jim je morala država vedno dajati izredno podporo, danes ne prihajajo več s takima zahtevami, (n. pr. Cnia gora. Hercegovina, del Daknacije itd.), ker so se v teh krajih ustvarili novi viri gospodarskega blagostanja (v Hercegovini n. pr. produkcija tobaka), na drugi strani pa dobivajo sedaj življenjske potrebščine, zlasti poljedelske proizvode, mnogo ceneje kakor poprej. Znik, da nas gospodarska kriza ne ogroža tako, kakor nekatere druge države, je dejstvo, da niti pod odstotka plačanih davkov ni bilo Iztirjanih eksekutlvnim potom in da je celokupna vsota plačanih davkov letos celo višja, kakor pa je bila prejšnja leta.
Z ureditvijo razmer se je ojačalo tudi kulturno delovanje. Povsod se pojavlja želja po napredku in po delu na kulturnem polj u, tako pri omladini, kakor pri intelek- j tualcih v raznih pokrajinah naše države. Povsem upravičeno je pričakovanje, da se bodt v bodočem letu na tem polju uveljavile nove moči in nove akcije.
Posebno važen dogodek minulega leta je bik> ujedinjenje sokolskih organizacij in nova organizacija Sokolstva, ki je že v prvem letu svojega obstoja pokazala ogromen napredek svojega članstva, svojih društev ;n d «nov. četudi je bil čas od ustanovitve So-ko'a kraljevine Jugoslavije pa do vsesokol-skega zleta zelo kratek, je bil ta zlet gran-dijozna manifestaci;» jugoslovenstva in slo-vanstva sploh, manifestacija dobre organizacije in velikega navdušenja.
Končno je treba podčrtati, da so z novimi zaken' urejene tudi verske priPke v dr- : žavf in odstranjene mnege težkoče, ki so ' :
se pojavne zarad! prejšnjega neurejenega
• položaja posameznih veroizpovedi V preteklem letu je b;l urejen položaj pravoslav-i ne, protéstantovske, židovske in musliman-i ske veroizpovedi, v teku pa so priprave iz sklenitev konkordata s katoliško cerkvijo. S tem se urejajo tudi odnošaiji med posameznimi cerkvama in državo, to pa vedno na osnovi avtonomne administracije velikih verskih zajednic, ki dobivajo na razpolago tudi sorazmerno subvencijo od države. Zaključno delo na tem polju bo splošni inter-konfesionalni zakon, ki bo stavil deilnitlvno z dnevnega reda takozvano cerkveno vprašanje.
O jaeen položaj v sveta
To m tako urejevanje prilik v naši državi je zapustilo globok vtis tudi pri vseh tujcih, ki so prihajala k nam. Teh pa je bilo v lanskem letu naravnost nenavadno veliko število. Glasovi tiska, v ka'terem so se jav-fjali ti obiskovalci naše države, so bili brez izjeme ugodni Neugodni glasovi, v kolikor jih je sploh bilo, imajo svoj vzrok v posebnih političnih tendencah dotičnih listov .n onih krogov, ki stoje za njimi. Vsi objektivni opazovalci pa so soglasno ugotovili, da se pr; nas rapidno urejajo razmere, da ni onih političnih in gospodarskih pretres-ijajev, ki vznemirjajo skoro vse druge države v naši sosedščini
Vse to je izboljšalo in ojačalo naš položni v svetu. Na mednarodnih kongresih se vedno bolj uveljavljajo predstavniki naše države. kar se vidi zlasti v Društvu narodov, kje' je bil naš zunanji minister celo predsednik Sveta, kakor tudi na številnih dru- ' gib mednarodnih kongresih, konferencah in sestankih. Vezi do naših prejšnjih prijateljev in naših zaveznikov, ne samo da niso zrahljane, marveč so se še poglobile in oja-ca'e. a nove prijateljske vezi se ustvarjajo. Urejeni so odnošaii do naših sosedov, zlasti glede obmejnih sporov in dvolastniških posestev z Bolgarijo. Vezi prijateljstva in simpatije do Francije, ki so že od nekdaj obstojale, pa so se v zadnjem letu še poglobile in doživele sHajno manifestacijo ob priliki nedavnega odkritja spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu.
Vainepi dogodki preteklega leta
Obsežno delo vlade v preteklem letu je razvidno iz naslednjih podatkov.
Januar
Dne 1. jannarja je bil izdan zakon o državnem sodišču za zaščito države.
Dne 4. januarja je bil izdan zakon o iz-premembah in izpolnitvah uredbe o organizaciji in delokrogu narodnega zdravja v Zagrebu. Istega dne je bil izdan tudi zakon o spremembi zakena o porotah.
Dne 5. januarja je bil z Bolgarijo sklenjen sporazum o dvolastniških posestvih ter izdan zakon o likvidaciji Jugosloven-skega Sokola, Hrvatskega Sokola, Orla in Srbskega Sokola.
Dne 12. januarja so v Beograd došle poklonitvene deputacije iz dunavske, drin-ske in dravske banovine, ki so ob tej priliki manifestirale hvaležnost naroda za ukrepe Nj. Vel. kralja ter njegove vlade, že prej je bila sprejeta 2. januarja od Nj. Vsi. kralja poklonitvena deputacija iz vr-baske banovine.
Istega dne je vlada izdala uredbo o olajšavah v vojski za člane Sokola ter obenem imenovala prvo upravo Sokola kraljevine Jugoslavije. Izdan je bil tudi zakon o pomoči za asanaeijo vasi. Svečano je bil izročen prometu novi most pri Zvorniku.
Dne 15. januarja so pričele v Beograd prihajati deputacije hrvatskih seljakov, ki so spontano manifestirali ljubezen do domovine ter neornajeno vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju.
Dne 20. januarja je bil velik sprejem hrvatskih seljakov v dvoru, kjer so priredili navdušeno manifestacijo za Nj. Vel. kralja in domovino. Istega dne js bil imenovan za ministra za gradbe Filip Trifu-novič.
Dne 28. januarja je bila izvršena administrativna združitev Beograda in Zemu-na.
Februar
1.	februarja je vlada izdala zakon o
islamski verski zajednici.
4. februarja je vlada izdala uredbo o praznikih, da bi povečala število delavnih dni v uradih.
13.	februarja je bil izročen prometu most preko Mure pri Gornji Radgoni.
14.	februarja je bil izdelan in podpisan novi vojaški kazenski zakon.
17. februarja je bil objavljen statut o poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije.
19.	februarja je naša država dosegla sporazum s porterji francoskih posojil in na ta način odpravila z dnevnega reda vprašanje, ki je bilo odprto celo vrsto let in znatno škodovalo našemu mednarodnemu ugledu.
21. februarja je bila otvorjena in izročena prometu železniška proga Rogatec— Krapina.
28. februarja je bil izdan zakon o imenih krajev in ulic.
24. februarja se je vršila prva konferenca vseh banov.
27.	februarja je bil izdan zakon o izpre-membi zakona o Agrarni banki in istega dne je bila tudi izdana koncesija francoski družbi Batignol za zgraditev mosta med Beogradom in Zemunom.
Marec
2.	marca je bil izdan zakon o bolnicah. V prvem tromesečju leta 1930. je dinar pokazal največjo stabilnost na mednarodnih trgih. Vlada je po resornem ministru podvzela tudi ukrepe za racionalno poljedelstvo ter je izdala naredbo banskim upravam, da morajo imeti vsi kmetijski uradniki strokovno izobrazbo.
20.	marca je bil izdan zakon o osnovanju banskih svetov, da bi se ustvarili vsi pogoji za procvit banovin.
24. marca je bil podpisan zakon o likvidaciji odškodnine za begluško zemljo. Prvič po dvanajstih letih je Ml izdan realni in vestno izdelan proračun, ki obsega vse državne potrebe.
28.	marca je bila ▼ svrho zboljšanja zunanje trgovine sklenjena arbitražna pogodba s Španijo, razen tega pa je v prvem tromesečju vlaaa izdala celo vrsto uredb kot dopolnilo ln pojasnilo k novim zakonom,
AprfI
2. aprila je bil proglašen zakon o izpre-membah in izpopolnitvah zakona o državni trošarini.
4.	aprila je bit proglašen zakon o pobijanju nelojalne konkurence.
5.	aprila je bil proglašen zakon o redu Jugosiovenske krone.
8. aprila je bila podpisana pogodba o zgraditvi mosta Kralja Aleksandra L med Beogradom in Zemunom.
12. aprila je bil za novega patriarha izvoljen skopski mitropelit Vamava.
17. aprila je bil proglašen zakon o Izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov.
24. aprila je bil proglašen zakon o ureditvi jugosiovenske svobodne cone v Solunu.
Maj
4.	maja je bila objavljena naredba predsednika vlade, naj se v banovinskih proračunih ne izvrše vsi izdatki za reprezentanco in zaupne posle za razne podpore, nagrade in honorarje, in da naj se ponovno pregledajo ostali visoko odobreni izdatki ter zmanjšajo na najpotrebnejše vsote, ki bi odgovarjale stvarnim potrebam.
5.	maja je bil v Narodni banki osnovan fond Nj. Vel. kralja Aleksandra I. za podpiranje kmetijstva.
12. maja je bila osnovana privilegirana družba za izvoz kmetijskih proizvodov.
19.	maja ie bil objavljen ukaz Nj. Vel. kralja o imenovanju dr. N. Drinkoviča in dr. O. Frangeša za ministra brez portfelja, dr. Stanka šibenika za ministra za kmetijstvo in Nikole Preka za ministra za socialno politiko.
20.	maja je bil objavljen ukaz Nj. Vel. kralja o imenovanju dr. Ivana Neudorfer-ja in dr. Ivana švegla za ministra brez portfelja.
21.	maja je bil objavljen zakon o izpre-membah in izpopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakon o zemljiških knjigah ter objavljen ukaz o razrešenju predsednika beograjske občine M Savčiča ter podpredsednika dr. V. Zadjine, kakor tudi o imenovanju univerzitetnega profesorja M. Nešiča za predsednika beograjske občine in predsednika sodišča L stopnje N. Krstiča za podpredsednika beograjske občine.
27. maja je Narodna banka znižala eskomptno mero od 6 na 5.5%, obrestno mero za lombardna posojila pa od 8 na 7%.
30. maja je državna hipotekama banka znižala obrestno mero za lombardna posojila od 8 na 7%.
Junij
6. junija je bil proglašen zakon o volitvi reis-ul-uleme, članov ulema-medžilisa ter muftijev islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije.
9.	junija je bil objavljen ukaz, s katerim je %>il na lastno prošnjo upokojen Hadži Mehmed Džemaludi čauševič ter ukaz o sklicanju kurije muslimanske zajednice za izvolitev reis-ul-uleme.
12. junija je bil objavljen ukaz NJ. Vel. kralja o imenovanju Ibrahima Maglajiča za reis-ul-uleme.
Julij
5.	julija je bil objavljen zakon o železnicah javnega prometa. Predsednik vlade je objavil na podlagi pooblastila § 26 zakona o banski upravi pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov. Podpisan in objavljen je bil zakon o predpisovanju in plačevanju doklade na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o univerzah, s katerim so bili izenačeni predpisi o najvišjih prosvetnih ustanovah. Univerze so ohranile še nadalje svojo avtonomijo.
4.	julija je bila na seji ministrskega sveta ugotovljena soglasnost vseh članov vlade s smerjo narodne in državne politike. Državni m narodni program je bil določen v novem režimu z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja in sicer z manifestom od 6. januarja, ki se mora sprejeti v celoti po motivih in v podrobnostih iz z zakonom od 3. oktobra leta 1929, Ugotovljeno je bilo, da je etniški ln etični smisel našega nacionalnega razvoja definitiva« določen z imenom kraljevine. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je za vedno izključila zgodovinske meje. S tem zakonom je bilo postavljeno absolutno načelo: en narod in eno nacionalno čustvovanje. Osnovno načelo sedanjega režima izključuje politične stranke, ki se v svojem starem videzu nikdar ne morejo več povrniti.
6.	julija je bil svečano otvorjen del transbalkanske proge Pločnik—Kuršum-lija.
8. julija je bila izdana naredba o odpiranju in zapiranju trgovin na podlagi pooblastila v členu 47. uredbe.
10.	julija je bil izdan zakon o izpremera-bah in izpopolnitvah zakona o narodnih šolah, zakon o nostrifikaciji diplom vseh univerz in šol, novi zakon o izvršbi, podpisan je bil uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah, nadalje ustava islamske verske zajednice, ki v podrobnostih določa njeno delo v verskem in imovinskem pogledu.
15. julija je bil podpisan zakon o davčnih in taksnih olajšavah za notelsko industrijo ter zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o državnem prometnem osebju.
20. julija je minister pravde v sporazumu s finančnim ministrom in ministrom za kmetijstvo podpisal navodila za prvo osnovanje zemljiških knjig na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici.
Avgust
5.	avgusta Je predsednik vlade general živkovič na svojem potovanju po Primorju govoril v Dubrovniku o pomenu deklaracije vlade od 4. julija 1930, ki je na nedvoumen način izjavila svojo pripravljenost, da v izvajanju postavljenih nalog noče popuščati in da se stari slabi časi ne smejo več vrniti Vlada je pokazala glavne smernice dela v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu in po tej deklaraciji mora biti vsakomur jasna potreba, da se zberejo k sodelovanju vsi dobro misleči elementi v državi in da se stari računi izpred 4. julija ne smejo nikomur več očitati. Na Cetinju je predsednik vlade poudaril pravilno pojmovanje verske strpljtvosti. Poudarja je, da zahteva novi čas izročitev pozabi vseh zablod in pogreškov iz slabe preteklosti in da je treba sedaj vdano služiti kralju in domo-vini.
94. avgusta. Povodom desetletnice Slovenskega lista »Jutra« je predsednik vlade podal na Bledu značilno izjavo uredniku lista. Predsednik vlade je predvsem obžaloval, da Se nI mogel prepotovati dravske banovine. Poudaril je čvrsto voljo vlade, da vztraja do konca ▼ svojem konstruktivnem delu ter na podlagi kraljevega manifesta, ki otvarja novo dobo narodnega življenja, žalostna preteklost se nikdar več ne sme povrnitL Program vladne deklaracije naj združi vse iskrene narodne ljudi, da se s skupnim složnim delom dovede nacionalna ideja do popolne zmage. Predsednik vlade je končno čestital »Jutru« k desetletnici njegovega uspešnega dela.
September
Dne 5. septembra je bilo objavljeno iz ministrske seje pod predsedstvom generala Petra Živkoviča v zvezi s prejšnjimi sklepi, da imajo vsi člani vlade samo en program, določen v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja leta 1929. in v sklepih kraljevske vlade od 4. julija 1930. Vsi člani vlade se smatrajo kot člani popolnoma homogenega kabineta. Pravilen razvoj narodnega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank, člani vladi sodelujejo pri uresničenju vsedržavnih nalog, ne glede na svojo prejšnjo pripadnost.
6. septembra so bile zamenjane stare s slavo ovenčane zastave, ki se čuvajo v to-polski zadužbini kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, z novimi simboli naše narodne obrambe. Ob tej priliki je imel Nj. Vel. kralj nagovor na vojsko, v katerem je poudarjal, naj bodo nove zastave odslej sveta znamenja naših polkov in vojaške časti. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki je bil povnd za ta zgodovinski čin, je bil po vsej državi najsvečauejše proslavljen, zlasti pa v Beogradu, kjer je na Banjici izročil Nj. Vel. kralj deputa-cijam posameznih polkov nove jugosiovenske zastave, nakar se je vršil veličasten defile vseh vrst orožja naše vojske.
8. septembra so bile velike svečanosti na Oplencu, kjer so prenesli posmrtne ostanke Vožda Karadjordja v zadužbino kralja Petra, kjer so shranjene od tedaj tudi stare srbske vojne zastave.
11. septembra. Po velikih svečanostih se je pričela nova vladna akcija, ki je imela predvsem namen, da se člani vlade potom banskih svetnikov seznanijo s potrebami najširših množic naroda. Manifest Nj. Vel. kralja je pozval ves narod k sodelovanju za ustvaritev novega stanja. Prvi neposredni delavci so bili brez dvoma člani vlade. Izvršeno Je bilo zgodovinsko delo proglasitve Jugoslavije in razdelitve na devet banovin. Konsolidacija države zahteva pn tem nove naloge in razširjenje akcije vlade. Državne potrebe izključujejo vzpostavitev nekdanjih strank, katerih nekdanji pristaši pa imajo prav tako pozitivno nalogo, da zbirajo in organizirajo vse narodne sile, ki so bile prej vezane in okovane v razne zgodovinske okvire.
11. septembra je bil podpisan zakon o javnih beležnikih.
16. septembra je bila svečano otvorjena nova tobačna tovarna v Nišu.
18.	septembra Jt Mia prirejena razstava Centralnega presbiroa r ženevi o razvoju naše države v zadnjih desetih letih-
22. septembra je bil predsednik vlade general živKovič navdušeno sprejet v Zagrebu. Ob tej priliki so se v Zagrebu vršile velike manifestacije za Jugoslavijo, in Nj. Vel kralja.
Oktober
A oktobra so se pričela velika inšpekcijska potovanja ministrov po državi, ki so posetili najprej Skoplje. Mostar, Split, Te-tovo, Ohrid, Bitolj, Pančevo, Vršac, Sme-derovo, Valjevo. Bijeljino, Tuzlo, Stari Bečej, Novi Sad. Sombor, Subotico, Bihač, Banja Luko in Sarajevo.
19.	oktobra je Nj. Vel. kralj prisostvoval otvoritvi rudnika Trebče ter pri tej priliki izrekel priznanje delu naših rudarjev.
20.	oktobra se Je vršila agrarna konferenca v Bukarešti, na kateri e« je pripravila skupna akcija agrarnih držav z& zboljšanje prodaje kmetijskih proizvodov.
November
2. novembra in v naslednjih dneh so ml»
nistri posetili Karlovac, Vukovar, Osijek. Virovitico, Oguli n. Bjeiovar, Gospčč, Su-šak, Celje, Maribor, Jagodino, Kruševac, Kraljevo, čačak, Užice, Gornji Milanova c, Kragujec.
12. novembra Je bila konferenca izvoznih zavodov Bolgarije, Madžarske, Poljske, Rumunije in Jugoslavije v svrix® zboljšanja kmetijskih proizvodov.
21.	novembra je predsednik vlade v Kumari o vu prisostvoval otvoritvi obrtniškega doma ter je pri tej priliki naglaSal zasluge nažega obrtništva pri razvoju narodnega gospodarstva.
SO. novembra je veliko Zborovanje nro-slimanov v Sarajevu dokazalo vdanost muslimanskih množic kralju in državi.
December
4. decembra je bil imenovan sa bana dravske banovine dr. Drago Marušič.
8. decembra se je vršilo na inicljattro Karla Kovačeviča ▼ Zagret« zborovanj* 160.000 seljakov iz Hrvatske in drugih krajev; na katerem je biio obsojeno delo nekdanjega vodstva bivše KSS Ln hrvatskih emigrantov.
11. decembra je bila eeja vlade pod predsedstvom Nj. Vel. kralja, na kateri so. bili sprejeti skepi na podlagi referatov ministrov, po njihovih inšpekcijskih potovanjih, da se znižajo stopnje osnovnega davka na dohodek od zemljišč, zmanjša trošarina na vino in olajša plačevanje dolgih davkov v obrokih na pet let z obrestmi 3% namesto 6%. Sklenjeno je tudi bilo, da se izdajo ukrepi za pospeševanj« kmetijstva itd.
15.	decembra Je bila izdana naredba • vporabi narodne sile z namenom, da se ▼ bodoče vedi strogo račun o tem, da se n» škoduje narodu in splošnim interesom.
16.	decembra je bila izdan zakon o končni likvidaciji priznavanja in izplačevanja vojnih odškodnin, kakor tudi zakon na samce.
23. decembra je bil izdan zakon o zdravstvenih zadrugah.
Molotov o gospodarski in zunanji politiki
Rusije
Prihodnje leto označuje kot izredno važno za sovfetsfco gospodarstvo Zaposlitev dveh milijonov novih delavcev — Nestainost mednarodnih
odnošajev
hi, se mora delovanje sor jetrn- tesoeijlt«
Moskva, 5. januarja, s. Na tretjem za» sedanju centralnega izvršilnega odbora je predsednik sveta ljudskih komisarjev Mo« lotov opozarjal na uspehe preteklih dveh let petletnega načrta, ki pričajo o velikan« skem razvoju celokupnega gospodarstva v Rusiii ter se je bavil z nalogami v tretjem letu tega načrta, ki bo za razvoj sociali» stičnega sektorja gospodarstva izredne vaz« nosti. Opozarja! je na naloge posameznih panog gospodarstva ter označil kot najvaž« nejšo nalogo v 1. 1931, da se pritegneta 2 milijona novih delavcev v gospodarstvo. Svet ljudskih komisarjev pripisuje načrtom gospodarstva v 1 1931 velikansko važnost, kar izhaja že rz dejstva, da je Sovjetska unija stopila v dobo socializma. Za tretje leto določene naloge zahtevajo sanacijo ce« lokupnega aparata! Uspehi socialistične ob» nove jamčijo vstop Sovjetske uniie v dobo, ki ie označena s socialističnim pohodom na vsej fronti. Da se zagotovijo nadaljnji uspe«
reorganizirati.
O zunanjepolitičnem« položaju J« izjav!! Molotov, da gradi Sovjetska unija socializem glede na poostritev razrednega boja in oj ličen e sovražnosti kapitalističnega sveta ter glede na vedno večjo nestabilnost med» narodnih odnošajev. Svetovna kriza postaja vedino večja ter bo očividno v 1. 1931 do* segla svoj višek. Z nekaterimi državami se razvijajo odnošiji Rusije normalno, zlasti trgovinski odnošaji. Med te države spadajo predvsem Nemčija, Turčija, Italija, Anglija, švedska. Japonska. Perzija in Afganistan. Na koncu je Molotov opozarjal na brej?» uspešnost dela pripravljalne razorožifvene komisije, kar zopet dokazuje vedno večjo nestabilnost kapitalističnih držav, ter je poudarjal, da zahteva izvršitev nalog So« vjetske unije utrditev mira in ojačenje moči Sovjetske unije za zmago socializma. • katero bi se okrepila misel mira v mterem vsega sveta.
Grozna nesreča z granato
Split, 5. jan. n. V Gradištu pri Opuzenu je našel šestletni sinček delavca Ivana Mu» sana ročno granato, ki jo je prinesel do» mov ter pričel tolči po njej v mnenju, da je navadna svinčena kepa. Granata je eks* plodirala in ubila dečka ter mater, ki je se» dela poleg njega v kuhinji. V istem času je prišla v hišo sorodnica Ivana Musan, ki jo je videč, kaj se je zgodilo, zadela kap ter ie obležala na mestu mrtva. Nesreča je zbudila mnogo sočustvovanja v vsej oko* lici. Šest malih otrok je ostalo brez matere.
Smola japonske princese v Beogradu
Beograd, 5. jan. č. Japon.ski princ Taka» matsu in princesa Kikuko sta si včeraj ogle» dala s svojim spremstvom šetališča na Ka» lemegdanu. Ob tej priliki je princesa iz» gubiia dragoceno ogrlico brljantov, vredno četrt milijona frankov. To se je zgodilo ob 4. popoldne. Kmalu za tem je šel preko Kalemegdana fotografski sotrudnik »Jugo« slovenskega Glasnika« Grdjan iz Bjelovara ter na.4el ogrlico. Izročil jo je šefu policije Ačimoviču, ki jo je nesel osebno princesi Kikuko. Visoka gosta sta bila izredno ve* sela, da se je dragocen okras tako hitro našel ter sta izročila gospodu Grdjanu v znak hvaležnosti dragoceno zlato tabatjero. Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga sta priredila s noči na čast visokima japonski* ma gostoma slovesno večerjo. Danes je ja» ponskl knežji par odpotoval s svojim spremstvom v BukareSto.
Bibji lov v Rusiji
Moskva, 5. januarja o. L. 1930. so vlo-vili v Rusiji 13 milijonov stotov rib, sa 40 odstotkov več kakor L 1929.
Izgredi narodnih socialistov na Dunaju
Dunaj, 5. jan. d. Današnji dunajski ÌKtS pišejo zelo ogorčeno proti demcnstradiain. ki so jih v soboto zvečer priredrK narod™ socialisti na Mariahilferstrasse in Chnrrpen-dorferstrasse proti Remarquejevem filmu »Na zapadu nsč novega«. Kakor znano, je prišlo pri teh demonstracijah do velärih izgredov, v katerih so narodni socialisti napadli več pasantov in razbila §ipe na mnogih trgovinah rn kavarnah. V soboto ponoča je bik) v tamošnjem okraju, kakor da H bilo odrejeno obsedno stanje. Povsod je bilo videti razbita Izložbena okna, ki so bila tn-di oplenjena, težko poškodovane električne napeljave, pokxmäjene paMce in razno orodje izgrednikov. Narodni socialisti se sedal izgovarjajo, da so se v njihove vrste vti-hotapiK komunisti, ki so izzval izgrede, Dunaaska policaja izjavlja v svojih poročilih, da jo varstvo kinematografov, v katerih se predvaja Remarqueov fi?m, reHa vsak dan oboli 5000 šilingov
Onnaj. 5. januarja g. Film >Na zapadu nič novega« se bo predvajal 7. januarja v švedskem kinu. Nocoj je policijska straža v bližini švedskega kina opazila, da v kinu gori. V tem trenutku sta prišla iz kina dva mladeniča, ki sta bila zelo sumljiva in ki ju je straža aretirala. Pri preiskavi v kinematografu so ugotovili, da sta aretirana mladeniča, narodna socialista, hotela sežgati kino s suhim špiritom. Policija je aretirala še dve osebi, ki sta pred kinematografom stražili. Nad odrom so našli sežgane dele lesa ter suhi Špirit, ki je deloma 2e zgorel. Aretirani so bili zaradi požiga izročeni sodišču.
Nadaljevanje teleSonskih poročil ssa 8. stran!
Maši kraji in ljudje
„Louie" - steklarski čarodejec iz Westona -
Zagorjan
Kdo Zagorjanov ne pozna Vohinčevega Ludvika ? Njegov oče je bil krojač, ki pa kljub svoji pridnosti ni mogel nuditi svojcem več kot košček kruha. Zato se je Ludvik odločil za Ameriko, kamor so ga vlekle želje in sorodniki. Potem je za njim V3e utihnilo. Ko se je pa pred šestimi leti vrnil z dolarji v Zagorje za dva tedna, tedaj je bil praznik za steklarje, v tej stroki se je izučil že tu, se je z njimi vred veselilo celo Zagorje. Obdaril je revne, pogostil svoje bivše tovariše in pomagal domačim. »Ne mislite, da sem tudi tam tako razsipen, o ne, a doma ne morem drugače, preveč sem srečen, da vas vidim. Ko se bom prihodnjič vrnil, bom odločil vse drugačen delež za druge svrhe, če bo šlo vse po sreči « Ko je odhajal zopet na-eaj je stala v veži rudniške restavracije procesija ubogih znancev. vsakemu je stisnil za slovo v desnico večji denarni dar. Kaj čudo, če ga vsi tisti nestrpno pričakujejo.
Septemberska številka velike ameriške
revije »The West Wirginia-Rewiew« prinaša izčrpen članek o našem rojaku-čaro-deju iz Westona. Pisec Jesse Viktor pravi o njem med drugim — »Pred desetimi leti je bil Louie Wohinc brezposeln steklar. Izposodil si je denar za sendvič. — Danes je vodilna glava v krajih Weston in West Wirginia. V teh desetih letih je napravil mesto Weston za središče steklarstva za svetlo namizno steklo v Zedinjenih državah. Steklo z njegovim imenom >Louie« je danes v uporabi v milijonih hišah Amerike, Kanade, Mehike in ostalih predelih Amerike. Prilika za dosego takega uspeha ni prišla sama k njemu, Louie si je priliko sam ustvaril.
V mestu Weston, kjer živi med svojimi
sosedi, trgovskimi družabniki in med de-
lavci, ki so zaposleni v njegovih tovarnah, kakor tudi v tržiščih steklarske industrije, je znan po imenu Louie. Tako se imenuje tudi ena njegovih tovarn. Svojim uradnikom in delavcem, tako pravi sam, ne dovoljujem, da bi me klicali drugače nego Louie. To je ime, s katerim se vpisujem v hotelih v Bostonu, Cikagu in Newyorku.
Ludvik Vohinc je prišel v Ameriko pred 25 leti. Rojen je bil v Ljubljani, odkoder se je preselil v Zagorje. Delal je v steklarnah Avstrije, s 16 leti je prišel v Ameriko. Leta 1908 je prišel v Virginijo v steklarno »Belgrade Glass Co« v mestu Buckhannon. Po končani vojni se je pojavil v Westonu reven in zapuščen. Jedel je po enkrat na dan, spal je na prostem. V tovarni se je izkazal kot prvi delavec, ki je produciral največ stekla. Njegov tozadevni rekord je nekaj, kar se ne da primerjati z ničemer v steklarstvu. Ko je prišla tovarna Weston v težak položaj: kupčija slaba, zaloge polne, — so vprašali razboritega Ludvika za svet. Ta jim je kmalu predložil svoj načrt, ki je kmalu uspel. Ludovik je postal ravnatelj družbe. Leta 1926. je ustanovil steklarsko industrijo. ki se po njem imenuje. Danes je solastnik, predsednik, generalni in komer-cielni ravnatelj podjetja s preko pol milijona dolarjev glavnice. Kakor je v Ameriki kriza, vendar se ta v »Louie« steklu ne občuti. Take ameriška revija. — V naši dolini je tudi kriza, občutimo jo vsi. Kako bi se nekega dne razveselili, ako bi zvedeli, da je Ludvik naklonil občini fond za zgraditev higijenskega doma ki smo ga krvavo potrebni, a ga ne zmoremo. S tem bi si postavil najlepši in trajni spomenik v stari domovini. V tem imenu mu želimo Zagorjani prav mnogo sreče v njegovem podjetju in na veselo svidenje.
Biseromašnik
Edvard Janžek f
Rimske toplice, 5. januarja.
Zopet je zatisnil oči mož, žilav in jeklen! V nedeljo ob 7.30 zjutraj je v svoji vili v starosti 87 let izdihnil svojo plemenito du» fe. biseromašnik Edvard Janžek.
Po rodu je bil pokojni iz Podgorja pri Slovenjgradcu. Njegov oče je bil učitelj. Ko se je pozneje oče preselil v Trbovlje, je Edvard še obiskoval ljudsko šolo v Tr* bvoljah, ki ej bila takrat za vso trbovelj» sko župnijo le enorazredna. Gimnazijo je s'udirai Celju, a poslednja dva razreda v Maribora. Po maturi se je 1865 odločil za m^r.borsko bogoslovje in je b i 19. julija 1868 posvečen za mašnika in je novo mašo pel v Trbovljah. Kaplanoval je v Vidmu, nato v Podsredi 6 let, bil je potem nekaj mesecev provizor v Zagorju, od 1882 do 1892 pa je župnikoval pri nas v Sv. Mar» je pri R'mskih toplicah. Tu je pričel kma* Iu po nastanitve z velikem delom. Na bliž* njem Slančevem hribu (sedaj turškem) je zgradil podružnico lurški madoni. Cerkev je bila 1886 izgotovljena. Proti koncu 1892 pa se je moral Edvard Jažek preseliti v Sevnico, kjer je župnikoval samo tri leta. Mož, poln energije, ni mogel strpeti v no« vem kraju, ampak je hrepenel nazaj k nam iti se je tudi vrnil ter nadaljeval započefco delo malo ne do nastopa svetovne vojne. Se bolj kakor v prvi dobi njegovega župni* kovanja v Šmarjeti je bilo poslej plodo» nosno njegovo dolovanje. Nele da je zgra» dii podružnico, tudi farno cerkev je močno razširil in prizidal ter ji preskrbel nov ka» menit aitar, tlak in fresko sl:kar je; ob» enem je dopolnil še marsikatere stvari pri podružnični cerkvi.
L. 19i3. je po 451etni plodonosni službi stopil v nokoj in se takrat preselil v svojo vilo, kjer je v majhnem stolp častem pri» zidku, kamor si je bil postavi! altarček, zvesto vršil svojo duhovniško službo. 21. juli'a 1918 je obhajal zlatomašniški jubilej; pred dvema letoma pa je proslavil 601etni» co misništva. Do zadnjih tednov je ostal delaven v svojem pokl:cu. Se lan: ob Veliki noči je marsikoga ganilo, ko je 86 let star vzvišeno zapel Alelujo.
V prvih letih duhovniškega poklica je Janžek prepotoval predvsem italsek, fran» coske :n vzhodne dežele. 2e v dijaških letih se je udejstvoval v listih s svojimi : pesniškimi prvenci Ko pa je prišel v Ma» ribor. se je kmalu seznanil z Janežičem in ; nip^ovim »Glasnikom« ter postal zvest so» I trudn:k. Nekaj njegovih pesmi je tudi : uglasbenih Ko pa je dozoreval v moža, je n ~ctova pesniška žila usahnila. §e je pisal, toda javnosti se ni izdal. V svojem 80. letu Pa ie še nanisal h godovnim čestitkam g. rerdu Tičarju prav zan:mivo pesemeo.
^ovi dolgo n bogato dobo 28 let je žup» nikoval nri n<is. nrljublien in globoko spo» štnvan od vseh. Ni se vmešaval v politiko, b:' je duhovnik, ki je sejal le vero ki lju» bežen v srca. Vsi. ki smo ga poznali pri , de'" r*^Her ni u«nsn'1o niegovo življenje, j mu želimo prav tako kakor je za-tvsal pa» i pež P:; X k njegovemu zlatomašniškemu
u:i„:„. D-nvs repleat Te omni benedic» tione!
Črna zastava ie zaplapolala s cerkvenih ' lin in mrtvaški zvon noie poslednji po» ' z^"av. K večnemu počitku bomo spremili pokoj n'kn v sredo ob 10. dopol dne.
J"VUJ wr
PJm<t1ce tonlice. 5. ianuaria.
Na Srl ve** trovo in na novega leta fan je se^inii lastnik h'Vai^nje<*n ko*w1išča ff. UH'oh s svoi^ obiMjo in v kroffu Številnih svoi->i nrijateHev in znancev obhaia! v ve» liVi dvoran: na Toni'ci !eo in pomemben jnVìVt — OSIptnVo rvrfV-T nosefTnieV» ko» pali-Sče rodovi TT11:c*>ovi Čitateliem bo go» tovn 5e v	rlnii?* «".ročjilo o razvo»
jll 'r> rv\rr*n t? irncl-'li fr*r»l?c.
f-»ta 1QV, in firViìSnìe V<w.1ìS?e V"«*!
tnc*-»'t-<» rt T Mi;-*.« rt G"» gt*v T*t1'Vfi r" »OOO f<-»rintov T'vnttre. ki S*"> Vitjp nrvnreì v rwocpcf? nrynrwf:h 1-»ct-ntVov ki •»> c» tfV/vrn J/Mlcf r1r>V>e> V>?trr> m ort Ja ve P l--^n "nn n.a'1« v rtoc^t- rimrln 'Vr»v ee*?«« nji'' 'P se	vse do ffoTlftS TTmrvoPSre
je bilo takrat zelo zanemarjeno, zato ga je '
b:lo treba preurediti. Gustav Ullich je ta* krat uredil krasen park, ki je še danes v ponos našemu kopališču; poleg vsega tega pa je preuredil tudi prostore. V tem so ga posnemali tudi pozni rodovi m tako dvig» nili kopališče do slovesa in višine.
Na S lvestrov večer so se zbrali v lepo okrašeni dvorani Ullichovi prijatelji in so» rodniki v proslavitev te pomembne oblet» niče. Tudi mi se pridružujemo vsem šte» valnim prijateljem, ki so ta večer vzkl kali jubilantoma inspominu davnih prednikov.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-j kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-; šefova« grenčica delovanje želodca in j črevesa in trajno pospeši prebavo. Raz-i iskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Repičeve mame 70 let
Ljutomer, 5. januarja.
Na Starem trgu na začetku Haučanke stoji stara podolgovata h ša tistega sloga, ki je bil neKdaj za ves kmetsid Ljutomer značilen. Tu je v lepem letnem času vedno mnogo otroškega smena m vrišea, saj se zbirajo pri svoji babici vsi vnuki in vse vnukinje, da bi se malo po grali. Dolge ure teh iger so najlepši čas za deco in za babi» co, g. Marijo Repičevo, ki sedi vsa zado» voljna na klopi pred hišo ter z budnim očesom opazuje dejanje in nehanje mladi» ne. in ta žena, ki spada s svojo hišo vred k znač Inostim starega Ljutomera, doživlja te dni svoje sedemdeseto leto.
Dne 7. januarja 1861. se je tržanu Pavlu Herbstu in njegovi ženi Mariji rodila hčerka Marija kot prva izmed petih otrok. Oče je bil v mlajših letih čižmar ter je na Dunaju izdeloval čižme za dvorske usluž» bence. Toda v Ljutomeru ni izvrševal svo» jega obrta ter se je bavil s poljedelstvom. Dosegel je starost 89 let ter bil do svoje smrti zdrav in krepak. Marija je posečala takrat ljutomersko osnovno šolo, m ko je dorastla, se je poročila s trgovcem Fran» cem Repičem, ki je bil doma od Sv. An» draža v Slov. goricah. V tem kraju sta otvorila najprej trgovino, po nekaj letih pa sta se preselila na Herbstovo domačijo v Ljutomer poleg sreskega glavarstva ter tu trgovala. Iz tega zakona se je rod lo pet otrok — sin in štiri hčere, ki so vse poro* čene ter matere onih vnukov, ki zahajajo tako radi k »omici« na igre. Vso deco je vzgojila naša slavljenka v narodnem du» hu! Vsaka slovenska zadeva je našla v njej in njenem možu zveste podpornike. S-ma je bila dobra pevka ter dolgo let krepka opora Slov. pevskemu društvu. V njeni gostoljubni h ši so se zbirali dijaki iz vse okolice in nobena narodna priredi» tev v Ljutomeru se ni vršila, ne da bi so» delovala z vnemo vsa Repičeva obitelj. Naši tedanji narodni nasprotniki so sku» šal: njenega moža odtujiti slovensifc stvari, obetajoč mu gmotne koristi, ako bi volil z njimi, toda dosegli niso ničesar. Pred kakšnimi 20 leti je trgovino in posestvo prevzel soprog najstarejše hčere ter na do» mestil staro pritlično h šo z novo vel:ko zgradbo. Remičevi so se odselili na Stari trg. kjer je g. Franc Repič 1. 1912. umrl.
Mnogo veselih in težkih trenutkov je do» živela Repičeva mama v 70 letih svojega življenja in mnogokaj ve pripovedovati o nekdanjih časih starega Lotmeška in zna» menitih činih njegovih »purgarov«. Z ime» nom njene obitelji je marsikateri dogodek naše lokalne zgodovine v tesni zvezi. In danes, ko slavi pomembno obletnico, je še vedno taka kakor nekdaj. Vedno se živo zanima za slovensko stvar, posluša rada lepo pesem, hodi rada v cerkev tn prečita vsak dan »Tutro« od konca do kraja. Tn kako zna biti huda. če ji ga tisti, ki je ob« Hubil. da gì bo prinašal, ne pr skrbi o pra» v«m času!
Tn zaradi tega r>a njene neomaiene rve»
stobe do slovenske stvari se tudi naš list pr:dr"?*rie danes nienim čest:Vem ter ii ob 7W*+p;ci želi: Se mnogo lepih in zado* voljnih leti
Trgovina in izenačenje koledarja
Predsednik beograjske trgovske zbornice
g. Milutin Stanojevič v daljši izjavi v »Po» litiki« zagovarja potrebo izenačenja kole» darja v naši državi, poudarjajoč:
Državljani Jugoslavije bi morali delati mnogo več kakor vse ostale napredne ev» ropske nacije, ker jih moramo v napredku dohiteti. Toda prazničnih dni imamo mno» go več kakor katerakoli od teh nacij. Vpra» šanje praznovanja odnosno brezdelja se je v Jugoslaviji posebno kompliciralo, praz» nična hipertrofija se je nasproti predvojni dobi podvojila. Koliko je zaradi dvojnega praznovanja izgubljenih dvojnih dni, koli» ko je zapravljenega narodnega bogastva. Saj vendar vemo, da je čas denar. Sto in sto milijonov izgubimo vsako leto zaradi dvojnega praznovanja. Ti težki milijoni bi bili občutni tudi za vsako bogato državo, a za nas so uprav fatalni.
A ne trpi samo trgovina. Zastaja vse uradovanje. In šolstvo! Dvojno praznova« nje strahovito ovira resno delo v vseh šo» lah, kar se utegne hudo maščevati ne sa» mo nad mladino temveč nad vso družbo, ki ji bodo šolarji služili, ko odrastejo. — Trgovci smo na lanskem kongresu gospo» darskih zbornic v Beogradu sprejeli poseb» no resolucijo proti dvojnemu praznovanju, r-l-azali smo z njo skelečo rano v našem nprodnem in gospodarskem življenju, m to rano je treba čimprej odstraniti, makar s kirurškim nožem.
Pismo iz rudniških revir ie v
Trbovlje, začetkom januarja.
Pesimisti so imeli prav. Zime ni. če oni sneg, kar ga je zapadlo, je stopil topli, uprav pomladanski dežek zadnjih dni. Zaloga premoga je ostala neizpremenjena, izgledov za ostrejšo zimo je bore malo, praznovanja so še vedno poletna, t. j. dela se pet dni v tednu, le novembra so bili štirje posadi več, konjunktura se končava, razdeljene podpore so izrabljene, kriza se poostruje v nedoglednost. Svojo kulmina-cijo bo dosegla prve dni aprila, ker bo treba takrat obnoviti pogajanja med TPD in državnimi železnicami glede dajatve premoga, če bo država forsirala premog svojih rudnikov, smemo z gotovostjo pričakovati katastrofalnih posledic v naših rudarskih revirjih, kjer prevladuje že sedaj splošna depresija. Rudarji so zadolženi, zaslužka ni, upanja malo. Ponižani so na uprav suženjsko vrednost, prodajati morajo svoje življenske moči za nizko odškodnino, da prežive svojo rodbino, mnogokrat pt. se še tako ne morejo vnov-čiti, ker ni povpraševanja. Večino delovne moči bodo nadomestili stroji, saj vidimo, da kljub stagnaciji mehaniziranje zavzema čim dalje bolj grozeče dimenzije. Očividen je namen nadomestiti delovno moč s cenejšim strojnim delom v svrho čim uspešnejše konkurence, a le v prid družbe kot take. Delavec bo odveč, družine na cesti in v breme občine. To bi bila približna slika, ki nam jo kaže že bližnja bodočnost. Zato je treba čimprej široko-poteznih akcij, da se že pred kulminacijo vsaj deloma omilijo itak neizbežne posledice.
že 4. Junija minulega leta Je bila iz banovine sprožena misel podpornega fonda, v katerega bi prispevale občine, banovine in vsa industrija. Ker pa ta zadeva še do danes ni zadobila vidnih oblik, je zveza rudarjev poslala spomenico delavski zbornici, da predloži banovini prošnjo za tozadevno konferenco, kamor naj povabi vse zastopnike prej omenjenih edinic. Treba bo tudi pod vze ti vse mere, da bo država zasigurala čim večji odjem premoga za svojo porabo. Istotako naj bi tudi druge industrije cdjemale čim več, kajti tudi iz te strani je poraba premoga TPD izdatno padla. Treba je pomisliti, da bo mnogo prizadet tudi obrtniški in trgovski stan. Prvi že itak težko zmaguje, dočim se drugi nahaja v naravnost obupnem položaju. Rudar ne more sproti plačati svojega kon-zuma na življenskih potrebščinah. Mnoge itak drži z železnimi kleščami dolg v lastnih konzumnih društvih, ki mu odtegujejo ves mesečni zaslužek na ta račun, tako da niti denarja ne vidi koncem meseca. Trgovci so upniki ogromnih vsot, ki gredo čez stotisoče dinarjev, kljub temu skušajo zdržati. Koliko časa jim oo to mogoče, zavisi vse od položaja rudarjev. Vidimo, da je zajela kriza prav vse sloje, ki so se tod naselili radi industrije. Delna regulacija cen nekaterim življenskim potrebščinam je kaplja v morje. Kaj pomaga prihranek par dinarjev, če je pa primanjkljaj za življenje v stotinah dinarjev. Tu je treba rigoroznejših mer, ampak od zgoraj doli, potem bo tudi življenje lažje. Na državi je torej, kako se bo pogodila z družbo, ki seveda ščiti v prvi vrsti pač le svoje interese. Od tega bo pa imel tudi rudar svoj minimum, ki ga bo lahko upravičeno zahteval. Poklicane oblasti naj pravočasno, nemudoma, primejo vprašanje, ki globoko pretresa, v roke, da ne bo narod obupal.
Pismo iz Ribnice
Skrbi in težave nas more, pa zato nimamo časa tožiti in pisati. Sedaj pa, ko je prišlo novo leto, se nam zdi, da se pa vendar moramo oglasiti že »zavoljo kredita«, ki ga uživamo med svetom in da bo svet vedel, da smo še tu. Zima je, pa smo doma. Vitre štrgljamo, delamo rajte, rešeta, pa kaj bi to pravil, saj ste vse lahko videli na lanski ljubljanski razstavi, ki je vzdignila toliko prahu in se še danes ni definitivno določilo, kdo ima večje zasluge za razvoj ribniške »8yhe robe«. Jaz bi dejal, seveda to je moje mnenje, da ima največjo zaslugo Urbanova »kabilca«, ki jo je nosila in vozila po svetu in Urban sam. Pa pustimo to, da se ponovno ne vname pravda.
Čudno se nam zdi, da smo se zadnje čase tako zamerili lesnim trgovcem. Kar nič več jih ni v Ribnico, čeprav je lesa na kupe. Nekaj pravijo, da je Rus temu kriv, ko svoj les prepoceni v Italijo ponuja. Včasih sll-3im, da je Rus naredil »dumpik«. Prav za prav ne vem, kaj je to, ampak zakaj bi Se mi ne napravili »dumpika«, saj naredimo še lonec in rešeto, ki je gotovo bolj >kün-štna rejč«, kakor pa ta neumni ruski »dumpik«. Kar korajžo! Začnimo še mi režat iz lesa »dumpik*. žag imamo dovolj, lesa tudi. Naj še na »Rusovskem« spoznajo >RibenSa-na«, da »nej kar si buodi.«
Danes
Ufa-premiera !
Emil Jannings
prvič v veseli vlogi!
Kot sloviti tenorist, katerega obožuje ves ženski svet na Dunaja In St. Wolfgangu!
Telefon 2124
♦
LJUBLJENEC
BOGOV
Sodelujejo: Renate Müller, Olga Čehova, Hans Moser. Kot dopolnilo najnovejši Paramotmtov zvočni tednik.
Predstave ob 3i 5i 7« in 9* uri!
Predprodaja od 1L ure dopoldne dal]«.
! kino MATICA
No pa čeprav je radi tega presnetega Rusa prišlo v ribniško dolino sedem suhih let, vendar napredujemo, če ne v dejanjih pa v mislih. Kujemo načrte, kako bi »elektri-ficeral« celo ribniško dolino in jo napojili s poštenim novim vodovodom. Ribnico pa mislimo drugo leto »podkovati«, zato ker se je popolnoma »zbosila«. Drugje bi rekli, da jo bomo tlakovali.
Za božične praznike je bilo prav živahno pri nas. Posebno na Silvestrovo. Ribniški rodoljubi, sami težki možje, ki pa ne nosijo rajt ni »sühe ruobe« po svetu, so nam igrali »Rodoljuba iz Amerike«. Dobro so igrali, tako, da je nam, ki smo gledali, smeh silil od vseh strani na dan. Ja, veste, vsak ni za vse. Mi smo zato, da delamo lonce, rešeta, drugi, da jih nosijo po svetu, tretji pa da igrajo. Kdo bi komu zameril?
Povedal bi se, da imamo tudi kino in še dosti drugih reči. Pa potrpite, saj to boste lahko zvedeli od »zdumarjev«, ki bodo po Veliki noči oprtali krošnjo na rame in prišli k vam. Le lepo jim postrezite, pa vam bodo povedali marsikaj, kar sem jaz zamolčal iz nevednosti ali pa, ker se ne znam tako »zmišljati« kakor naši pošteni »zdu-marji«. Pa še drugič.	M. S.
Kokošja pečenka in drugo
Ljubljana, 5. januarja.
V hiši železniškega uradnika Maksa Sre» bota v Mariborski ulici 19 je nastalo davi silno razburjenje. Člani druž ne so begali po dvorišču sem ter tja in čuli so se vzkli» ki: »Joj, naše kokošil Kakšen lisjak se jih je polastil?«
Vse tožbe pa niso ničesar zalegle, kokoši ni bilo več v kurniku in o njihovi prejšnji eksistenci so pričale samo po dvorišču raz» tresene glave, ki jih je tat odrezal koko» šim m jih pustil kar na mestu. Ostalo pa seveda ni samo pri brezplodnem vzklikanju marveč so se domači odloč li in takoj obvestili o nočnem kokošjem pokolju straž» nika Simona Hlebca, ki se je nahajal takrat v okolišu. Ta je skušal takoj maščevati ko» košjo smrt in pričel poizvedovati okrog ljudi, kam jo je utegnil mahniti tat s svo» jim plenom. Na pexilagi raznih okoliščin je doznal. da bo treba iskati lisjaka naj« brže v mestni gramozni jami ob Vodovod» ni cesti. Res se je napotil tja, poizvedoval še io in ono, nato pa stopil v barako 281et» nega brezposelnega delavca Karla Drvari» ča. Takoj pri vstopu je že ugledal Drvari» ča sedeti pri mizi in obirati z naslado ko» košjo perot Tudi stražnika je mamil vonj po kokošji pečenki, ki se je razvijal v vseh prostorih.
»Dober dan Bog daj in dober tek že« lim!«, je pozdravil mož postave. Kako pa kaj s to*le pečenko, gre v slast a?«, je pri» pomnil nato malce hudobno in se zasmejal. Drvarič je obsedel ves preplašen in bled v obraz :n sploh ni bil zmožen odgovarjati. Zavedel se je šele pozneje in skušal straž» nika ugnati v kozji rog, kar pa ni šlo. Ta je med tem že preiskal sobo in našel v štedilniku še skoro celo, lepo pečeno kokoš, dočim je iztaknil tri druge očiščene, a še v surovem stanju v veliki posodi Med tem je stop la v sobo tudi Drvaričeva priležni» ca 26Ietna Justa Skolova, ki je pričela la» gati na vse pretege, a se je nekaj zagovo« rila, nakar jima ni kazalo nič drugega, nego priznati, da je Drvarič ukradel tekom noči kokoši pri Srebotu.
Zanimivi par je bil aretiran in ju je straž» nik odvedel na stražnico, kjer sta prizna» la, da sta kradla kokoši po vsem mestu in okolici. Bila sta prava »kokošarja«. ki sta se živela s tovrstnimi tatvinami že več me* secev in sta tako postala pravcati strah za uboge kokoške po tujih kokošnjakih. Pri* znala sta, da sta se polastila nedavno 8 ko» koši v kurniku Ljudmile Kezeletove v Vil* harjevi ulici. Dalje sta pred tedni obiskala dvorišče Valentina Jančigaja v Einspieler* jevi ulici, kjer sta ukradla zopet več koko» ši. Pavli Nabernikovi v Herbetovi ulici sta odnesla te dni 5 kokoši. Ivanu Koviču v Razlagovi ulici pa 4 kokoši. Predvčeraj« šnjim sta se zglasila tudi na dvorišču h še dr. Antona Milavca v Mariborski ulici in mu odnesla spet 5 kokoši. Tekom nadalj» njega zasliševanja sta izpovedala, da sta ho« d ila tudi okrog po deželi in i tam kradla domačo perutnino. Na !ov sta hodila ved» no samo ponoči rn se jima je posrečil sko» ro vsak poizkus. Policija je oba nevarna »kokošarja« po temeljitem zaslišanju izroči» la sod šču in čakata sedaj v zaporih na gotovo ne premilo sodbo.
Zadnje dneve je imela ljubljanska poli* cija srečo tudi zastran drugih tatov. Dolgo časa že so poizvedovali varnostni organi ponajveč med brezposelnimi delavci, ki naj bi bili tatovi, ki so se utihotapljali v ljub» ijanske cerkve in odpirali tamkaj cerkvene nabiralnike. Naposled, po daljšem naporu pa se je enemu izmed policijskih agentov vendarle posrečilo izvohati dejstvo, da po* feduje eden izmed mladih brezposelnežev večjo množno pisemskih znamk. Ko je po» licija prijela tega, je kmalu priznal, da je bil soudeležen pri vlomu v trafiko Poštne» ta doma na Gallusovem nabrežju pole" šentjakobskega mostu, odkoder so odnesli storilci za okrog 10.000 Din vrednoti raz» nega tobaka in pisemskih znamk. Aretira« aec je tekom zasliševanja izdal tudi svoje
tovariše, ki »o priznali, da so vkmljati tudi v cerkvene nabiralnike v stolnici, v cerkvi sv. Jožefa, dalje v šentpeterski cerkvi, v ši« šenski in pa tudi frančiškanski cerkvi, kjer so imeli vedno srečo in v vsakem primeru odnesli za več sto dinarjev drobiža. Zane« marjali pa tudi seveda niso drugih prilik in so tu tn tam vlomili tudi v kako skladi« šče. Vseh aretirancev je za enkrat šest, ki jih na policiji zaslišujejo v pričakovanju, da pridejo na sled še večji tatinski tolpi, ki je ogražala javno varnost v Ljubljani in okoli ci.
Pojasnilo nabornikom
Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice je predpisano, da se z nabori vrši: popisovanje in pregledovanje mladeničev za službo v stalnem kadru, odrejanje službenih rokov v stalnem kadru in kategori-ziranje za poedine vrste vojske in za mornarico.
Naboru so zavezani vsi mladeniči, M dovršujejo v koledarskem letu, ko se vrše nabori, 20. leto starosti.
Za odrejanje službenega roka v stalnem kadru služi kot osnova rekrutovo zadružno in imovinsko stanje. V rekrutovo zadrugo se štejejo vsi moški in ženski za-drugarji.
Izmed moških zadrugarjev se smatra za oddeljenega samo oni zadrugar, o katerem se dokaže, da je bil na zakonit način od-deljen od zadruge pet let pred rekrutovim naborom ali njega usposobitvijo. Prav tako se smatra za oddeljenega tudi oni zadrugar, ki odide v inozemstvo, pa se v 20 letih ne vrne ter pristojna oblastva potrdijo, da z zadrugo v vsem tem času ne vzdržuje zveze in je tudi materialno ne podpira.
Pri zadrugah, ki nimajo nobenega posestva, se smatra za oddeljenega oni zadrugar, o katerem potrdijo pristojna občinska oblastva, da živi ločeno od ostalih in da ni imel s prejšnjo zadrugo nobene zveze pet let pred naborom, ter je v tem času tudi ni materialno podpiral.
Rekruta samega je smatrati za oddeljenega od njegove zadruge samo, če se je izvršila ta delitev na zakonit način pet let pred njega naborom ali usposobitvijo.
Rekrut, pastorek svojega očima, se smatra za njegovega zadrugarja samo, če ga je njegov očim zakonito posinovil, ne glede na čas, ko se je izvršila ta posino-vitev. Ostali posinovljenci, nepasterki, se smatrajo za zadrugarje samo, če so bili posinovljeni pet let pred rekrutovim naborom ali njega usposobitvijo.
Kakor se iz tega zakonitega predpisa razvidi, se smatra za oddeljenega zadrugarja samo oni, ki je zakonitim potom oddeljen na pet let »pred rekmtovanjem oziroma usposobljenjem rekruta-«.
Ker se pa rekruti istega letnika ne re-krutirajo enega dne, temveč traja rekruti-ranje dva ali več mesecev, se je večkrat dogajalo, da posamezni rekruti, oddelje-ni istočasno, niso izkoriščali te zakonite olajšave radi tega, ker so bili rekrutirani prve dni, odrejenih za rekrutiranje, ko še ni preteklo pet let, medtem ko se oni rekruti, ki se rekrutirajo po enem in pol ali dveh mesecih, poslužujejo zakonite olajšave radi tega, ker je do dne njihovega re-krutiranja preteklo že pet let od dne od-delitve. Ravnotako se oni rekruti, ki so odsotni, ali se nahajajo na potovanju, ozir. so bolani na dan svoje rekrutacije, pa se pozneje po končani celokupni rekrutaciji rekrutirajo in so oddeljeni, poslužujejo te zakonite odredbe, ker je potekel rok petih let. Ako bi bili torej pravočasno rekrutirani, bi ne potekel predpisani rok in bi ne mogli biti deležni te olajšave.
Da bi se v bodoče ne dogajale take neskladnosti v tolmačenju tega zakonskega predpisa radi oddelitve in da bodo vsi rekruti enega letnika v enakih okolnostih v pogledu odslužitve kadrovskega roka enaki, kakor je to predvideno v členu 14. zakona o ustrojstvu vojske, je izdalo ministrstvo vojske in mornarice naslednjo ca-redbo:
1. Da se v bodoče rok petih let, ki Je
predviden v čl. 53. tega zakona, za vsa rekrute rekrutirane v enem koledarskem letu, v katerem izpolnijo 20. leto starosti, računa od konca tistega koledarskega leta, v katerem so ti mladeniči bili spoznani za boračko ah neboracko službo. 2. Za v prejšnjih letih začasno nesposobnim spoznane velja ta rok do konca tistega koledarskega leta, v katerem so spoznani za sposobne za čas boračke ali nebo račk e službe. 3. Za one pa, ki se iz kakršnihkoli razlogov pozneje najdejö in rekrutirajo, velja ta rok kot za one iz točke 1. te naredbe, t. j do konca koledarskega leta, v katerem so taki rekruti dopolnili 20. leto starosti. Za primer pa da se taki, pozneje rekrutirani mladeniči, proglasijo za nesposobne za služenje kadrovskega roka, velja tudi za nje predpis točke 2. te naredbe.
Naročajte
„Našo dobo"1
r
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA
U.
17. L 1931
SLOVANSKI — VEČER
9 TABOR
Beograjsko pismo
(Beograjski ««reki ob in jarna trab*}«)
Beograd, 4. januarja.
Med narodom tostrau Save in Ounava je bila igra za denar, nedolžna io še bolj ha-zardna, že od nekdaj rek) t navadi, k Čemur je mnogo prispevalo zelo razvit® politično strankarsko življenje, ki se je razvijalo večinoma v javnih lokalih. V mislih Imam pač življenje med narodom, na kmetih in provinci jsk ih mestih, kajti Beograd sam 8 svojim inteligenčnim prebivalstvom, ki je obredio velik kos tujine in prineslo s seboj od tamkaj ne samo dobrine in vrline inozemstva, temveč tudi njegove napake »n slabosti, je bil kol tak vedno sedež raznih klubov in zaključenih družb, v katerih .se Je na veliko gojila hazardna igra. Varnostna oblast tudi že dandanes vsakotoJiko pogleda po takih več ali manj skritih igralnicah m potem nastopa beograjski »zeleni Henrik«, ki odvaža igralce v shrambo«. In kakor vzgoraj«, tako je tudi i-spodaj«: če v središču, palačah frie »jurji«, frle na periferiji v prodmesijih »metulji« in »kovači«, po beograjsko: >i)ankec. Zunaj, med narodom, pa je nekdanje politično strankarsko življenje ▼abilo moški svet v »kafano«, kjer so poleg političnih razgovorov in prepirov vedno ierali glavno vlogo »hudičevi pildki«. In z raznih aemnjev se je kmet le prevečkrat vračal brez izkupička za prodane pridelke, živino itd. Polje je moglo ostati neobdelano, te ga niso obdelale ženske; možje so politizirali in igrali v »kafani«. Z današnjim novim režimom je, kakor bi odrezal prenehalo to nekdanje »življenje« in so dobr»-dajr.e posledice te izprejuembe zares že vsepovsod popolnoma očitne. Drugače pa je v Beogradu.
Tujec, ki je priSel v Beograd in stopil zvečer ne morda v kako beznieo, temveč boljši lokal, kjer se mu ie na lepaku obetalo prijetno razvedrilo s pestrim variietetnim m glasbenim programom, u. pr. v nekdanji »Ruski krunk ▼ Pašičevi (prej Skopljanski) ulici, se pač ni malo začudil, ko je stopil ▼ prostorno dvorano in zaslišal, kako tam v kotu nekdo kliče številke, gostje pa skoraj vsi strme v listke pred seboj in prečrta va jo številke: tombola za aeroklub, ki se nadaljuje v vsakem presledku med pro-gramnimi točkami, listki po 2 Din, dobitek pa približno tri petine izkupička za prodane listke, dočim sta se dve tretjini razdelili med aeroklub in oskrbovalce tombole: blagajnika, izklieevalca ter eno, dre ali tri prodajalke listkov (skoraj izključno ruski emigranti). »Cinkvinc 100 do 20*) Din, a bili so tudi do 600, 700, kakor je pač bila dvorana polna iu kolikor se je prodalo listkov za tisto igro. Igral se je vedno samo eden »činkvin«. Ko se je oglasil prvi >dosta!< —
je listek overil in preveril, dobitek se je izplačal in pričela se je nova prodaja listkov in nova igra.
Na tak način se Je igralo skoraj po T3eh večjih, boljših meščanskih »kafanah«, vzentši samo najotmenejše hotelske restavracije, in ne samo v središčni mesta, temveč vse tja do skrajnih predmestij. In čim dalje iz centra, tem večji naval. Poznam na Aleksandrovi gostilno s precej obširnimi prostori, ki je bila popolnoma zapuščena, sli odkar so prišli vanjo 8 tombolo, je bila vsak večer nabito polna — delavstva, dninarjev, celo v neverjetno razcapani obleki, ki se niso ganili iz nje, dokler se ni opolnoči igra zaključila. Gostilničar »i je zadovoljno mei roke in kdo drugi tudi.
Beograjski aeroklub je imel od te tombole, ìi se je pričela v Beogradu in se je precej razširila tudi že ▼ provinci, zelo lepe dohodke, ki so mu omogočali kar najintenzrv-nejše zasledovanje njegovih društvenih namenov: propagande in pospeševanje civilne nabgvil že tri letala, ne da bi ini"' takt vi-ne dohodke tudi še iz drugih virov, med arakoplovbe in še tem bolj," ko je imel znat-jiiinii en miti j» i držav m» podpore vsako leto. Kljub temu — Ijubljansk: aeroklub si je re dohodkov — pa beograjski aeroklub vsa <lo lani ni pokazal bogve koliko vidnih dokazov svojega delovanja, in v »Politiki« se je celo oglasil neki N. D., ki je menil, •la so bila kupljena neka letala šele potem, ko je kljub dobil dovoljenje za tombolo, s čimer naj bi bila dokazana koristnost tombole, dasi se v resnici ne ve, ali so se ta leta-<8 nabavila s pomočjo tombole, ali pa s »redstvi, ki so bila klubu že prej na razpolago. V beograjski javnosti se v ostalem ni-
kakor ne podcenjuje delo aerokluba in «e priznava, da je to njegovo delo res koristno za splošnost, toda obenem se poudarja, da nikakor ne gre, da si pribavlja klub svoja sredstva ravno s tem, da se vzbuja in izkorišča igralna strast prebivalstva, zlasti med mladino, in povrhu vsega še v največji meri ravno med neimovitimi, najubožnejšimi sfioji, ki le premnogokrat puščajo ves svoj zaslužek na ki u bovi tomboli. Dalje su poudarja, da zaradi te tombole precej trpe tudi razne nujno potrebne dobrodelne ustanove, ki ne dobivajo od občinstva več tistih prispevkov, ki so jih dobivale prej. ko ni bilo te tombole. »Namesto igralnice v kakem letovišču ali kopališču, kjer naj bi trosili denar bogataši in zlasti tujci, smo imeli skoraj v vsaki drugi gostilni tombolo, ki so njen uničevalni vpliv čutili gospodarsko najslabejši sloji,« — tako se govori in piše v Beogradu in dodaja, da je tombola ceto tudi zakrivila precejšnje število osebnih ln družinskih tragedij. Končno se omenja, da klub tudi" še ni položil javnega računa o dohodkih tombole.
Danes ni več aeroklubove tombole. Ministrstvo socijalne politike, ki je dalo klubu dovoljenje za tombolo do 31. decembra 1930, ni podaljšalo dovoljenja za tekoče leto in tako se je tombola ustavila opolnoči, ob pre-
stopu t* starega t «oro lete. Aeroklub Je sicer prosil za podaljšanje dovoljenja, toda njegova prošnja še ni rešena in tudi skoraj ni verjetno, da bi se rešila ugodno z ozirom na vse zgoraj omenjeno.
Strel skozi okno
Ljubljana, 5. januarja.
V Blatni Brezovici se jc pripetil snoči razburljiv dogodek, ki je spravil na noge \-so vas. Okrog 30. je počil pred hišo št. 25 strel iz puške, naslednji h p pa se je zru* šila vsa v krvi po tleh 741etna Marija Jer » na, žena posestnika, ki je sedela še malo popreje na kloipi pri peči in pestovala otro« ka svoje siinahe. V sobi se je nahajal takrat tudi njen zet, ki je takoj razburjen skoč i k njej in jo dvignil pokonci. Opazil je, da ji teče kri iz glave in da ji je udaril pro» jektil v možgane. Tisti h p je prihitel v sobo tudi mož Jerinove, kateremu je zet pojasnil, da so najbrže streljali otroci, iz» med katerih se je eden skoro gotovo pola» stil njegove lovske puške. Nato sta odhite« la takoj oba pred hišo, vendar ni bilo tam ne otrok pa tudi n kogar drugega. Hitela sta v vas m povedala, kaj se je zgodilo. Takoj obveščeni orožniki so nemudoma uvedli preiskavo, ki pa zaenkrat še ni kne* la nikakega pozitivnega uspeha. Navzlic te» mu pa se zdi, da je zagonetni strel nare» kovala maščevalnost nekega vaščana ki je hotel morda pogoditi koga drugega v hiši. Ranjenko so še ponoči naložili na voz m jo prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Tja so prioeljali danes tudi 451etno Marijo Kavčn:kovo, ženo nosestnika rz Vnanjih go» rie, ki je davi padla na domačem podu in si zlomila levo nogo.
KULTURNI PREGLED
Slovenska premijera v ljubljanski drami
(P*t«1 Golia, Princeska in pastiriek.)
Pavel Golia je izrazita osebnost v slovenski literaturi, še posebej priljubljen je mladim srcem s svojimi pravljičnimi igrami. Fantastična bujnost v oblikovanju domačih motivov, svetovni nazor povračujoče Dobrote sta mu pridobila srca mladine. Brez dvoma so postale njegove »Peterčkove sanje« najpopularnejša mladinska igra. Prav tako mu obeta nocojšnja premijera velik uspeh.
Snov »Princeske in pastirčka« je stara domača snov iz življenja grajskih bogatašev, katerim se godi po želji na svetu in se prezirajoče ozirajo na revne, vaške sožitelje.
Pave! Golia.
Igra prikazuje lepo princesko, k; se najraj-ša igra i revnim pastirčkom. Grajska guvernanta poizkuša razdeliti zvezo dveh mladih, odkritih src. Tej zvezi nasprotuje tudi oče graščak, ki seveda pastirčka globoko prezira. Ko imajo na gradu goste, se predstavijo stari grajski vojaki svojemu gospodu z novo koračnico. Graščaku prija počašče-nje, da povabi vse veterane na gostijo. Med povabljenimi je tudi sosednji graščak Siba z bebastim sinčkom Pepčkom. Očeta sta v duhu preračunala, da bi bila zveza med Pepčkom in prirtcezko za oba priporočljiva. Usoda jima zmeša prejo. Pastirčkova ljubezen so tri lepe goske, katere postreljajo veterani, da bi grajski kuharji ne bili v zadregi za pojedino. Princeska pa se pojedine noče udeležiti, dokler ji oče ne obljubi, da
tet
Pesnik Pavel Golia
in njegovo delo
(O priliki premijere »Princeske in pastirčka«.)
Pave! Golia je svojevrstni lik med slovenskimi pesniki in ta svojevrst-nost je njegova karakteristika: on stoji popolnoma sam za sè. Brez dvoma pa je, da mu je usoda snovala pestro in burno življenje, ki je šlo preko kadetskih korpusov, vojnega meteža, Rusije, Dobrudže in vseh drugih avantur v istotako pestro doživetje. Ta doživetja so izraz njegovega dela in on sam pove svojo vizitko, ki jo hrani za bil jet pred nebeškimi vrati;
Ko se bo zgodila Tvoja voSJa pojde na poslednje potovanje, pojde v svoje večno domovanje blodni ln nemirni Pavel Golia, peszäk, kapitan, direktor Drame.
(Marche funèbre)
e
O tem poetu- kapitanu sera «vedel tam ▼ Rusiji, ▼ Rjazanu na kavaletu, čitajoč »Slovenski Jug«, ki je iahajal ▼ Odesi. Tam sem srečal njegovo ime prvič pod pesmijo:
Gorijo zveade kot mrtvaSke sveč«...
čez leto in dan sva se spoznala na rodnih tleh, oba dodobra iztrgana majhnim prilikam. Tako je in ne drugače! Rusija Je pustila tudi pesniku Golii pečat, stigma, ki "a skriti ne more, niti ne m*ra — kajti tisti, ki ie prišel v tiste kraje z nepokvarjenim srcem. je sprejel và«e ono prostornost, ki gr« tudi na dušo in srce.
Duša in srce» Pesnik Golia je poet sirot, preganjanih in zatiranih, poet, ki brani deco, ponižane in razžaljene. — Ne samo to — pravica in resnica in dobrota, to so njegovi sujeti. Njegov ljubljenec v Matjaževi vojski, prvi vojščak pravi:
Pravic je sto, dobrota Je le ena.
In ta naj bo trpečim ljudstvom prinesena.
Ako ni mogoče, da nastopi prava dobrota, resnična sreča, potem vé, da včasi zadošča mamilo:
Kralj Matjaž, daj utehe, tolažbe trpinu, vsaj za hip naj otroka zamoti tvojih tajn, tvojih bajk blagodat.
Nikakor ne podcenjuje obstoječih zakonov, navad, strasti in težav:
Petrček: Mamica je često rekla,
da ljudje so zlobni. Oče Hrast: Veg kaj?
Ce so zlobni, pa naj bodo, saj so v svojo lastno Škodo. Kar pri miru jih pustiva in prijatelja bodiva. —
»Princeska in pastirček« je četrto delo Golie, ki je sprejeto v repertoar Narodnega gledališča. Njegov prvenec »Peterčkove poslednje sanje« dosega pravkar svojo petdeseto predstavo in v njem še niso pozabljene grozote vojne, zakaj njegov kralj Matjaž modruje:
»Pač, vojna bo, a ne krvava. Ne ene kapljice ne bo prelila krvi nedolžne vsa oborožena moja sila. Zato se zbira moje vojske moč v tem skritem, nedostopnem kraju, da nekoč, do zadnjega očiščena, dodobrega prebrana, zaščito da božanst.venemu delu človeškega duha pred zlo nakano zlobne 3. —«
bo povabil tudi pastirčka. Gozdna vila, botra Suma je obljubila princeski in ubogemu pastirčku, ki je bil obupan zaradi izgube gosk, da ju bo čuvala, kadar bo sila največja. Nihče ni mislil, da se nevarnost ie bliža. Graščak je hčerkini prošnji le navidezno ugodil, v srcu pa je sklenil, da bo pastirčka pogubil. Domenil se je z lovcem, da naj pastirčka skrivaj odvede v gozd ter ga izroči divjim zverem. Princeska je o pravem času spoznala očetovo nakano in je pobegnila s pastirčkom v gozd, kjer jih sprejme dobra vila Šuma in jih spoprijatelji z gozdnimi prebivalci, zajčki in medvedi. Grajski gostje privihrajo v gozd, da bi odpeljali princezko, toda prijatelji medvedi poženo vse v beg. Oče je sedaj u videl, da je zaman vsako prizadevanje ter povabi pastirčka in njegovo mater na grad; princezka ima zopet svojega dragega prijatelja, z godbo, plesom gosk in medvedov se igra konča.
Razvidno je, da je tojxjt Golia snov oprostil sleherne teže in jo opremil % efektnimi domisleki. Goske in medvedi bodo razplamteli naivno radost, željna fantazija mladih poslušalcev se bo bohotno izživljala v skrivnostnem gozdnem življenju. Zgodba dveh čtstih, ljubečih se src naj bi v teh dneh nži-gala vero v Lepoto in Dobroto. J. K.
Naša hvaležnost
(Ta članek ni namenjen onim pribHžno sto
Ljubljančanom, ki so bili na koncerta Mau-drovega tria.)
5i ie minilo niti leto dni, kar smo odpirali na stežaj svoja »bratska« usta (da sa ne izrazim primerneje) in govorili o »zvestobi za zvestobo«, o »prijateljstvu« s Cehi in Slovaki, o »večni hvaležnosti«, o tem, da ne bomo nikoli pozabili na njihove simpatije do nas.
Prišel je Maudrov trio — v kazinskt dvorani, v katero gre gotovo okoli 300—350 ljudi, se je zbralo komaj sto poslušalcev (štel sem), polovica od njih Čehov in oficijeinih zastopnikov. Da bi bil kriv denar? Nemogoče, saj je bilo šele 4. v mesecu (kavarna doli je bila nabito polna t). Da bi bil »Werther«? Ne verjamem. »Konec poti«? Itd.?
0 ne, to je tipična ljubljanska Indolenca, (ki se zbudi šele ob vinu!), ki se kaže napram skoro vsem kulturnim pojavom, zlasti pa napram kulturnim pojavom Ceboslova-kov in Srbov. Dokaz: koncert sester Mihaj-Iovicevih in koncert Maudrovega tria. To sta samo poslednja dva dogodka; problem je globlji. Kaj se bi imeli Slovenci n. pr. učiti od Cehov ali Srbov? Ne?? Saj so tudi Slovani, saj so »bratje«, kri naše krvi — kaj bi nam mogli nuditi? — Kri naše krvi? — Vendar ne čisto. Sami smo se izobčili; sami smo s »hvaležnostjo« (na ustnicah) le sprejemali dobrine, a dali smo le malo ali celo nič; sami poslušamo le zapad, zlasti Ie Nemce. A kje ie naše mesto, kdo se bo za nas postavil, ako bo treba? Gotovo zapad, v
prvi vrsti zapad: naä star! prijatelji Hem-o« in Italijani itd. Da smo po rojsWu člani velike slovanske skupine — to smo vedno pripravljeni pozabiti. Pravim: sami smo se izobčili, sami prekinjamo stike z onimi, k! »o nam najbližji, z onimi, ki so bili naši učitelji in osvoboditelji. Slovani, in sicer ravno Cehi in Srbi, so nam jwmagali do n-e-zaslužene svobode, v kateri smo ostali brez ori jentacije.
Toda mi znamo biti hvaležni le — biču. Ako se le v bližini ineie pojavi kak tulec, zlasti Nemec, tedaj ^trepetajo 1-jubJjanča-nora bratska srca in polni hvaležnosti gledajo na jkulturonosce: — naše nekdanje tlačilelje, ki so jim še danes hvaležni, da so svoj čas zanje mislili, hvaležni, da se ne bi bilo treba samostojno orijentirati. Toda na Ceha in Srba. rodnega brata, gleda Slovenec s povišanega stališča — kulturono»ca. svojega učitelja' Sram nas bodi!
Dr. B. Skerlj.
P. s. Ta članek ni napisan zato, da bi ga Ljubljančani in Slovenci citali s svojo vsakdanjo indolenco, temveč zato. da bi zbudil ugovore, zato. da bi Cehi sami spoznali, kako jih — >liubiuKK in kako smo jim >večno hvaležni j s svojimi > bratskimi* usimi.
Ljubljanska opera
J,:les Massenet: Werther.
V nedeljo zvečer smo imeli v operi pre-irrijero Massenetovega »Wertberja«, ki jo glede glasbene izvedbe in posrečene, zanimive režije in opremo smemo šteti v vrsto naših najlepših predstav. Massenetovo mu-ziko poznamo že iz njegove »Manon«. iz >Tbaist in iz »Žonglerja«. V še višji meri, kot v imenovanih operah, je muzika v »Wer-therju« graciozna. mehka, sentimentalna, a vedno plemenita, posamezne slike so odlične zgrajene in prekomjionirane, obilica silno invenciozne melodike pridobi poslušalca, duhovita in nenavadno toplo zvočna in Intimna je instrumentaci ja, skratka, »Werther« se zamore vzporediti glede glasbene lirike, iskrene občutenosti in melodičnega bogastva kot pendant k Cajkovskega »Ooje-ginu«, ki pa je zaradi snovi še bolj ruska kot je Werther francoski. Zanimivo je, da 80 francoski komponisti tako radi segali po nemških snoveh, Faust (Gounod, Berlioz), Mignon (Thomas), Najxdfrancoz Offenbach, Massenet itd.
Wertherja je naštudiral ravnatelj gosp. Polič in reči se mora, da zelo vestno m skrbno, orkester je bil izpiljen, zlasti dinamično na višku, pa tudi pevci so storili več, kot svojo dolžnost. Prav je, da je dirigent črtal nekatere stvari, zlasti n. pr- v prvi sliki goste in sentimentalni par BiihlmanD z nevesto, ker to odvrača pozornost od centralnega dejanja in glavnih oseb. Istotako je g. Kreft ekonomično in le bežno nakazano prikazal vse, kar je bilo potrebno v slikah, da je karakteriziral spremembo narave ▼ letnih časih ter umno štedljivo uporabljal mobiliar ter dekorativne zastore. Vsled vsega tega je Werther v re3nici imel zelo intimen, plemenito diskreten značaj.
Kot gost je po nekaj letih, če se ne motim, pela zopet, to pot partijo Charlotte ga. Sax - Pristovškova. ki se ji ravno ta uloga izredno prilega. Izkazala se je z lepo pevsko šolo, toploto in čustvenostjo sicer ne zelo velikega, a zato tem bolj simpatičnega glasu. Popolnoma je ustrezala ga. Ribičeva kot ljubka, čebljajoča Sophie. Izredno lepega in glasovno odličnega sodnika je postavil na oder gosp. Zupan, glasovna brata sta gg. Perko in Sancin; ako bi mižal, ne bi hipno vedel, kateri izmed nju poje, veledostojen Igralski in pevski je bil g. Grba, gosp. Go-stič pa je imel naravnost izvrsten večer, tako, da je bil opetovano deležen spontanega aplavza. Tega je bilo navzlic neverjetno slabemu obisku gledališča zelo mnogo. Werther je dosegel j>rav iskren in globok nspeh. Po reprizi bom poročal o delu več. —č.
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 6. jan.: Princesa in pastirček. Krstna
predstava Izven. Sreda, 7.: Zaprto. Četrtek, &: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Torek, <5. jan. ob 15.: Tičar. Ljudska predstava [>o znižanih cenah. Izven. Sreda, 7.: Zemlja smehljaja. Gostovanje dunajske operete. Izven. Četrtek, 8.: Čudežni bar. Gostovanje dunajske operete. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Torek, 6. ob 15.: Aladin. Otroška predstava. Kujxmi. — Ob 20.: Aleksandra. Znižane cene. Sreda, 7.: Zaprto.
Četrtek, 8.: Grof LuksemburSki B.
In podobno srečamo prej, v drugi obliki, sàmo nejasno vprašanje, zakaj grozote vojne:
»Toda tam, kjer ves dan ln vw> nofl
gnnijo topovi, nesoč
razdejanje in smrt, tam umirajo oni.
Marija,
kaj Ti veS, zakaj?
Ne Ti, ne Tvoj Sin, vendar milostno skloni nadnje svoj obraz in pozo vi jih v raj, Marija, Marija!
Pesnik-kapitan je dal izraza Matjaževi vojski, poročnikom in starim izkušenim vojščakom. V »Princeski« pa odkrije drugo plat, tisto zabavno, ki jo vsakdo pozna, ki je tolkel »marš eins« —- veterane nam pokaže — téke, da jih je otrok vesel in se jim odrasli nasmeje. —
e
Priroda, njene krasote in tudi edino, kar je čisto in nepokvarjeno — to je velika ljubezen Golie. Zato se ponavlja v njegovih delih gozd in ponavljajo, prerajajo se njegovi prebivalci. — V »Petrčku« je originalni tip dobrodušnega očeta Hrasta, čarodeja Grče in čarodejke Bukve, ki domujejo gori v Gorjancih nad Novim mestom, v starodavnem gozdu ... Sredi ivja in kristalov, sredi bajk in povesti diha ta zasneženi gozd ... In ta gozd pozna človeka:
»Vsi ml ljubimo človeka, človek pa v usodni zmoti spoštovanje nam odreka. Redkokdaj po strmi poti k nam priroma iz ljubezni, če le pride, nas Izrabi, seka, strelja, ropa, grabi. —
Z vso Ijnbeznijo obrača poet človeka
nazaj k prirodi, kjer je ključ vseh skrivnosti našega življenja. Ključ pa hrani Stvarnik sam. —
»Triglavska bajka« odpre hrame domačije tajnih bitij Očaka Triglava, Strine Rjavine, Šepavega ßpika, strašnih in vendar dobrodušnih psičkov Bliska in Strele.
V »Princeski« pa najdemo gozd poletni, gozd skorajda v kresni noči, kjer bajno gozdno prebivalstvo ne nastopa. Tisto prebivalstvo, ki je očem človeškim navadno skrito — tistega nam avtor tu ne pokaže. Pač pa vse ono, kar živi in se veseli svoje svobode v gozdu — tisto, kar otrok pred vsem ljubi — živali. Zajčki, medvedki — žabe in goske, vse to in še ptički ob zlati zori... Nad vsem tem pestrim prebivalstvom pa vlada zaščitni-ca Botra Šuma, modra in lepa in dobra ...
•
Poleg likov, ki so novi v naSih
pravljicah, je ustvaril Golia še enega prav posebnega, ki mu je menda izredno pri srcu: to je Mesec, »princ lazur-nih dalj« ... Ne samo v »Petrčku« ga imamo poosebljenega, že prej ga srečamo:
Se danes fiujem melodijo
ogorčenih stopinj po peski rezko.
Princ Mesec spremljal Je princesko.
Golieve pravljice izpopolnjujejo vrzel v naši literaturi in v našem repertoar jti in so v vsakem oziru vredne. Mesto bi jim bilo tudi onkraj naših meià, kajti vse ono. kar prejema teater mladinskih del na ogled od ztmaj, daleko zaostajajo za njegovimi.
Sokolske vesti
Društvene glavne skupščine
Vsa sokolska društva in čete bodo v smislu sokolskih statutov in pravil imela v ja*-nuarju predpisane redne glavne skupščini-t. Ker je pravilno in tudi v korist discipline, da se delo v Sokolstvu vrši povsod enake» smotreno, morajo biti tudi zbori istočasni, da nato lahko organizačne enote višje vrste* t. j. župe skiičejo svoje skupščine. Zato so že v nedeljo 4. t. m. zlasti pa bodo na trikraijevski dan 6. t. m. po širni Jugoslaviji polagale stotine društvenih starost, načelnikov, načelnic, prosvetarjev in drugih društvenih činiteljev svoja poročila članstvu, da jih vzame na znanje in zavzame naprem njim svoje stališče.
Po sedaj veljavnih pravilih predstavljaj r» društvene skupščine prav za prav zborovanja, kjer podaja društvena uprava vsemu članstvu poročilo o delovanju v preteklem letu. Nikakor pa se ne volijo na skupščinah nove uprave, temveč se stavijo le primerni predlogi župni upravi za spremembo društvenih uprav odnosno njenih poedincev, ako iz kateregakoli vzroka ne morejo vršiti svojih obvez in funkcij napram predpisom, da se jih zamenja. Zato delovanje društvene uprave ob glavni skupščini ne preneha in ne more ob nobeni okolnosti prenehati, pač pa se to šele lahko zgodi, ako jo razreši njenih funkcij župna uprava in imenuje obenem novo. Toda tako spremembo smejo narekovati interesi društva, župe ali organizacije vobče.
Bilanca naših društev za leto 1930. bo povečini pozitivna. Marsikje bi sicer bila. lahko boljša, toda... Se bo pač moralo letos nadoknaditi. Le malo društev bo imelo še vedno negativno bilanco svojega dela. Kaj hočemo z njimi? Ali naj jih razpustimo in uničimo s tem še ono iskrico« ki tli? Nikakor! Storiti moramo vse, da zopet poživimo njihovo delovanje; potem, bodo sama z lastnim delom zavzela oni položaj med društvi, ki jim gre.
Veliki razmah sokolskega pokreta po deželi je na mah ustvaril iz naših srednje velikih žup kar čez noč župe velikega tipa, ki štejejo celo nad 80 edinic, S tem je postalo zelo nujno vprašanje sokolskih okrožij. Tudi to naj bo predmet razgovora na skupščinah ob prisotnosti župnega odposlanca.
Želimo pa vsem bratskim društvom ttspe-
šen potek skupščin, premišljeno sestavo delavnega programa za letošnje leto, gospodarskega razmaha in pa posrečenega prosvetnega dela. In na javni nastop ne pozabite: Zdravo!
Inž. Lndvik Cižek urorL V Pragi Je preminil inž. Ludvik Cižek, profesor na t&.-mošnji češki tehnični visoki šoli. Pokojn* Cižek je zgradil od 1. 1S95„ od HI. zle'ta dalje vsa sokolska telovadišča v Pragi. On je dal sokolskim zletom one tipične zuna nje slike, ogromne, moderne stadione, kot jih ne premore nobena druga telovadna organizacija. Cižkove lesene stavbe, zgrajene sicer le za nekaj dni, so bile vedno impozantne, mogočnih linij in vendar tako sokolske, da so nam vsem, ki smo imeli priliko biti na zletih v Pragi, ostali v globokem spominu.
Nova sokolska tnpa se bo ustanovila v najkrajšem času v Varaždinu. Mariborska, župa, kamor pripada sedaj tudi varaždin-Eko okrožje jn Medjimurje, je postala tako velika, da je potrebna delitev. Ker se v Varaždinu strinjajo z ustanovitvijo župe v Varaždinu ter se tudi Maribor temu ne protivi, bo savezni izvrSni odbor na eni prihodnjih sej že odobrii novo župo Varaždin. Pozdraviti moramo ta korak, ki bo razbremenil upravo mariborske župe ,ki šteje sedaj 70 društev in 18 čet, skupaj torej 88 edinic. V novo župo bd prešlo 24 edinic.
Otvoritev aaveznlh vaditeljsklh tečajev v Mariboru in Ljubljani bo 10. t. m. Savezno upravo bosta zastopala v Ljubljani br. podstarešina Gangl, v Mariboru pa br. dr Fux. Zanimivo je, da bosta predavala v obeh šolah tudi odposlanca Ceškoslovašk* Obce Sokolske br. František Mašek, ura-dujoči podstarosta o vsesokolskem zletu v Pragi in br. Vincenc Stepsnek o slovanskemu Sokolstvu. Vse priprave so zaključene, predavatelji določeni, tako da je popoln uspeh šol zagotovljen.
Nov urednik »Sokoiičaar. Ker je br. BaJ-želj, dosedanji urednik naraščajskega lista postal savezni načelnik, je prevzel z letošnjim letom urejevanje iSokoliča« znani sokolski delavec br. Josip Jeras. »So-količ« je izredne važnosti za vzgojo naraščaja, zato mu ostanejo zvesti vsi dosedanji sotrudniki; pridružijo naj se vsi, ki čutijo potrebo, sodelovati pri vzgoji sokolske mladine v Tyrševem duhu.
Ako imenujemo Golio samo kot pisatelja mladinskih iger, mu delamo krivico, zakaj »Betlehemska legenda« vsebuje mnogo vrednega in bo nagla se pot preko odra. —
Dejal sem, da je Golia svojevrsten poet, ki hodi svoja pota in je glasnik redkih lastnosti v današnji dobi. — Poleg tega vsega ima še nekaj, kar je izredna čednost, ki skoraj izumira v naši dobi — to je humor Tisti, ki se zna z Gospodom Bogom tako lepo pomeniti, kot se zna on:
Pesnik trkal bo na Tvoje dveri,
ne obrajtan v svoji mali zemlji,
TI, Gospod, mu ne zameri
in za zlo ne jemlji,
temveč na stežaj odpret mu veH!
tistemu ne bo hudega. In tisti, ki j« znal oceniti smeh, ki je vedel valuto aplavza malih ročic — tisti je na pravi poti. —
•
»Princeska in pastirček«, oba, in veterani in vsa gozdna familija bo dala malim in velikim trenutke veselja in pozabljenja. To je mnogo — morda tudi vse! Saj poet sam zna želeti poetu:
A vsakemu poetu siromaku, ki gleda tajne in uganke naših poskočnih dni skozi očala glada, naj mesečno po zlatem tisočaku izplačajo vse dobre in solidne banke^
seveda — iz rezervnega zaklada. — *
Ja» pa, ki ne spadam med avtorje in literate, žeiim, da bi »Princeska« imela uspeha pri velikih in malih, da bosta zadovoljna oba — avtor in direktor Drame.
Domače Testi
Cestit Božič »vima našim prijatelji-i čitaocima pravoslavne vere!
Redakcija »Jutra«
•	Kraljev« zahvala Predsednik Zveze ntrprexkuh akademskih starešin dvorni »vetnik v pokoju g. Mthajlo Gabrijelčič je prejel od Njeg. VeL kralja zahvalo za pozdravno brzojavko, poslano Njeg. VeL kralju ob priliki ustanovnega občnega zbo» ra omenjene zveze
•	Sprejemi pri finančne« direktorju. Fl* nančni direktor g. dr. Josip Povalej je v času od 5. do 10. t m- iz Ljubljane odso» ten. Dne 8. in 9. L m. bo od 10. do 12. ure »prejemal stranke v prostorih fmanč* nega inšpektorata r Mariboru. Sprejema, nje strank v Ljubljani zaradi tega v teh
dneh odpade.
•	Stalne in drug« dopisnike ponovno
opozariamo, naj nam ne pošiljajo reklam» nih notre z* raOTe društvene prireditve (veselice, plsse, zabavne večere, igre, kan» certe io podobno), ker je treba za vse ta. j-e notice plačati gotovo malo pristojbina Saj nam take notice pošiljajo društva sa* ma. da potem vemo. komu je treba poslati račun. Odslej ne bomo več priobčevali ta* fcih notic, ki bi ne imele pocDpisov društ» ■vsnih funkcionarjev. Pošiljajo pa naj se notice na oglasni oddelek našega lista. Pa še sa nekaj bi prosili naše cenjene dopis» mike: Naj nam nikar ne pišejo celih ro» manov o običajnih vsakoletnih miklavže. vanj ih, silvestrovanjih m drugih takih pri* reditvah, ki se vrše vsako leto na stotih krajih po enem in istem kopitu. Le, če je na taki prireditvi posebno originalen program, naj se pošlje nekaj vrstic. Pro« {it or a nam v listu vedno primanjkuje in ga ;cato nikakor ne moremo polniti s poročili, Iti »o za širšo javnost brez vsakega inte» ircsa.
•	Imenovanje. Za kmetijskega referenta
In upravnika sresk« drevesnice v VeMkih Popovičah (Moravska banovina) Je imenovan g. inž agr. Albin Smodiš, dosedanji pomočnik šefa agrobo-taničnega odseka v Dobričevu pri CuprijL Svoje mesto je nastopil 1. t m.
•	Himen. Poročila sta se v Ljubnem v Savinjski dolini posestnik ln tadustrijec g. Ante Tevi z gdč. Justo Petkovo a znane narodne rodbine. Cesititamo!
•	»Službeni list banske uprav« Dravske banovine« objavlja v 1. letošnji številki jrakon o zemljiških knjigah in pravilnik o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbe» nih fondov javnih bolnic v področju Drav» »ke banovine.
•	Smrt sivolasega gospodarskega delavca. Iz Dol pri Sv. Križu nam pišejo: V ??edetijo i t m. je zamahnila smrt po g. Iv. Novaku, ki je padel sredi dela v Cestiti sta ros £ 70 let Razvoj dolske občine ln tudi vsega okraja v zadnjih desetletjih je v zvez: z močno osebnostjo blagega pokojnika Po poklicu posestnik, trgovec in gostil-ričar je opravljal g. Novak še druge posle. Prav do zadnjega večera je bil še v službi tudi kot poštar. Pokojrak pa se je udej-stvoval tudi javno: dolg>o let Je bil župan, bM je vzgleden predsednik krajevnega šolskega odbora Pri okrajnem cestnem odboru Je bil zastopnik za dolski okoliš, zanima! se )e tudi za napredno gospodarstvo tn je bil med ustanovitelji domače podružnice Sadjarskega društva in podružnice Kmetijske družbe. Ves doteki in svetokriž-ki okoliš je izgubi! s pokojnim Novakom svojega največjega zagovornika in vnetega delavca. Novak je bil vse svoje življenje skromen slovenski mož, ki je imel vedno dobro srce tudi za siromašneiše sloje. Novak zapušča 7 dobro sitrriranih otrok, ki so si po večini vsi ustvarili svoje domačije izven Dol, le eden swiov je prevzel rojstni dom. Truplo vrlega Dolčana bodo položili fc večnemu počitku na domače pokopališče danes ob 9.30. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje, pakojwiku pa bodi ohranjen časten spomin!
♦ Sava narašča. Iz Llfi9e smo preje!?: Južno vreme zadnjih dir! je pobralo ves sneg po Zasavju. Do nedette zvečer ni bilo ni? be'e ßse več. V noči od nedelje na ponedeljek pa je nastopila nenadna vremenska Izprememba in pokrajina je zopet pod
__KINO IDEAL
DANES
Hoot Gibson
V senzacijonalnem filmu napete vsebine
Kral] jezdecev
Predstave: ob S., pol 5., 6., pol 8. tn 9. Popolnoma novo!	Velenapeto!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LfuMUml
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v 5 smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7.. vrsta padavin, 8 padavine v mm.
5. januarja.
Ljubljana 7, 757.4, 4.6, 95, NW 5, 10, dež, 12.0; Maribor 7, 749.8, 1, 94, mirno, 10, dež, 0.1; Mostar: ni depeše; Zagreb 7, 758.7, 3, 82, ENE 8, 10, dež, 5-0; Beograd 7. 756.5, 11, 65, SE 2, 9, —; Sarajevo 7, 756.8, 12, 67, SSE 2, 10, —, —; Skoplje 7, 763.4, 6, 93, mirno, 10, —, —; Kumbor 7, 760.0. 13, 94, E 4, 10, dež, 5.0; Split 7, 756.6, 14, 95, SE 16, 10, —, —; Rab 7. 755.9, 12, 83. SE 12. 7, deö, 0.1; Vis: ni depeše.
Solnce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.33; hm a vzhaja ob 18.38, zakaja ob 9.44.
Najvišja temperatura v Ljubljani 4.4, najnižja 4.2. v Mariboru, 0. Zagrebu 3, Be« ogradu 8, Sarajevu 10, Skoplju 6.
svežo belo odejo. V višjih kra<jfc }e zapadel
suh sneg, po dolini pa je snežilo med deževjem. Zaradi močnih padavin je Sava narasla čez nor mak). O nenadnem vodnem porastu je Ktiiska vodomerska postaja razposlala brzojavke tako v Ljubljano, Zagreb in Zemun.
*	Propaganda za pri rodne lepote Jugo.
slavije. Kakor poročajo i* Düsseldorfa v Nemčiji, je tamkajšnje društvo »Mittag«, ki propagira zimski sport in prireja stalno svoje razstave, med drugimi povabilo tu« di našo državo na sodelovanje. S pomočjo našega konzulata v Diisseldorfu je bilo vprašanje našega sodelovanja na razstavi rešeno povoljno. Zlasti so fotografije, ki jih je poslala družba »Putnik«, napravile dober utis.
*	Pristojbina za ladiograme zvßana Mi« nistrstvo za g rad b e je svojedobno poj as» nilo, kako je treba postopati pri prejemu in odpravljanju radiogramov, ki so naslov« Ijeni na ladje. Po omenjenem razpisu zna« ša notranja brzojavna pristojbina 0.50 Din za besedo, kakor pri navadnih brzojavkah v notranjem prometu. Ta pristojbina se je s 1. januarjem 1931. zvišala na 0.75 zlate« ga franka za besedo.
♦	Novi grobovi. Umrta Je v flutojansld splošni bolnici ga. Ivanka Juvančeva soproga višjega ravnatelja možnih uradov v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. Iz bolnice. — V Ljubljani je umri g. Matija Prhne, vodja tvornice papirnatih i zdel kov A Zeschko. Pogreb bo v sredo ob 16. — V ljubljanski bolnici je preminil g. Srečko Vidmar, strojnik Auerspergove žage na Namršlju in orožnik v pokoju. Pokopali ga bodo v sredo. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskrerpo sožalje!
•	Loterija Jadranske Straže. Jadranska Straža uljudno naproša vse, ki prodajajo srečke loterije Jadranske Straže, prireje ne v korist fondu za nabavo šolske ladje naši vojni mornarici, naj čimprej pripoš-ljejo izkupiček za prodane srečke, obenem pa naj intenzivno nadaljujejo prodajo ostalih srečk, ker bo žrebanje že 12. marca letos. Naročila na srečke sprejema administrativni odsek Jadranske Straže v Beogradu.
*	Nova slovenska cerkev v Clevelandn.
Nedavno je bil v Clevelandu posvečen temeljni kamen nove katoliške cerkve, ki jo zgrade tamkajšnji slovenski priseljenci. Cerkev je posvečena sv. Vidu. Stroški nove cerkve so preračunani na 250.000 dolarjev, to je na okroglo 14 milijonov dinarjev. Cerkev bo dovršena do septembra letošnjega leta.
♦	Novi zakoni r slovenskem Jeziku. Zakoni o javnih notarjih, o zemljiških knjigah, o notranii ureditvi, osnavljanju in pripravljanju zemljiških knjig in o občnem upravnem postopanju se nareče v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 ali pa pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
*	Gradba Sokolskega doma * čakovcu. Občinska uprava v Čakovcu ie na posled« nji svoji seji sklenila, da bo tamkajšnjemu Sokolskemu društvu dala brezplačno na razpolago lepo »tavbišče za gradbo pro» jektiranega Sokolskega doma. Z «gradbo bodo pričeli prihodnjo pomlad.
*	Igra tople zime. Iz Viiuš pri Trebinjn v Zetski banovini nam je poslal orcnžniški narednik g. Avgust Pleničar šopek zvončkov, a iz VeMkih Popovičev smo prejeli lepo pisanega metulja, ki ga je vjela učenka I. razreda realne gimnazije Emilija Smodišc-va, hčerka rojaka- inž. agr. Albina Smodiša. V okolici Velikih Popovičev je bilo te dni izredno milo vreme brez snega. Toplomer je kazal +12° C. Dalje nam je poslala iz Ormoža gdč. Pavlina Pisansky cvet trobentače, ki ie v zadnjih dneh pokukala izza rahle snežne odeje.
•	Nesreča dvanajstletnega fanta. Iz Kočevja nam pišejo: Na starega leta dan se le zgodila v Mlaki pri Kočevju huda nesreča. Učenec IV razreda osnovne šole, sin delavca Krša, se je mudil pri svoji teti, ki je grela vodo v velikem kotlu, ki pa je bil slabo pokrit Misleč, da je dobro pokrit, je nečak sedel nani, da bi se malo pogrel; pri tem pa je pade! v vročo vodo in dobil do telesu hude mpeädine. Nesrečnega fanta so odpeljali v ljubljansko bolnico.
ITO — zobna pasta najboljša!
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
B— Seja občinske oprave ljubljanske.
Za četrtek 8. t. m. je ob 17. sklicana redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu bodo med drugimi poročila: o ureditvi Cernetove ulice, o raznih pritožbah proti davku na nezazidane parcele, o prošnjah za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo in samostojni predlog občinskega odbornika LIkozarja glede naprave napisnih tablic na hišah v novih ulicah.
o_ Z univerza. Za rednera profesorja
na juridilčm fakulteti je imenovan g. Aleksander Maklecov, dosedanji kontraktualni redni profesor na tej fakuHtett. V višjo skupino pa sta pomaknjena redni profesor na tehniški fakulteti g. Teodor GrudinskS m docent na filozofski fakultet! g. dr. Roman Kenk.
u— Redek JnbfleJ odličnega someščana.
Uslužbenci kavarne in restavracije »Zvezda « so nam poslali: Te dni praznuje vsej Ljubljani znani i« spkušno priljubljeni g. Pran Krapeš, naš dobri šef, 46 letnico, odkar je postal samostojen obrtnik, jn 40 letnico, odkar je otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Nameščenci njegovega sedanjega podjetja smo razmišljali, kakšno darilo bi poklonili svojemu dobremu gospodarju ob njegovem jubileju, da bi mu z njim napravili največje veselje. Poznavajoči njegovo splošno znano plemenitost, dobrottìii-vost, darežlijivost in sočutje do ubogih, smo si uslužbenci izbraK poseben način p rosi a /e njegovega jubileja. Ker je on sam vse svoje življenje rad odprtih rok delHl dobrote siromakom. smo prepričani, da ga aajbolj počastimo in mu napravimo največje veselje s tem, ako priredimo njemu na čast koncert, katerega čisti dobiček porabimo za nakup
je samo ▼ tabletah
obleke in obutvi najsiromašnejšim učencem ljubljanskih šol. Nadejamo se, da se bo ljubljansko občinstvo, ki dobro pozna g. Krape ža in njegovo delo, rado odzvalo našemu vabilu in se v velikem številu udeležii>o te ga koncerta, ki bo v četrtek 8. t m ob 20, v veliki dvorani Kazine.
u— Sneg in brozga. Po izredno topfi ne» del ji, ko je kazal toplomer 11 stopinj nac ničlo in se je topil sneg kakor pred nasto» pam pomladi, se je ponoči nebo spot po* oblačilo. Proti jutru je začel padati gost, voden sneg, ki je nato naletaval skoro ves dan. Brozga na ulicah, zlasti na prehodih, je postala še večja. Celo na Napoleono» vem trgu, kjer je zemlja nekoliko vzpeta, so velike luže. Prav umazana je tudi Tr» žaška cesta, a najhujše je v predmestjih Koseskega ulica za Kolezijo je naravnost prepravljena, to pa največ zaradi tega, ker tam še nimajo kanalizacije.
u— Iz gledališča. Drevi ob 30. bo v drahmi krstna predstava Golieve vesele pravljice »Princeska in pastirček«. V ostalih vlogah sodelujejo skoro ves naš dramski an sambfcl. Pravljica je po svoji vsebini primerna tako za mladino kakor tudi za odrasle. Pravljica ima tudi več pevskih n godbenih točk, katere je napisal Emil Ada mič. Pri predstavi bo sodelovala godba triglavskega pešpolka pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Cernia. Izven abonma, ja in so sedeži in lože vseh vrst še na razpolago v predprodaji v operi. — Danes se bo pela ob 15. priljubljena opereta »Tičar« Zvečer bo opera zaprta. — Pod vodstvom ravnatelja Kowalewskega in dirigenta Luda Philippa bo gostoval v operi dva večera dunajski operetni ansambel. Prvi večer v sredo 7. t m se bo pela najnovejša Lehar-jeva trodejanska romantična opereta »Zern lja smehljaja«. Glavno žensko vlogo poje izvrstna pevka in igralka Ida Ruska. Drugo gostovanje bo v četrtek 8. t m in sicer se uprizori senzacrjonalna igra »Čudežni bar« z jazz-orkestrom Ansambel je gostoval se daj več večerov v Zagrebu in ima najboljše zagrebške kritike. Predprodaja vstopnic v operi.
u— Zvočna otroška matineja. Opozarja
mo. da bo samo še danes ob 11. v kinu Matici otroška matineja, ki nudi tako mladini kakor odraslim obilo razvedrila. Vse dose, danje razprodane predstave dokazujejo pr vovrstnost prikazanih zabavnih filmov. Ne zamudite prilike in pridite sigurno k predstavi!
u— Lutkovno gledališče na Taboru. Pr«
va repriza krasne igre »Alaksir« bo danes ob 15. Pridite za dve uri smeha, in zabave! Vhod z Vrhovčeve ceste.
u— Zagrebški kvartet, k! bo koncerlftral v ponedeljek 12. t. m. v dvorani Filharmo nične družbe, je najodličnejše komorno udruženje v naši kraljevini. Njegovi koncerti v Zagrebu in Beogradu so stalno obiskani od odlične in mnogoštevilne publike in kritike so bile doslej vedno soglasne v niih hvali. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni
u— Ponovitev koncerta Glasbene Matice na katerem se bo izvajalo grandijozno Ber-Iiozevo dete »Faustovo pogubljenje«, bo v nedeljo 11. t m. v veliki dvorani hotela »Unnna«. Koncert bo dirigiral ravnatelj g.
VELIK PLES Jadranske Straže
v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani	17820
Nova ggg§ slovenska knjiga!
Josip Ff. Knafllčs
TRI ROŽE
pravkar izšla. Velezanimive zgodbe znanega In
priljubljenega pripovednika.
Dobite jo ▼ apravi »Jutra« tat ▼
vseh knjigarnah. Cena Din 30.—*
Viakomtm ar«, riit-aia* in treDrnb» pa Izredno alxM e eoi pri
L Vllhar, arar
Lj n bi J «na. St. Patra a.
it. »	887
&rixersßi salon dame
CIRIL VASEL
specialno striženje bubifriznr
tn frizlranje ter ca vsa v to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča.	415
LJUBLJANA TnrjaÄkf trg*	Ifovi trg.
Izvirne francoske pastilje
VALDA
Obvarujejo Vaa vseh zflh nflht-kov mraza, megle, mokrote ln bacilov na dihalne organe. Prodajajo vse lekarne ln droge-rije.

Danes ob 3*, % 5., 6M % 8. ia 9» ari
Collen Moore
SMEH1 ZABAVA!
Premiera S KINO „DVOR"
POPOLNOMA NOVO!
T zvočnem filmu ljubezni
resnica
Pre d pro da;a vstopni • od 11. do 12. are
Tel 2730 Tel 2730
		- • •. '<% ■ 'i-T r tCT;	- - «'«tì^ * 'i* '* "
			
Polič, kot sofisti nastopajo Vera Majdičeva (Margareta), Josip Oošftč (Paust) m Robert Primožič (Mefistofeles), vsi trije čiarri ljubljanske opere. Poleg teh pa še Anton Petrovčič (Brander) član matičnega zbora. Zbor šteje 124 pevcev in pevk m pomnoženi orkester 70 članov. Vseh sodelujočih je 200. Cene za ta koncert so nižje, kakor so pa bile pri prvi izvedbi. Prosimo, da vsi oni, ki nameravajo posetiti ta koncert, kupijo vstopnice v predprodaji, ki je v Matični knjigarni
u— Podofidrski pie« 10. t m. na Tabo» ru pod pokroviteljstvom komandanta drav» ske divizije divizijskega generala g. Bogo» ljuba Iliča bo med najlepšimi plesi v te« koči sezoni. Cenjeno občinstvo se prosi, da poseti to prireditev v čim večjem šte« vilo. Pokažimo našim podoficirjem, da znamo ceniti njihov trud in požrtvoval» nost. Vabila se baš razpošiljajo. Ako bi komu vabilo zaradi pomanjkanja točnih naslovov ne bilo dostavljeno, da dobi pri večerni blagajni aii pa v soboto ves dan na Taboru.
u— Ustanovni občni zbor podružnice SLD za Ljubljano bo 15. t m. ob 20. v kolodvorski restavraciji Pripravljalni odbor bo podal poročilo, sledile bodo volitve ln se bo sklepalo o proračunu za 1931. Samostojni predlogi naj se do 12. L m. prijavijto pripravljalnemu odboru, odnosno odvetniku dr. Ivanu Tavčarju.
u— Pogreb Ivana Tokana. V včerajšnjem »Jutru« (ponedeljkova Izdaja) se je v poročilu o pogrebu Ivana Tokana vrinila pomota, da so Strokovno delavsko komisijo zastopali Franc Svetek ln tovarišL V resnici je bila Strokovna komisija za Slovenijo na pogrebu zastopana po svoji eksekutivi, in to so Jernejčič Franc, Stanko Jurij, Vrankar Vinko, Arh Jurij ln Bri-celj Niko.
u— Profesorski zbor tehniške fakultet«
univerze kralja Aleksandra je poklonil ob priliki smrti prof. inž. Ignacjia Majdela namesto venca na krsto umrlega tovariša ruskim beguncem 1000 dinarjev.
u— Udruženje jugoslovenskih inženjer» jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje v petek 9. t. m. ob 20. ▼ družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 /TI (Kajzina). Predaval bo g. dr. inž. Miroslav Kasal o perspektivah za razvoj železobe» tona glede na uporabo špecijalnih cemen« tov in jekla Vabljeni člani m vsi, ki se zanimajo.
u— Društvo »Soča« vabi vse svoje Sane tn zveste prijatelje k predavanju, ki se bo vršilo v soboto ob pol 21. v salonu pri »Levu«. Odvetnik dr. Joahim Ražem bo predaval o škofu Strossmajerlu, apostolu jugoslovenske misfi. Vstop vsakomur prost o— O zdravilnih rastlinah naših poi] la travnikov bo predaval v okviru predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v sredo 7. L m. ob tri četrt na 20. g. Janko Kač v mineraloškem Institutu univerze.
u— Samomor v duševni zmedenosti. Ko
je prišla 3. t. m. zvečer žena gledališkega biljeterja Ivana Cilenška domov v Kara» dlžičevo ulioo 12, je v spalnici našla svo» jega moža obešenega. Prestrašena žena je takoj poklicala sosede, ki so skušali sa* momorilca resiti, a je bil ves napor zaman. Cilenšek, ki je bil star šele 35 let, se je odločil za samomor v trenutni duševni zmedenosti. Truplo so po komisijskem ogledu odpeljali v mrtvašnico k Sv. Kri« šitofu.
n— Sumljiv slabonmnfk. Pred palačo
banske uprave na Bleiweisovi cesti 6« je v nedeljo zvečer pojavil neznan starejši moški, ki ■» je nenadoma postavil pred stražnika in ga vprašal: »Hej, kje je pa tisti prostor, kjer polivajo bencin in ga za« žigajo?« Stražnik na to vprašanje seveda ni znal odgovoriti Se bolj ae je začudil stražnik, ko mu je neznanec pomolil ste» klenioo bencina in ga gledal pri tem po« polnoma zmešano. Kmalu pa je stražnik spozna1!, da ima pred seboj slaboumnika, zaradi česar ga je odvedel s seboj. Bil je to neka Jakob FileJ, star 49 let, doma iz Šmarja pri Jelšah, ki «e j« pripeljal v Ljubljano s Štajerskega
u— Slabo si je postlal. Mizantd pomoč* nfk Feliks C., doma iz Vižmarjerv, «e ga rad pošteno naleze, če le ima denar. Ta* krat postane navadno tudi hitro razžaljen, nakar psu j e ve« svet in žali vsakogar. Naj« bolj pa je jezen na stražnike, na katere ima posebno piko. Predsnočnjim je prile» zel hudo pijan ▼ Svabičevo ulico, kjer so ga vrteli vinski duhovi, dokler ni padel po tleh in obležal pijan v brozgi Na tleh le* žeč je pričel kričati zmerjati mimoidoče z vsemi mogočimi psovkami te tuliti, da je bilo groza Pijanca «o spravili naposled na stražnico, nato pa v »Zelenem Henri* ku« t zapor na policijo, kjer je razsajal vso noč in se nato umiril šele v sodnih zapon h.
u— Prijeta postopača. Do železniškega čuvaja v Tivoliju sta prisopihala včeraj brezposelni urarski pomočnik Ivan Z. In strugarski pomočnik Stanko j. in ga pro« sila, da bi se smela v čuvajnici ogreti. Cu* vaj ju je baš hotel spraviti proč, ko se je pojavil na pozorišču tudi stražnik, ki je spoznal v Stanku J. že več dni zasledova* nega nevarnega tatu, ki je nedavno okra< del hlapca Ivana Štruklja, uslužbenega na Borštnikovem trgu 2. Ker je tudi Ivan L.
zelo sumljiv tip, je stražnik aretiral oba in ju odvedel v policijske zapore.
u— Uganila sta jo. Brezpoeelni delavee Anton N, imenovan tudi žandar, doma is Vodic, in njegov tovariš Stanko B. »ta prišla te dni na originalno idejo. Ker sta bila suha, sta odšla predsnočnjim na Vod» nikov trg ki pričela odvijati z mesarskih stojnic električne žarnice, ki sta jih že nabrala lepo število. Oškodovala sta « tem okrog 20 mesarjev za vrednost okrog 1300 I>m. Imela sta pa smolo, kajti prav ▼ trenutku, ko sta se hotela s plenom od* daljiti in izginiti v svoje skrivališče, ju je zalotil stražnik. Seveda je takoj oba aretiral in sta ujeta ptička pozneje na policiji priznala, da sta že ve>5krat kradla žarnice na trgu, kar je dalo povod nopre» stanim pritožbam od strani mesarjev. Are» t ir anca sta bila po priznanju od<$sna «o* dišču.
u— Ukraden« Banke. Konrad Mafly, st»
nujoč v Aljaževi ulid v Šiški je prijavfl, da mu je v nedeljo popoldne ukradel a» znan storilec otroške sanke.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Z vos«* V sredo 7. t. m točno ob 20. vaja meàa* nega zbora. Vse m vsi točno!
u— Popoldanski ples danes b« praznik ob %4.—7. v Jenkovi šoli v Kazini (Zvezda). Vab!leni ljubitelji plesa.
u— Plesni tečaj Jenkove šole bo izjemo» ma v sredo 7. t jn. ob 20. namesto v fra» trtek, kar naj vzamejo cenjeni posetnSd ca znanje.
u— Maturantske plesne raje se pričenfl s sredo 7. t. m. zopet redno vrSe.
Iz Cella
e— Badnfi das v Celju. Twfi ▼ Celja bodo danes proslavili someščani pravo* slavne veroizpoved» prvi dan svwjega bo» žiča po starem slovanskem običaju na slo» v es en način. Ob 14. bo odšel sprevod z vojaško godbo in oficirji m Sokoli na ko» njih vi vojašnice kraija Petra na Dečko» vem trgu skozi mesto v bližnjo okolico po abdnjak. Vsi, ki nameravajo sodelovati v sprevodu, naj se zberejo ena vojaèniékeut dvorišču ob 13.45.
e— Priprave za jubilejni ples »Triglava«, ki bo ob 55*letnici obstoja naj&tarojèoga jugoslovenskega akademskega društva »Triglava«! 10. t. m. zvečer v vseh prosto rih Celjskega doma, so v polnem teku. V četrtek 8. t. m. ob 17. bo v Celjskem do» mu sestanek vseh dam in gospodov, ki so bili naprošeoi za sodelovanje.
e— Uprava Sokolskega društva ▼ Štor ah bo Imela ▼ nedeljo 11. t m. ob 14 redno mesečno sejo v šoli Udeležba obvezna.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 26detna kočarjeva žena Matilda Horvatova iz Konjic, 29»letni delavec Ma» tija Lakner iz Virštanja ta 59sletni brez» poselni kovač Franc Grobovšek iz Šmarja pri Jelšah. V Liscah pri Celju je umrla 37» letna zasebnica Doenenika Tajnškova in na Lavi pri Celju 76=1 etoa delavka Helena MedVedova.
e— Nesreča pri dela. Preteklo soboto «e je med delom vsekal s sekiro v lev« nogo 284etni hlapec Vinko Gorinšek is Letuša tako močno, da si je prereza! krte. Bil je prepeljan v celjsko javno boln;<x\ kjer je bil v nedeljo operiran. Zdravljenjo bo trajalo dalje časa.
e— Mestni kino bo predvaja! donos ob 15., 17., 19. in 21. veliki 100 odstotni rroò» ni film »Zadnja četa« (produkcija Ufa) s Conradom Veidtom v glavni vlogi. Film se bo predvajal še ▼ sredo in četrtek, vsa* kikrat ob 20.30. Kot dodatek je posebna zvočna predigra
Iz Maribora
•— Tujski promet v Maribora leta 193t.
V Mariboru je preteklo leto ▼ hotelih in zasebnih stanovanjih ter drugih prenoči» ščih bilo prijavljenih 38.514, od javi jenih pm 38.086 oseb. Od prijavljenih je bilo 29.929 Jugoslovenov in 8157 tujcev. Izimed tujih državljanov je bik> 5545 Avstrijcev, 460 Italijanov, 617 Nemcev, 874 Čehoelovakov, 296 Madžarov, 7 Afrikancev, 22 Ameööa» nor, 7 Kitajcev.	»
a— Smuški tečaj Mariborske »okotska župe od 25. do 31. dcembra je dobro ospeL Izbrala si je župa tudi najprimernejši kraj, kar jih ima Pohorje, in to pri Sv. Martino nad Slovensko Bistrico, ki ima t nepo» sredni bližini terene, kakor jih nima no» ben drug del Pohorja. Tudi snežne ras» mere so bile zelo ugodne za vežbanje. To» čaj je rodil br. Hočevar. Tečajniki so bili nastanjeni r šoli. Potrebno posteljnino jo djalo na razpolago Društvo za zdravstveno zaščito dece. Hrano so imeli tečajniki r gostilni g. Korena aD se zanimajo za to zdravo panogo zimskega sporta tudi pode» želska sokolska društva, je zelo razveselji» ro dejstvo.
a— Srebrno poroko obhajata 7. t m. g. Josip Kampič, brv£i večletni dan maribor» skega gasilnega društva in njegova žena Marija Čestitamo!
a— Ljudska univerz« v Studencih soo» toča «rojim obiskovalcem, da se njeno predavanje radi kino«predstav r prostorih ljudMce univerze ne vrši ta četrtek Pri» hodnje predavanje bo v ponedeljek 12. t m. Preda-vai bo g Robnik, naslov preda» vanja pa bomo še objarili.
a— Praznik r gledališču. Na praznik popoldne ob 15/bo otroška predstava čarobne pravljice v enajstih slikah »Ailadfin« potna ffvabmfh dejanj, pestre Inscena ci?e ter mestoma zelo z2<bavnega dejanja. Zvečer ob 20. bo priSfuWijena in zabavna opereta »Aleksandra« po znižanih cenah. — V
četrte* oto ÄL se bo uprizorila zaòawu m
metodijozna opereta »Orof Luksemburški pripravlja pn se zanimiva m globoka drama »L>uh zeniije« m sijajna burka »Odgo-dena uoč«.
a— Poroka. V mestni cerkvi v Ptuju se Je poročil v soboto trgovec t. Kare* Ma noričz g-ospodično Ron Mihevc iz Ljubljane Priči sta bila g. dr. Ciril Porekal, zdravnik v Ljutomeru in trgovec g. Franc Ma-horič tJiio irečno!
a_ Verniki pravoslavne občine »e postare od starega ieta 13. t m. zvečer v hotelu Orel, drusa dvorana (lovska). Vabljena Ciani in prijatelji pravuslavja. Začetek ob 20.30. — Odbor pravoslavne cerkvene občine.
a— Pohorski dom je Stavbna zadruga
mestnih uslužbencev definitivno pomično-vala svojo počitniško zgr-dbo na vzhod» nein pohorskem obronku med Sv. Bolfen kom in Mariborsko kočo.
a— Udruzenje rezervnih oficirjev, pododbor v Mariboru bo Imel svoj redni občni zbor 18. t. m. ob 10. v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Za člane udeležba obvezna.
a— Učiteljski upokojenci lx Maribora tn okolice se zberejo v četrtek, dne 8. t. m. v gostiln; go-spc Koštomaj ob 14- uri k obi čajnemu kramljanju.
a— Za koncert donsklh kozakov, ki bo v sredo, dne 7. t m. ob 20. v veliki tuu-onski dvorani. Je sanio še nekaj vstopnic na razpolago. Dobe se v predprodajah.
a— Smrtna kosa. V nedeljo je umri po dolgem boiehanju trgovec g. Peteki Michc-litsch, ena najmarkantnejših osebnosti tr govskega sveta v Mariboru, star 70 let — V bolnici je umri upokojeni šolski sJuga magda'ienske dekltiške osnovne šoie Jožef Zorko. star 60 let — V Poctoovi uišoi 56 pa je umrla 62 ietna soproga delavca drl. železnic, nospa Alo zija Kranjc.
a— Nezgoda v hiši V Fochori ulici je padla 30 letna Stefica Vičanski m si na stopnicah zlomila levo nogo. Z rešilnim «vtotn ttc jo prepeljali v bolnico.
a— Poskušen samomor. V nekesn man» borskem hoteiu se je 23 ietna natakarica Anica R v samomorilnem namenu napila večje količine alkohola m drugih strupov Ko so prispeli člani reševalne postaje, je kričala po nekem Srečku, ki jo je baje onesrečil Obupanko so prepeljali v sploš» no bolnico, kjer so ji nudili potrebno zdravniško pomoč in je za enkrat že tz» ven nevarnosti Bati se je edino nastopa komplikacij.
a— Neznan samomorilec. Blizu takozva» oega Kraljevega otoka se je na bregu ob cesti proti St. Petru včeraj opoldne vrgel v Dravo neki moški srednjih let Prisotne ženske si niso upale podvzeti reševalne akcije in je ncznancc v okolici otoka izgi» ni! v valovih. Poizvedbe mariborske poli« cije, da ugotovi njegovo identiteto, so v polnem teku.
a— Aretirana Je bila v nedeljo prostitutka Ana S. na ovadbo nekega narednika, s katerim je pred kratkim časom prenočevala in mu pri tem odnesla 300 Din vreden prstan
a— Vlomi In tatvine so se tekom zadnjdh
dni nenavadno pomnožile v Mariboru. V nedeljo okrog 19. je železniški uradnik M. Furlan pnšedši s sprehoda našel vrata svojega stanovanja odprta ter ugotovil, da mu Je zmanjkalo nekaj obleke in ura, vse skupaj vredno 1350 Din. j'osipu Nekrepu pa je neznan tat iz njegove sobe v Smetanovi utioi istega dne odnesel gramofon ta 16 plošč. Tdt se je splazil v stan-ovanje, ko inibi-io razen služkinje nikogar doma. Pravi1! je, da je povabljen m da mu je dovo4je-loo v sobi igrati klavir. Služkinja ga je pustila samega v sobi. Tudi na Meljskem hribu so imeli tatinski obisk. G. Löchert je naše! v svojem stanovanju tatu in ga skušal prijeti. Po kratki borbi pa se je tat izmuznil m zbežal, V Kettejevi ulici so nezua-ni zbkovci s ponarejenimi ključi vdrU v pekarno, kjer pa niso našiti plena. Ti in drugi primer zadnjih dni pričajo, da ie v Mariboru zopet na delu vlomilska organizacija, katero policija pridno zasleduje.
a— Vandalizem v parku. V noči na nedeljo so neznani ponočnjaki izruvali v parku fi klopi in jih raznesli. Seveda gre to na stroške nbč'Ti*k;h invkoplačevalcev.
a— Kinematografi. Grajski kino: od da« raes dalje «Zern'ja solnca« s Tauberjem. 100% nemška opereta. — Union: od da» nes dalje 100% nemški govoreči in zvočni film »Kralj vagabundov«. — Apolo: danes »Velika senzacija«, pustolovni film.
Iz Škoffe Loke
SI— Ratečani si nameravajo zgraditi le» tos novo štirirazredno osnovno šolo. šola naj bi se prvotno zgradila na že kupljenem »vetu nasproti sedanje šole, v poslednji čas pa se hoče izrabiti prostoT poleg sedanje* ga prosvetnega hrama nekako nasproti že* lezniškega postajališča. Menimo, da sta oba prostora za šolo pripravna. Naj zaradi te«
f;a ne nastane spor, ki bi realizacijo načrta e zavlačeval.
šl— Novo šolsko leto na banovinski mie» karski šoli v Škofji Loki se je pričelo pred kratkim. 15 gojencev je prispelo iz vseh pokrajin države. Najjužnejši gojenci so iz Pirota in Niša. Ker je na zavodu internat, števila mlekarskih kandidatov zaenkrat ni mogoče povišati.
ši— Električna razsvetljava v Škofji Loki je poglavje zase. Dočim je prejšnja leta še nekako šlo. se v poslednje čase kaj rado primerja, da je ta ali oni konec mestnega okoliša nerazsvetljen Naj se vsaj na naj* važnejših križišč;h in mestnih centrih uve» dejo močne obločnice.
šl— Gasilska veselica v Sokolskem doma v Škofji Loki je potekla v znamenju pri« jetne harmonije Domača godba je vneto igrala plesne komade Čist; dobiček se upo» rabi za bolniški društveni sklad.
Iz KranSa
r— Strelska družina v Kranju začne s svojimi rendimi strelskimi vaiami v veliki sobi pri »Jelenu« v sredo 7 t m. Streljalo se bo s sobnimi puškami na razne tarče Začetek oh 20 Za članstvo je to streljanje obvezno, dobro doš'i so pa tudi vsi drugi strelci Vaje redno vsako sredo ob 20 Z rednim .streljanjem na novo zgrajenem 6trel;šču se pa bo začelo takoj, ko bo to dopustilo vreme.
r— Članstvo Krožka prijateljev Francije
se obvešča, da se nahaja društvena soba, oziroma čitalnica, v hotelu »Stara pošta«, 11 nadstropje, soba 20. Ključ se dobi pri sobarici
r— Mladinska predstava dane« ob 14. v
kinu v Narodnem doinu. Predvajali se bo» do filmi: »Zeppelin«, »Splrt«, »Dubrovnik«, •Mala majka« (Rantaplanci) in »Modri pes« (Rautap lanci). Vstopnina 2, 3, 4, 5 io 6 D n. Vsi gornji filmi se .grajo kot doda» tek pn popoldanskih ob 16. m 18. in večer» ni predstavi ob pol 21. za odrasle »Student plesalec«.
Iz Kamnika
vsaj • ski optičnimi si&antt. Predavanj« bo
v dvorani hotela »Sloo« o japonski deželi cvetja Vstopnina 2 Din. Cisti dobičedc je namenjen krajevni protituberkulozni ligi v Ptuju. Pridite!
Sport
Prenapolnjen je ljubljanske bolnice. Tudi v Kamniku se opaža, da je ljubljan» ska bolnica v vseh objektih prenapolnjena. Te dni se je nekemu uslužbencu tovarne na Perovem zmešalo Revež ima hud deli» rij. Je vdovec m brez prave oskrbe. Sku» šali so ga spraviti na opazovalni oddelek, pa ni šlo, ker je prenapolnjen. Nesrečnik postaja od časa do časa tudi nasilen m opasen za svojo okolico.
ka— Smuškg tekma v Kamniku. OsnovaJ se je v Kamniškem športnem klubu smu» ški odsek, ki ga vodi Ivo Kumer. Skušalo se bo izvesti 17. t m. klubsko tekmovanje na progi, dolgi 8 km. V ta namen bo v teku tedna več tečajev, na katerih bodo tako za tekmovalce kakor za sodnike pre» davali ljubljanski strokovnjaki. Centralni odbor je ukrenil vse potrebno da se bodo tud: ze začetnike otvorili tečaji. Odbor smuške sekcije obstoja iz samih mladih vnetih športnikov. Sekciji želimo mnogo uspehal
Z Vrhnike
vh— Sokolsko društvo na Vrhniki bo
rmclo v prostorih šole svoj redni občni zbor. Člani vabljeni!
Iz Radeč
Zupan Anton Pogačnik f. Včeraj
je umrl po dolgotrajni bolezni v najlepši moški dobi, star šele 48 let, župan mesta Radeče g Anton Pogačnik. Pokojnik je dokončal gimnazijo, na kar se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu vendar pa štu* dij zaradi bolezni ni mogel dovršiti. Zato se je vrnil domov in prevzel mlin in pose» stvo. -Nekaj časa je bil pokojnik v Rade» čah občinski tajnik, od leta 1924 pa župan in fainik Zaradi svojega mirnega in sim« patičnega značaja si je pridobil pokojnik vseobče spoštovanje in ugled Zaslužnemu delavnemu možu bodi ohranjen časten spomin!
Iz Roševfa
kč— Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrla v starosti 73 let ga Altenreiterjeva, posestnikova soproga V Mahovniku pa je umrl g Sušterič Blag jima spomin!
Iz Novega mesta
Kino Meteor bo predvajal danes v torek, sredo in četrtek ob 16., 18. in 20. film »Moje najmileiše«
Prvenstvo dravske banovine v table-tenisu za 1. 1931.
Danes se prične zanimivo tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v tabie»tenisu za leto 1931. Turnir moštev se prične do» poldne, nato pa bo turnir smgle»gospodov, ki je ena najvažnejšh m najzanimivejših točk prvenstva V turnirju moštev ac bodo srečale postave SK Mure, Ilirije in Ljub» Ijanskega SK. Brez dvoma ima največ izgle» dov Mura, a ker je precej handicapirana. je mogoče presenečenje
Po tem turnirju se prične turntr single gospodov za naslov prvaka dravske banovi» ne Brata Nemeca. ki sta dravska m držav* na prvak pričkujejo ljubljanski igrači po sistematičnem treningu dobro pripravljeni. Turnir se vrši po cup sistemu, a igrači »o razdeljeni v štiri skupine
Končno se vrši še finale zmagovalcev v posamezn h skupinah po sistemu za toč» ke. Dosedaj se je prijavilo že preko 25 igračev. V sredo pa se končajo še ostali turnirji singlc»dam, doub!e»gospodov, doub» le*dam m mixed double. Z velikim zanima« njem se pričakuje partija med državnim prvakom v mixed doublu paru Nemec» Cimperman in med parom \Vorm»Worm lika, ki je najboljši v Ljubljani
Na to lepo prireditev table teniškega sporta v Ljubljani vabimo čim večje šte» vilo prijateljev ping»ponga Prvenstvo se vrši v areni Narodnega doma; vstopnine nt pob rali se bodo le prispevki za raz» svetljavo in kurjavo.
botah od 16. naprej. Članstvo naj posveča
treninge redno in polnoštevilno.
ZSK Hermes. V sredo, dne 7. L m. ob 20. seja upravnega odbora v gostilni pri stepicu. Polnoštevilno!
TSK Slovan ima ▼ četrtek 8. t m. ob pol 21. redno odborovo sejo v lovski sobi pri »Sokolu«. Pozivajo se vsi g. odborniki, da se iste udeleže.
Ljubljanski športni klub sporoča tvojim članom, da se bo vršil redni letni obč» ni zbor v torek 20. t. m. ob pol 9. zvečer v posebni sobi gostilne »Cinkole«. K obilni udeležbi vab; odbor.
Badio
Iz Brežic
bc— Sokolsko društvo priredi redni obč» ni zbor v soboto 10. t m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Udeležba za članstvo ob* vezna. Prijatelji društva dobro došli! — SilvestTovo Sokola je pri nas prav lepo uspelo Občinstvo je dvorano Narodnega doma napolnilo do zadnjega prostorčka saj je bil program prav pester in zabaven. Brat starosta je ob zatonu starega leta imel lep nagovor, v katerem je pozival navzoče, naj se vsi združijo v krogu Sokolstva za na» predek domovine.
Iz Trbovelj
t— Silvestrov večer Sokola je lepo uspel. V raznih komičnih enodejankah in drugih nastopih so nastopili naši najboljši igra'ci: Beüenzierjeva. '^rbančičeva, Plavšak, Ba» dalič, Odlazek. Rihar, Les in Saje. Nasto» pil je tudi ženski balet, V lepi alegoriji se je poslovilo staro leto in nastopilo novo, najmlajši Sokolič pa je deklamiral večeru primerno pesmico Za veselo raznoloženje je skrbel tudi naš marljivi orkester.
t— Za prehranjeva'no akcijo revni šol« ski mladini na deški osnovni šoli v Trbov« Ijah II je daroval trboveljski rojak g dr Janko Drnovšek 200 Din in obljubil svojo pomoč tudi za bodoče Najlepša hvala!
Iz Braslovč
br— Društveni dom na Polzeli. Na noti« co, pod tem naslovom natisnjeno dne 1. ja» nuarja smo prejeli naslednje pojasnilo: Ni res, kakor trdi dopisnik, da sem za pr.mer, da bo pri stavbi Društvenega doma ude» ležen tudi Sokol, zahteval za zemljišče 250 tisoč Din. In tudi ni res, da bi bil o kateri» koli društvih podajal kakršnekoli izjave. Res pa je, da sem zastopniku Kat. prosvet» nega društva g. Pongraču Turnšku prodal del zemljišča pod gotovimi pogoji, ki se pa raznih društev sploh ne tičejo Ker sem pozneje dobil od privatnikov ponudbe, da mi plačajo kvadratni meter po 30 Din, sem zjavil. da zemljišča več ne parceliram pač pa prodam celotno zemljišče po 25 Din, kar bi zneslo skupno okrog 250.000 Din. Zem» ! j išče je vsak dan na razpolago bodisi pri» vatniku ali društvu. Kdor pa bi še nadalje trosil kakršnekoli neresn;čne vesti v jav» nosti, ga bom izročil svojemu pravnemu zastopniku. Polzela, dne 4. januarja 1931. Jožef Tavčer.
Iz Mozirja
mo— Občinske doklade v novem letu
bodo v obeh občinah, v trški in okoliški znašale po 100%.
mo— Združitev občin. Mnogo se raz* prav! j a o združitvi občin. Mnenja smo, da bo pač treba varovati pri izdaji zakona o občinah posebne interese sedanüh občin, kakor mestnih, trških, zdraviliških in po» dobnih. Pri nas ho treba upoštevati zna* čaj trga kot izhodiišče tujskega prometa za Gornjo Savinjsko dolino.
mo— Smrtni primeri. V prvih treh dneh leta zaznamuje mrtvaška knjiga kar tri primere smrti.
Iz Konjic
nj— Občni zbor Sokola bo v četrtek 8. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Udeležba na občnem zboru za vse članstvo brez izjeme obvezna
nj— Sokol ska knjižnica, ki se je fopopol--nila z raznimi najnovejšimi knjigami, je odslej zopet redno odprta ob nedeljah in praznikih dopoldne v društveni sobi Na. rodnega doma.
nj— Planinsko « lovska prireditev bo 1. februarja zvečer v Narodnem domu.
Iz Ptwa
j— Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ptuju otvori danes ob 15. sezono preda«
Smuška tekma na Pohorja
Zimskosportni odsek SPD Maribor»Ru5e prired. v nedeljo dne 11. januarja 1931 tek» mo za klubsko prvenstvo s startom m ci» Ijern pri Klopnem vrhu.
Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah:
a)	eniorji: tekmovalci, ki so le tekmo» vali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali;
b)	juniorji: tekmovalci, ki doslej še niso tekmovali, oziroma se še niso plasirali;
c)	dame in
č) izven konkurence.
Tekme se lahko udeležijo člani odseka v
konkurenci, vsi ostali izven konkurence. Tekmovalci morajo biti verific rani.
Dolžina proge: za seniorje: 15 km, za ju» niorje 10 km. za dame 5 km. Razglasitev in obrazložitev proge dne 11. januarja ob pol 9. uri. start ob 9. uri.
Prijave se sprejemajo do 10. januarja do 16. ure v trgovini g. Bureša. Pnjavnina 10 Din, za dijake 5 Din.
Vodstvo tekme: predsednik dr. Senjor Davorin, tehnični vodja: prof. šile Joško. starter: Majer Franjo, časomerlca na star» tu m cilju: Bureš Modo in Vahtar Danilo, z"-" snikarja; Drofenik Herbert in Cinger» li Ljubca, 9odnik in zdravnik: dr. Sekula Jože, nadzornik proge: inž. Rungaldier Er» vin.
Prvaki v vseh kategorijah prejmejo sre» brne pokale, prvakinja srebrno vazo, dru» goHasirani srebrne plakete, tretji pa srebrn draštr-o-n znnk. Prvak izven konkurence do» b srebrno plaketo.
Istočasno se bo na podlagi doseženih re» zultatov določiilo prvenstvo dijaškega od» s^ka ter dobijo prvi trije rmagovalci»dijaki v obeh kategorijah naslednja darila: 1 ve» terno jopo (Windjacke), 1 trening bluzo, I bel sweater, 1 nahrbtnik, 2 knj gi Karla Maya, 1 termoforko m smuško knjigo »Arlbergschule«.
Objava doseženih rezultatov in razdeli» tev nagrad se bo vršila v Mariboru v Na» rodnem domu. Skupen odhod iz Klopnega vrha z vlakom ob 18. uri.
Darila bodo te dni razstavljena v športni trgovini g. D viaka na Glavnem trgu.
A. S. O. V sredo ob 18. seja odbomi» kov tn poverjenikov akademske smučarske organizacije.
Plenarna seja Jugoslovenskega zimsko» športnega saveza ne bo jutri, v sredo *ve» čer, temveč šele v ponedeljek 12. t. m. ob po! 9. v damskem salonu kavarne Emona.
Glavna skupščina beograjske Jugosla» vije se je vršila v nedeljo. Novoizvoljeni odbor je naslednji: predsednik arhitekt inž. Šafarik, podpredsednika Miodrag Marinko» vie in Andra Franiičevič .tajnika Milan 2i» vanovič in Milan Kostič. blagajnik Miro Kositič.
Beograjsko nogometno prvenstvo. Po nedeljskih prvenstvenih tekmah ie prven» stvena tabela v Beogradu naslednja:
Jugoslavija
S>oko
Jedinstvo
BSK
Obilič
Starta
Grafičar
4
4
5 4
3 2
4
4	0	0
3	1	0
3	0	2
2	1	1
0	0	3
0	0	2
0	0	4
19 13: 15 19: 2: 1 : 2:
1
5 14 7 9
8 7 6 5 0
12 0 23 0
Smučarski tečaj v Kranjski gori, ki bi se moral vršiti od 6 do 15 t m. pod vod» stvom saveznega nastavnika g. Hinka Šir» clja. se zaradi neugodnih snežnih razmer preloži ter se bo vršil od 11. do 18. L m. Opozarja se, da je tečaj za smučnrje začet» nike in za one. ki žel jo izpopolniti svoje smuško znanje v terenu
Smučarski klub Logatec je imel v ne» deljo 4. t. m. občni zbor v hotelu Krämer v Logatcu. Predsednik Janez Kristan je podal poročilo o delovanju v tekočem le» tu, ki je za tako mlad športni klub res le» po. Sklenilo se je, da bo klub dal na last» ne stroške s pomočjo zavednih Logačanov svojega kapetapa na kurz, tako da bomo imeli svojega vaditelja. Lepo uspela ples» na šola se bo zaključila s plesnim venč» kom konec februarja. Kakor h tro bo mo» goče. bo imelo društvo svojo klubsko tek» mo, in če bo le mogoče tudi medklubsko. Vsi, ki spoznajo naše terene, zahajajo ved* no k nam na smučanje. Tudi smučarski materija! je pri nas zelo poceni. V novi odbor so bili izvoljeni: nredsednik Tanez Kristan, lekarnar: podnredsedn:k Jože Grom. trgovec: tajnik Jnnko Cucek, občin» siki tajnik: blaffninik F-mc Cuk. les. trgo» vec; kapetun Knro! Širini gost.: Franci Pečnil: stavb "ri Lojze Podloear. trg. pom pa odborn'ka.
Plavalni treningi v zimskwn kopališču Flirije so ta teden 70T>et pričeli im sicer go* spodje ob poned?liHh sredah n petk:h od 16., dame pa ob torkih, četrtkih in so»
Izvleček iz f>ro«?ramov
Torek, 6. januarja LJUBLJANA 9.30: Versko predavanje.
—	10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice.
—	11: Claudel: Marijino oznanenje, miste-rij, L del. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: Predavanje o kmečki ženi. — 15.30: Plošče. — 16: Humoristično čtivo (Milčinski). — 16.30: Plošče. 17.30: Claudel: Marijino oznanenje, misteri^, II. del. — 20: Plošče. — 20.30 • Prenos pravoslavnega božičnega večera iz Beograda. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
Sreda, 7. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Predavanje o na šein solncu. — 19: Ruščina. — 19.30: Književna ura. — 20- Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos iz Sabor, cerkve. — 10: Plošče. — 12.50: Koncert radio - orkestra. — 16: Narodne pesmi — 16.30: Novela »Naš Božič«. — 17.30: Narodni uapevL — 17.30: Plošče. — 18: Večer narodnih pesmi.
—	22.30: Poročila. - 22.50: Koncert orkestra baialajk. — ZAGREB 10: Prenos iz pravoslavne cerkve. — 17: Koncert radio-orkestra. — 20.10: Koncertni večer. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Prenos iz Brna. — 19.20: Igra - 20.10: Prenos koncerta iz Brna. _ \ 50: Violinski koncert
—	21.20: Prenos programa iz Brna. — BRNO 16.30: Program za deco. — 19.20: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Poljuden koncert orkestra. — 21.20: Počaščenje letalcev. — VARŠAVA 17.45: Poljuden koncert orkestra. — 20.30: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Plošče. - 23: Godba za ples. - DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Iz zvočnih filmov. — 15.20: Popoldanski koncert.
—	19.35: Večer balad. _ 20.30: Iz življenja potepuhov. — 21: Igra.' — 22: Lahka godba orkestra. - BERLIN 18.20: Mladinski koncert. — 19.30: Koncert godalnega orkestra.
—	21.10: Citanje. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. -20.15: Stare pesmi. — 21: Velika opera 19. stoletja. — 22.30: Godba za ples. - M0FLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Koncert lahke glasbe. — 21: Tragedija »Penthesileat. - BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski in violinski koncert — 17: Koncert vojaške godbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.55: Operni večer.
Kmetijski vestitile
Skrbimo za naraščaj orehov!
Vsi se Se dobro spominjamo predlanske trde sibirske zime, ki nam je uničila mnogo sadnega drevja, predvsem orehov. Skoda, ki jo je povzročila ta zima pri nas, gre v milijone vrednosti, ker smo ob dobre letne pridelke. Tudi les je bil znatno poškodovan, zaradi česar je tudi cena takemu orehovemu lesu znatno padla. Torej dvakratna škoda, ki jo bo hudo preboleti. Za orehov sad kakor tudi za les imamo obilo odjemalcev v državi ln Izven nje. Naša dolžnost nas sili, da skrbimo za nov naraščaj v vseh krajih, kjer so trpeli orehi omenjene zime.
Misliti na to, da nam zopet zima uniči naš trud pri novih nasadih, bi bilo povsem napačno, ker so take zime pri nas zelo redke. Kraji, ki so primerni za ta narodnogospodarsko velevažen kmetijski produkt, naj se znova oživijo ln skrbijo, da se čimbolj širi sajenje orehov. Koliko se najde pri nas primernih prostorov za saditev orehov, to ve vsak samo mi smo z malo izjemo brezbrižni in čakamo le na tujo pomoč, kar je povsem napačno. Prvo je delo, za deloin pa plačilo! Občinski kmetijski in sreski kmetijski odbori so v prvi vrsti poklicani, da zacelijo po predlanski zimi prizadeto rano ter skrbijo v svojem okolišu, občini in okraju za orehov naraščaj. Le ti naj bi omogočili intenzivno pospeševanje te važne sadne kulture in nabavo orehovih dreves po znižani ceni vsaj revnejšim kmetom.
Pred 30 leti so pri nas sadili ob javnih potih največ divje kostanje, ki so nam danes v krajih, kjer oreh uspeva, naravnost v sramoto. Divji kostanj je za nas brez gospodarskega pomena. Les je malo vreden in ga tudi zastonj komaj kdo vzame. Pri nas se še vidi mnogo teh orjakov, ki jih bo treba polagoma iztrebiti. Pričeti bomo morali z naraščajem dobrih domačih orehovih vrst. Prvovrstno seme teb vrst orehov dobimo na Gorenjskem v kranjskem in radovljiškem okraju. Interesentom priporočam, da se v 1. 1931. pravočasno zanimajo za dobro seme in stopijo že v mesecu avgustu v stik s pristojnim kmetijskim referentom, ki jim bo gotovo rad šel na roko kot poznavalec okraja pri nabavi dobrih vrst semenskih orehov. Pripominjam, da je mesec oktober v teh dveh imenovanih srezih prepozen, kajti kmetovalci v teh sre-zih ne čakajo s sušenjem, ker imajo na razpolago zadružne moderne sadne sušilnice, ki pospešijo sušenje orehov tako, da je sušilna deba zelo kratka. Cim pa je orehov pici posušen v sušilnici ali celo v krušni peči, ni za razplod, ker izgubi kalivost. Orehi za seme se morajo sušiti na prepihu in na solncu. Le taki nam nudijo dober uspeh. Kako je postopati pravilno pred časom m ob času sajenja, rad podam na željo vsakemu interesentu brezplačno strokovno navodilo. Priložiti je treba samo znamko za 1 Din za poštnino.
Sadite samo dobre vrste! Kdor seje slabo seme, bc imel slabo žetev.
Alfonz Zdolšek.
Naravni pogoji za dolgo mladost ženske
Dietetika ah nauk o prehrani nam daje smernice, kako doseči v zdravju in lepoti najvišjo starost. Moramo pač uporabiti naravne zakone svojemu teie-su v prid. i i tvorijo podiagu nek za ohranitev zdravja, temveč tudi za naravno mladost nos t živijensko važnih organov. Le pri pravilnem m naravnim zakonom odgovarjajočem delovanju lete h moremo doseči tudi telesno lepoto. Pravila dietetike mora vsak človek kar najnatančnejše upoštevati. In to ne velja le za lastno telesno m duševno ugodje, temveč v veliko večji meri tudi za vzgojo, zdravje rn lepoto bodočih narodov.
Nikjer pač ne najdemo toliko nerazumevanja in toliko neupoštevanja naravnim zakonom prilagudene vzgoje človeka, kakor prav tam, kjer gre za lasmo vzgojo. Pri vzreji živine morajo si biti strokovnjaki, ki se s tem pečajo, prav na jasnem in so si tudi veliko bolj kakor ljudje na splošno o samih sebi. Zato živijo tudi živali razmeroma precej dalje kakor človek. Vzemimo na primer konja. S štirimi leti je dorasel, doseže pa v ne prav redkih primerih starost 40 in še več let v povprečku pa 24 let. To je šestkratno rastno dobo. Živali, ki živijo divje in so zategadeij bolj odvisne od naravnih zakonov, duži-ve dvojno in trojno starost. Kakor je znano ima čirvek rastno dobo 21 let- po Gouidu celo 28 let. Ce pomnožimo, kakor preje pri konju, bi moral človek doseči povprečno starost 125 let. Kako daleč pa smo v resnici od te številke, ve pač vsakdo. Krivo pa je: Napačna die-tetika, napačno gojenje zdravja aH pa prestopki proti naravnim zakonom. Ta ugotovitev je kij bridka, moramo pa jo,, če hočemo stvarno presojati imenovaj s pravim imenjm to z vsem poudarkom.
V malih besedah opisano nesora^ merje naše živijenske dobe napram živalim, se da lazlagati iz napak v nač-nu našega ž /'.enja. prav posebno pa t* škode, ki m n jn povzroča naš Jmašnjl način prehraae. Pa bi tnisiili, da bi moglo že :o shiro spoznanje /zbuditi prijetno pripravljenost, da bi več storili za zdravje. Resničnost pa nas žal pouči baš nasp otnu. Pregreški proti najbolj temeljnim zahtevam narave so pri da» našnji skrbi za zdravje kaj pogosmi, čeprav jih zdravniška znanost vedno tako ostro biča. Da bi se pa kako res odpomoglo tem razvadam, pa se prav nič ne stori. Največ pač zato. ker žc sama šola kar nič ne pripravlja otrok v tej smeri. Kaj pa vedo celo tisti, ki so povprečno izobraženi na printer o potrati moči in nje prihranku pri prehrani in prebavi? Ali o prezgodnji izrabi telesnih moči? Kaj o ekonomiji srčnega dela0 Vzemimo, da ie razlika med pravim in napačnim občutkom gladu splošno poznana — pa še o tem moramo dvomiti, o tajinstvenem delovanju notranje sekretoričnih pojavov pa ne vedoljirdje kar nič, ali prav malo. Vendar pa so vsa ta deiovajija in posebno taka, ki se godijo v našem živčnem sestavu brezmejne važnosti tako za spiošno preosnovo, kakor tudi za pravilno delovanje organov našega teiesa« Nelepi znaki starosti posebno debeluS-nost in suhost- da molčimo o organskih obolenjih in drugih napakah, so v giav-uem posledice napačnega življenja, ki pač mora v daijnjem razvoju dovesti do prezgodnje obrabe in do prezgodnega ode vita mladostne lepote naših žensk.
Daleč bi segli čez okvir naših razmo-trivanj, če bi hoteli le naznačiti smernice, ki bi jih bilo treba pokazati pri naši nevednosti o najnevarnejših življenskih potrebah. Saj je pač dovolj takega čti-va, ki nam v poljudnem načinu pove vse potrebno. Vsaka kulturna žena naj se seznani mnogo bolj s tem čtivom, kakor se je to sedaj dogajalo. Tako bo' prihranjeno našim ženam mnogo žalosti in mnogo studa nad življenjem in bo nastopila sreča in zadovoljnost tam, kjer straši sedaj žensko dušo strah pred prezgodnjim postaranjem.
Àii ne zavidate vsakemu
ki zna muziclrati? Tudi Vi lahko igra . vak mstru. en t potom na* ših poučnih pisem, ki Vam ji da« mo brezplačno na razpolago, io kupite kak instrument Zahtevaj« te takoj brezplač knjižic »Ka« ko postanem dobei jodbenik.«
MEINEL & HEROLD
tvornica glasbil m harmonik, prod podr. Maribor it. 101.
POSLOVNI ozir. PISARNIŠKI PROSTORI
večji, v Tavčarjevi ulici, se s L februarjem ODDAJO.
Poizve se v pisarni dr. Tavčarja, Tavčarjeva ulica štev. 2.	1900
KONTORISTINJO
s primerno pisarniško prakso in le na podlagi lastnoročno pisane obširne ponudbe sprejme tvrdka
Schneider & VerovSek v Ljubljani
Prednost imajo kompetentinje, ki so :možne slovenske in nemške korespondence s stenografijo.	ig78
Ljuba Prenner:
Pohorska vigred
Luka se je razklepetal in ogrel ob svojih lastnih besedah, povrnila se mu je dobra volja, ki jo je izžarevalo prekrasno nedeljsko dopoldne, svetlo in prijazno v svoji prazniški spoòitosti in ko se je Urša vračala v dolino, je stopala trdneje Luka ji je bil obljubi1., da pojde k staremu mlinarju in poiz-ve Janezov naslov Potem mu bosta pa skupaj pisala dolgo in lepo pismo, tako, da bo med njo in Janezom vse v najlepšem redu, ko bo tako daleč----
Luka je šel še tisti dan pod večer doli k fari. Vedel je. da bo našel pri Petriču starega mlinarja prav zato pa je šel Le zaradi Urše, ker ji je bil obljubil, drugače ga ne bi več videli v Petričevi gostilni Njega že ne! Sicer pa — Luka, Luka, afi ti je maj zmešal staro butico? Se dvoje, troje bornih let. pa bodo štirje križi na hrbtu in še-past si tudi vrhu vsega! Kaj ti je neki? Pusti to neumno Maričko pri miru, kaj ti je storil nebogljeni otrok?! Otrok? firn — ! Le počasi Luka — le počasi! Janeza poglej, vrtoglavo žabo, dvajsetletno — lepo kašo si je skuhal — in — ali bi hotel ti, Luka, imeti tn svojo žlico poleg in zajemati iz iste latvice?! Urša res da ni lepa — a grda tudi ni! Starejša je pač za nekaj '.et. Marička je mlajša in lepša. — Marička! Ti si pa tudi — teslo Luka! Treba se ti je bilo vtikati v to reč. Pustil bi bil Uršo davi; kedaj se ti je neki razmajal jezik tako na veliko in zakaj? Zaradi ženske? Ali se ne Bpominjaš več, Luka?
V Gradcu je bilo, še pred vojno, zadnje leto pred velikim pokoljem.
Kajžarjev Luka, tedaj gospod Laka Kuhar, je bi! ravnokar stopil lz pisarne, kjer ti je služil svoj skromni kruhek. Vpisan je bil tudi na vseučilišču. a študirati ni utegnil, ker je moral kot začetnik pridno delati ▼ pisarni. zvečer je bil pa tako utrujen, da se mu ni več moglo prebirati suhoparnih >špehov«. Bo že! Tako se je tolažil in odlašal: še leto dni, pa bom do-
cela vešč pisarniškega dela, šef mi bo zvišal plačo in jaz bom lahko študiral in delal izpite. Odloči', se je bil za pravo, kaj je pa hotel drugega?
Onega večera je stopil iz pisarne na cesto. Bil je malo utrujen; v pisarni je bilo zatohlo in delo dolgočasno, zunaj pa je žarel julij. Najhujša dnevna vročina je bila že minula, toda še vedno je ležala v zraku in puhtela iz ta'* lena teža razgretega sveta.
Počasi je stopal po toplem tlaku ob visokih hišah, prekoračil široko cesto in zavil v mestni park, da bi se ohladil. Iskal je klopi, kjer bi se odpočil v senci visokih dreves. Seveda — nikjer nobene! Povsod ljudje, tu po dva, tam otroci z guvernanto — vse, vse polno ljudi.
Bedak je bil, da ni še1; rajši k Betty. Gotovo je sedaj doma in lenari na svoji senčni verandi. Ce le ne bi bila tako zoprno dolgočasno Lepa je res, a zato neumna, vrhu vsega pa' še prepirljiva. Uf! Sit je že vsega, študij ne pojde tako tako, kakor bi on hotel, denarja ni in ljubezen? Ljubezen — kolikokrat se po nemarnem reče to božje ime?! Vse se vrti okrog nje in vendar, vendar se mu zdi, da je še ni videl, le njeno zarjo je slutil od daleč, ko je vzljubil Anico in Greti, Betty in — Mary. Ah ne — Mary bi bila že prava, če bi...
»Da mora imeti pri vsaki stvari sam Lucifer kremplje vmes!« je zaklel Luka in kljubovalno udaril z nogo ob tla.
Kje pa je bil? Ravnokar je bil zavil na pot po farovškem sadovnjaku — a njegovo srce je hodilo skoro za dvajset let nazaj po predvojnem Gradcu
Oni večer se je bil seznanil z Mary. Prisedel je k nji na klop. Nezaupljivo in nejevoljno ga je ošinila s strani, ko se je kratko prikloni', in sedel. »Kaj meni mar?« je pomislil takrat, »če ji ni po godu, da sedim tu, pa naj vstane in gre. Jaz se moram odpočitit« Ravnodušno je snel klobuk, si obrisal potno čelo in zakadil cigareto. Leno so
se zvijali valčki modrikastega dima r
prenasičenem, vročem zraku, cigareta mu ni šla v slast, bila je suha in grenka. S kratkim pogledom se je ozrl na molčečo sosedo, ki je brala knjigo. Videl je le gladko počesane in v vozel zvite kostanjeve lase, ramena in hrbet, obraz je bil obrnjen proč. Gotovo se jezi. si je mislil veselo in rad bi bil pričel govoriti, če bi bil imel le najmanjši povod. Tedajci pa se ona vzdigne s sedeža in odide z odprto knjigo v roki. Bila je majhna in nežna, hodila je prožno in vendar mirno. Obraza ni mogel ujeti, ker je odšla na drugo stran.
Nekaj tednov pozneje, ko je bil že davno pozabil deklico iz mestnega parka, sta se osebno seznanila. Betty je imela god in tudi on je bil povabljen tja Betty je bila žena bogatega prekupčevalca, ki je bil rodom Slovenec in ki je mladega rojaka našel v pisarni svojega odvetnika. Povabil ga je v svojo hišo, ker mu je mladi mož ugajal in ker je bilo njegovi mladi, razvajeni ženi venomer dolgčas. Tako je bil prišel Luka v Gorjakovo hišo, kjer sta se na godovni dan hišne gospodinje seznanila'z Mary Mary je bi'.a Gorjako-va oddaljena sestrična, zaposlena v eni izmed graških bank.
Pri mizi sta sedela drug dragemu nasproti — Luka in Mary. On jo je takoj spoznal, menda tudi ona njega. Luka je zbijal dovtipe, pripovedoval svoji sosedi na desni, razposajeni mladi ženi, dvomljive in dvoumne šale, ki so jo zelo zabavale, in tudi Mary se je poredno smejala Sam je bil nemiren in. zdelo se mu je, da se vede smešno in nerodno. A govoril je dalje, govoril. poUiho pel in se gnal, kakor da bi se moral rešiti, postaviti se pred vsem svetom in pred njo.
Pozneje, ko so sedeli v salonu pri črni kavi, je Bettin brat zaigral na klavir.
Kako dobro se še spominja onega večera Takih trenutkov, ki so se zarili v naše življenje kakor mejniki iz trdega kamna, pač ne moreš vreči iz spomina nikdar Tu stoje trdni in neminljivi in se svetijo, kakor da bi bili da* našnji.
Mehak polumrak Je zagrinjal pro-
Ratiiikacija sporazuma glede srbskih predvojnih posojil
V prilogi »Službenih novin« od 3. t m. «c objavljen) ziikun o ureditvi predvojnih državnih posojil a 1- 1695.. 19U2.. 1906., 19o9 , 19i3.. posojda Uprave fondov iz le» ta 1910. in 1911. ter posojila srpskega Dru» štva rdečega križa, s katerim se uveljavlja konvencija, sklenjena med našo vlado in organizacijo francoskih imetnikov srbskih predvojnih posojil 5. aprila 1930. Z ratifi» kacijo Sega sporazum« je likvidiran dolgo» ,etni spor s francoskimi obligac jonarji gle» d« valorizacije imenovanih srbskih pred» vojnih posojil. Uveljavljena konvencija je bila kakor znano sklenjena na podlagi raz» sodbe stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu, ki je priznalo tem poso j dom zna» «čaj obveznosti v zlatu.
Sporazum se nanaša na naslednja srbska državna posojila: 4 odst. iz 1. 1895., 5 odst a L 1902., 4 in poi odst. iz L 1906., 4 in pol odst. i z 1. 1909 in 5 odst. iz L 1913., nada» Ije na 4 in pol odst. hipotekame obliga» cije Uprave fondov iz L 1910. in 4 m pol odst. komunalne obveznice Uprave fondov tr L 1911 ter končno na posojilo Srbskega društva Rdečega križa.
Po 1. aprilu i930 s« vrši anuitetska stuž» ba za ta posojila v protivrednosti zlatih frankov. Izplačilo obresti se ima vršiti v naslednjih odstotkih nominalne zlate vred» nos ti:
od 1. rv. 1930 do 31. ni. 1935 55 odst „ 1. IV 1935 do 31. DI. 1940 56 , „ 1. IV. 1940 ., 31. ni. 1946 58 „ „ 1. IV. 1916 .. 31. III. 1951 60 , „ 1. IV. 1951 31. IIL 1955 65 » „ 1. IV. 1955 „ 31. IIL 1958 75 w .. 1. FV. 1958	100 ..
Amortizacija je za 3 leta odgodena in se bo od l. IV. 1933 izvršila v 42 letih po po« nebnem amortizacijskem načrtu. Vršila »e bo s prost m odkupom na borzi dokler te» čaji obveznic ne dosežejo poln nominalni iznos v zlatu; v drugem primeru se amorti» zacija izvrši z žrebanjem, kar pa prihaja praktičnu v poštev le za zadnja leta po no» vem amortizacijskem načrtu.
Na novo urejuje konvencija vprašanje garancij. Za omenjenih 5 državnih posojil je -redvojna Srbija zastavila vse dohodke monopolov, carin in taks. Ker pa so se po vojni zaradi tertorijalnih sprememb pove» cali ti dohodki in so bili tudi nadalje za» stavljeni za Blairovo posojilo, je v konven» ciji določeno, da je za omenjenih 5 pred» vojnih posojil zastavljenih prvenstveno le 35 odst. čistih dohodkov monopolov, taks in carin. Tudi nagrada predstavniku fran» coskih obligacijonarjev v Upravi monopo» lov se zniža v tem razmerju.
Pred 1. aprilom 1930 dospeli kuponi in te» žreb an e obveznice teh posojil se valorizira» jo v višini 40 odst. nom nalne vrednosti v zlatu in se izplačajo v 5 enakih letnih ob» rokih (zadnji obrok 1. aprila 1935). Imetni» ki teh kuponov in obveznic dobijo poseb» nc certifikate, lahko pa tudi zahtevajo iz» plačilo v gotovini v višini 35 odst., če se za to prijavijo do 1. okt. 1930. Ce bi naša država pred 1. aprilom 1935. najela kako novo posojilo na francoskem tržišču, se iz donosa tega posojila prvenstveno izplačajo še preostali obroki teh zaostankom. Za eventuelne spore je predvidena posebna ar» bitraža	,
Za ureditev obveznosti nasproti Švicar» skim obligacijonarjem istih posojil je vaz» na določba § 8 zakona, s katero se poobla« šča kraljeva vlada, da lahko to konvencijo razširi v celoti tudi na ostale 'nozemske obligacije kolikor se je anuitetska služba doslej vršila na isti način, kakor anuitet» ska služba za obveznice francoskih obliga» cijonarjev. To velja tudi glede anuitetske službe za obveznice onih imetnikov, ki na» knadno predložijo dokaze o predvojni po*
gesti. Zakon je stopil ▼ veljavo 3L decem» bra 1930.
Sedma amortizacija Vojne škode
Finančni minister je te dni v »Službenih Novinahc objavil načrt za sedmo amortizacijo obveznic loterijske 6/4% državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1930./31. Od skupne vsote natiskanih in numeriranih obveznic v nominalnem iznosu 4 milijarde 866 milijonov l)in, je bilo doslej izdanih oškodovanim osebam za 4 milijarde 82G.9 milijona Din teh obveznic (od tega l. 1930. še za 17.9, leta 1929. za 44.7 in 1. 1928. za i 310.1 milijona Din) Izdajanje obveznic je torej v giavnem končano. Amortizirano je bilo doslej za nominalnih 222.5 milijona Din obveznic, tako da ostane za amortizacijo še nadaljnjih 4604.5 milijona Din.
Letos bo amortizacija večja kakor prejšnja leta, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda (v milijonih Din):
1925.	19.6 28.1 47.7
im	25.8 11.5 37.4
1927.	27.7 12.1 39.8
1928.	26.8 10.2 37.0
1929.	24.7	1.4 26.1 193»), 29.8 4.8 34.5 193L 31.0 31.2 62.2
v gotov, z uničenj, skupaj
Amortizacija v gotovini bo sicer le neznatno večja kakor lani (z žrebanjem bo amor-tiziranih 31 3erij nasproti 30 lani), zato pa je ostala amortizacija s povračilom obveznic za reparacijske nabavke, za propadle kavcije itd. letos znatno večja. Tekom leta 1930. je na ta način prišlo iz prometa za 31 milijonov Din obveznic.
Z žrebanjem 16. t m. (po potrebi Se 22. in 24. t. m.) bo torej amortiziranih 31.000 obveznic, to je 31 celih serij po 1000. Vrhu tega bo 16. t. m. (po potrebi še 21. in 23. februarja) izžrebanih še 188 posameznih številk za dobitke. Letos bo znašal glavni dobitek 500.000 Din (vsako drugo leto znaša 1 mčfion) vrhu tega bosta 2 dofoitf<a po 250.000 Din. 5 dobitkov po 100.000 Din, 10 po 50.000 Din, 20 po >5.000 Din, 50 po 10.000 Din io 100 po 500C Din.
= Promet sušaške luke se nadftlje dviga.
Kakor znano se je promet sušaške luke v zadnjih letih naglo povečal. Leta 1926. je znašal njen blagovni promet 2.550.000 ton, leta 1927. že 4,149.000 ton, 1. 1928. se je dvignil na 5,639.000 ton, 1. 1929. pa na S milijonov 341 ton Promet sušaške luke pa se je tudi v lanskem letu nadalje povečal, kar je tem značilnejše. ker opažamo v na» sem železniškem tovornem prometu zastoj in celo nazadovanje v zvezi s poslabšanjem gospodarske delivnosti. Po podatkih luške kapetanije na Sušalcu je lani že v prvih 10 mesecih prekoračil blagovni promet Suša» ka ves promet za leto 1929 Od januarja do konca oktobra 1930 je namreč znašal b!a« «ovni nromet Sušaka 6,394.000 ton nasproti 5.855.000 tonam za jsto razdobje 1. 1929. Da bi se promet sušaške luke pri sedanji ureditvi še nadalje dvigal ie malo verjet« no. Ze 1. 1929. smo čuli tožbe, da je Suš.k stalno prenatrnan in da komaj zmaguje na» rasli promet. Zato postaja za ves zanadni del niše države tem važnejša bakaTska lu» ka, ki bo v kratkem dobila železniško zve« ro s sušaško progo. Ta 10 km dolga zveza med postajo Bakar m luko Bakar je v te» renu že dogotovljena in bo v kratkem po» ložen tudi tir. S tem bo bakTrska luka, ki je največja prirodna luka na Jadranu. 6ilno Dridiohila. Ureditev te luke za velik tovor* ni promet bo sicer stala še mnogo denar« ja, vendar hm že danes Bakar kot izvoz« na luka veliko bodočnost. Bakarska luka pa ima še to prednost, da je od narave edi« na zaščitem lu.ka v ffornjem Jadranu in da po svoii zaščitni novrš;ni presega vse osta» !e naše luke. Obratovanje v tej luki je mogoče tudi pri najhujši jugovini (siroeco).
dočim so vse ostale luke severnega Jadra» na proti jugu odjprte in je pri težki jugo» vini ladjam nemogoče priti v hike ali od« pioviti vi luke. Seveda s tem ni zmanjšana aktualnost izgraditve luke Martinščicc, ki je predvidena kot posebna izvozna luka za les.
— 2 odstotni diskont v Franciji. Fianco» ska banka je v soboto znižala svojo ofi» cijelno diskontno stopnjo od 25 na 2 odst Ta ukrep m prišel nepričakovano. Ko je za Božič newyorska Federalna rezervna banka znižala svoj diskont od 2-5 na 2 od» stotka jc bilo jasno, da bo morala temu vzgledu slediti tudi Francija, ker bi v na» sprotnem primeru prišlo do odpovedi ev» ropskih zlasti francoskih denarnih naložb v Ameriki m bi nov dotok kapitala v Francijo imel kmalu za posledico tudi do» tok zlata v Francijo, ki se že duši v zlatu. Francoska banka se trudi, da bi omejila novo povečanje zlatih rezerv, ki so že do» segle 52 milijard frankov (113 milijard D n) in grozijo povzročiti zlato inflacijo ter naraščanje cen v Franciji. Diskont od 2 odst je tudi za normalne razmere izred» no nizek. Saj Francija od početka tega sto» letja do vojne ni imela nižjega diskonta kakor 3 odst Od 31. julija 1926 je Franco» ska banka znižala svoj diskont že deve» tič, in sicer skupaj od 7.5 odst na seda» nja 2 odst, kar je najnižji diskont odkar obstoji Francoska banka.
= Gospodarska depresija tudi ▼ Franciji. Navzlic težki svetovni gospodarski depresiji je Francija do konca preteklega leta imela še prav ugodno gospodarsko konjunkturo. Temu so se mnogi čudili, kajti tudi francosko gospodarstvo ne živi povsem neodvisno od svetovnega gospodarstva. Zadnje tedne pa prihajajo tudi iz Francije glasovi o poslabšanju gospodarske delavnosti, kS prihaja vedno bolj do izraza. Te dni je imel francoski minister za delo. v Mia govor, v katerem je poudaril, da je svetovna gospodarska kriza zajela tudi Francijo. Do zadnjega v Franciji sploh ni bilo brezposelnosti, ob koncu decembra pa je bilo zabeleženih že 12.000 brezposelnih delavcev, kj dobivajo podipore. Zato so po njegovem mnenju potrebni nnjnl ukrepi, da se prepreči nadalnje vseljevanje inozemskih delavcev v Franc»1o.
_ Tečaj In predavanja za lesne Industrij ce in trgovce. Zavod ta pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti za lesne tndustrljce la trgovce v Ljubljani tečaj v obliki večernih, eventualno tudi dnevnih predavanj o stvareh, ki so važne ln zanimive za lesno stroko V pTogramu so predavanja komercialnega značaja (knjigovodstvo, kalkulacija, poslovanje na borzi, bančno poslovanje, devizni promet denarna nakazila, železniški tariti ln manipulacija, carinske manipulacije ln tarifi v tu in inoaemstvu, pošta, telefonski ln telegrafski promet davčna vprašanja «n napovedi, zavarovanja delastva, dalje predavanja o pravilnem rezanju lesa in njega tehnični obdelavi siploh, o lesoznanstvu ln lesnih škodljivcih, o àumarskih predpisih in olajšavah za lesno industrijo). Predavanja bodo korisitna ne samo za manjše lesne industrije« in trgovce, temveč tudi za one z velikimi obrati, ker bo zavod preskrbel prvovrstne strokovnjake kot predavatelje, ki se bodo omejili izključno le na stvari lz iprakse. Tečaj se bo vršil le v primeru, ako se prijavi zadostno število udeležencev. Zato prosimo, da se interesenti prijavijo naj-kasmede do 25. t m. pismeno Zavodu za PO Zbornice za TOI ter pri tej priliki na-vededo svoje morebitne želje, osoblt» glede časa predavanj. Pripominjamo, da se bo čas predavanj uredil po želji večine prijavljen-cev.
— Obilna argentinska letina plenice. Zadnji padec tečajev za pšenico na ino» zem&kih borzah je kakor znano ▼ glavnem
etor in ljudi, od odprtega okna so se
slišali temni glasovi oddaljenih zvonov in Franc je poltiho ubira'* 6taro pesem: »Am Brunnen vor dem Tore, da steht ein Lindenbaum .. .<
Drugi so se bili umaknili na verando onkraj hiše, v salonu jih je bilo le troje. On na divanu za mizo, ona v naslanjaču blizu okna in Franc pri klavirju.
Preprosta, zvonka melodija je padala lahko in ubrano v večerno pesem zvonov in visoka drevesa na vrtu so pokojno šumela Vse bolj in bolj se je približevala temna, neznana sila, ki je bi'.a skrita v pesmi in opojni sladkosti večera Prihajala je iz pesmi in iz večera, a največ te mučne sladkosti je oddajala ona, ki je sedela v poltemi, komaj dva koraka od njega. Vztrepe-tal je od neznane moči, ki se je dotaknila njegovega bitja, da je vzvalovalo hrepenenje in zajelo vase njegovo mlado moč. Trepetaje je vzrasla v njem silna želja, zagospodovati v onem bitju in mu dati vso toploto svojega srca.
Ono noč se je prebudil iz težkih, nemirnih sanj, polnih zaplef.jajev in spa-čenih obrazov Tesno mu je bilo v samoti in glasno je zaklieal v temo: »Mary! Ljuba Mary!« In komaj je zaklieal, se je že sramoval lastnega glasu, ki je bil tako neroden in trd Tako je bilo vedno in z vsem kar je še prišlo.
Mary ni bila lepotica Majhne postave je bila, drobna in skoraj neznatna, ker je bila mirna v vsaki svoji kretnji; tudi v načinu, kako se je oblačila, si česala lase in gledala s svojimi svetlo sivimi očmi v svet ni bilo nič živahnega ali nase opozarjajočega. In ko mu je odgovorila, da ga ne ljubi, je bila mirna in odločna, ne trda — o ne! — bilo je, kakor da bi mu odkimala rahlo žalujoča usoda sama.
Iskal je utehe in pozabljenja dra-god. dolC.er ni izprevidel, da noče pozabljenja in da si želi utehe le od nje.
Vračal se je — o kolikokrat se je vrnil — zdaj uporno — zdaj vdano-vprašujoč vedno enako: »Ali me še vedno ne ljubiš?« Odkimala je vsaki-krat.
On pa se ni mogel dokopati do spoznanja, da ni v njem moči, ki bi zbu-
posledica obilne argentinske letine in po» nudb nove argentinske pšenice, kajti dovo* zi ruske pšenice na evropska tržišča so z nastopom zime prenehali Argentinska via» da objavlja sedaj cenitev letine 1930»31, ki znaša za pšenico 73.8 milijona met stotov, to je za 97 odst. več nego v letu 1929t30, za ječmen 4.3 milijona stotov (23 odst. več) in za oves 10.5 milijona stotov (6 odst več).
= Snia Viscosa znižuje delniško glavni» co. Iz 'Milana poročajo, da bo znana ogrom» na delniška družba za produkcijo umetne svile Snia Viscosa primorana znižati svojo delniško glavnico, čeprav je šele pred leti izvedla podobno sanacijo. Družba ima 1 milijardo lir glavnice in bo sedaj znižala nominalno vrednost delnic na 40 odst Borzni tečaj delnic je padel že na eno če» trtino nominalne vrednosti. Pri tem je za» nimivo, da za sanac.jo ne bodo potrebna nikaka nova denarna sredstva in tudi ne gre za kako ureditev morebitne težke fi» nančne situacije, saj ima družba okrog 240 milijonov lir razpoložljivih tekočih denar» nih sredstev. Sanacija pa je potrebna, ker so ogromne in drage investicije zaradi na» predka tehnike izgubile znatno na vred» nos ti.
—	Velika dražba kol divjadi se bo, kakor znano, vršila 26. t m. na velesejmu. Kože naj se zato čim prej pošljejo na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, kjer bodo na dražbi prodane za račun pošiljatelja. Vendar naj pošlje vsakdo le dobro pripravljene kože, ker le te dosežejo tudi dobre cene. Slabih kož neče nihče kupiti. ZgodHo se je, da so nekateri poslali »Divji koži« samo slabo blago, ki ga jim niti razni podeželski prekupci niso hoteli odvzeti To povzroča samo nepotrebne stroške in izgubo časa. Torej vse dobro prikrojene kože izročite v prodajo »Divji koži«.
—	Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
15.	t m. ponudbe glede dobave 25.000 ko» madov opeke m 1500 kg martinovega je» kla, prometno»komercijelni oddelek pa do
16.	t m. ponudbe glede dobave 4476 ko» madov matric in ca 300 kg kompletnih pi» sav in posameznih črk. (Pogoji so na vpo» gled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave žebljev in za» kovic. Direkcija državnega rudnika Buki» nje sprejemado 15. t m. ponudbe glede dobave 1500 kg strojnega olja in 1000 kg masti za jamske vozičke. — Direkcija dr» žavnega rudnika Velenje sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave vodokaznih armatur. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave aparata za ko» piran j e načrtov.
BORZE
5. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Pri tem pa so tečaji deviz z malimi izjemami ostali skoro nespremenjeni, le devizi Dunaj in Berlin sta nekoliko popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišča je v Vojni škodi prišlo do prometa le za aranžma po 426. Nekaj prometa je bilo v dolarskih papirjih, in sicer v 8% Blairovem po 92.5. v 7% Blairovem po 79.75 in v 7% Seligmanno-vem po 79.25 in 79.375. Med bančnimi vrednotami je prišlo do zaključkov le v Union banki po 191, v Jugobanki po 78 in v Ljubljanski kreditni po 125. Med industrijskimi delnicami je Trboveljska nekoliko popustila na 355 do 360 brez zaključka. Promet je bil v Gutmannu po 130 do 132, v Slaveksu po 50, v Slavoniji po 200, v Dravi 235, v Seče-rani po 286 in v Narodni mlinski po 20.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.765, Berlin 13.445—13.475 (13.46), Bruselj 7.8959, Budimpešta 987.54—990.54 (989.04), Curih 1094.4—1097.4 (1095 9). Dun ai 794.12—797 12 (795.62), London 274.15—274.95 (274.55». Newyork 56.325—56.525 (56.425), Pariz , 220.87—222.87 (221.87). Praga 167.28 do j 168.06 ( 167.68), Trst 295—297 (296).
dila v njej hrepenenje po njegovem naročju, po njegovi božajoči nežnosti in po njegovi terjajoči sili. V dolgih, praznih urah je pretehtal vsako njeno besedo in vsak njen pogled Neznatne malenkosti so časih rodile plaho upanje ,ki pa je moravo vselej spet splah-neti spričo krutih, neprodirljivih kamnov, ki so visoki, hladni in trdi zastavljali pot na veke, sami večni, kakor je večen zakon ljubezni, zapisan v sleherno srce.
Koliko jih je, ki jih je strio spoznanje?
Luka se je bil odločil, da pojde. Ko je stopilo predenj spoznanje, je izprevidel vse
In ravno, ko je hotel v miru pospraviti svoje stvari in odriniti, je treščila v Evropo napoved svetovne vojne. Pojdimo torej!
Ali bi šel po slovo? Okleval je. Sramoval se je svoje nemoči — tako cmeravo, sentimentalno slovo — kako neumno in nezmiselno. Nova prevara! In vendar — tako rad bi jo še bil videl, saj se morda nikdar več ne bosta srečala — konec je vsega. Roke bi ji poljubil in dejal: »Glej, tako rad te imam, tako silno erad, da sem ves reven in beden zaradi Tebe.« A to bi bilo ponižanje! Nič! Nikamor ne pojde! V pisarni se je bil že poslovil, imel je denar; dovolj ga je bilo, da ga je zapil v nekaj dneh.	,
Joj, kako je takrat klel bi popival!
In ko je odhajal z drugimi vred, je gldeal topo v hrbet svojega prednika in zagrizeno mrmral po taktu: »Hudič — hudič — hudič !...«
Pozneje, morda j® bil Se pijan, ie jokal.
»Še pohattli so me — te zveri, te svinje!« je jezno brundal Luka in se skušal otresti spominov, ki so mu bili zoprni in težki.
Zavil je k Petriču.
»Dober večer!«
Na mah so se okrenile glave in razgrete oči so zastrmele v Luko, ki j« resen in ntìren stopil čez prag.
(Nadaljevanje v nedeljo)
Zagreb. Amsterdam 22.735 — 22.796, Dunaj 794.12 _ 796.12, Berlin 13.445—13.475, Bruselj 789.59, Budimpešta 987.54, London 274.15 — 274.95, Milan 294.934 — 296.934, Newyork ček 56.325 - 56.525, Pariz 220.87 do 222.87, Praga 167.28 — 168.08, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih Zagreb 9.1260, Pariz 20.2450, Loo» don 25.0525, Newyork 515.90, Bruselj 72.—» Mrlan 27.01, Madrid 54.05, Amsterdam 207.6750, Berlin 122.78, Dunaj 72.57. Sofija 3.7325, Praga 15.29, Varšava 57.85, Budin» pešta 90.2250, Bukarešta 3.0625 Efekti.
Ljnbljana. 8% Blair 92 blage, 7% Blair 80 bi.. Tobačne srečke iz L 1888 50 bi.. Celjska 160 len.. Ljubljanska kreditna 125 den., raštediona 945 den., Kreditni za» vo' 170—180,
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 — 425.5, kasa 425 — 426, za februar 417 — 420, za mare 418 — 420, investicijsko 86 — 87.5, agrarne 51 — 51.75, 8% Blair 91.5 — 92 5, 7% Blair 79.25 do 79.5, 7% Drž. hipotek, banka 78.5 — 79, 6% begluške 67.5 — 67.75: bančne vrednote: Praštediona 945 den., Union 191 — 19i Jugo 7.5 — 78.5. Lqubljanska kreditna 125 do 127, Narodna 8200 — 8400, Srpska 192 do 194, Zemaljska 128 — 129; industrijske vrednote: Našieka 132 — 133, Slaveks 50 do 51. Slavonija 200 — 202, Drava 235 — 236, Šečerana 280 — 288, Narodna mlinska 20 do 25, Vevče 128 den„ Dubrovačka 360 — 370, Jadranska 540 den., Trboveljska 355 — 360.
Beograd. Vojna škoda 426.25 — 427, Narodna 8189 zaklj., investicijsko 88 zaklj., 7% Bflair 79.75 zaklj.
Blagovna tržišča
JAJCA
+ S tržišča jajc. Po praznikih, ko je trgovina z jajci skoro povsem mirovala, opažamo sedaj živahnejše povpraševanje inozemstva, vendar so cene nadalje slabe. Seveda pa so bo položaj glede cen takoj zboljšal, čim bo nastopil mraz. Na berlinskem tržišču so v soboto notirala jugoslovenska jajca 9% do 10 pf (fco meja, neocarinjena) nasproti 9"J do 10Yn% zadnjo soboto.
LES
+ Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca
za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 10 vagonov bukovih pragov.
2ITO
-f Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vag. čin-kvantina. Nudi se (fco slov. post po ralev. voznini, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska. 80/81 kg po 205—207.5, srbo-branska, 79 80 kg in gornjobaška, 79/80 kg po 200—202.5, baranjska, 79/80 kg po 185 do 187.5. baška. okolica Sombor, 79 ka po 177.5—180; ječmen: baški. ozimni, 65/66 kg po 155—157.5: o«es: baranjski (pri navadni voznini) po 195—197.5: koruza: baška, stara po 150—152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5—145. pri navadni voznini po 147.5 do 152.5. času primerno suha, pri navadni voznini po 140—142.5: moka: banaška >0« po 340—345.
+ Novosadska blagovna borza (5. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 23 vagonov pšenice, 1 vag. ječmena, 3 vag. koruze, 4 moke in 7 v. otrobov. Pšenica: baška, 78/80 kg, okolica Novi Sad 145—150; baška potiska šlep. 79/80 kg 150—155; gornje-banaška, 79/80 kg 145—147.5; južnoba-naška, 79/80 kg 140—142.5; sremska, 78 kg 132.5 — 135; slavonska, 78 kg 130 do 135. Jermen: baški in sremski. 63/64 kg 107.5 — 112.5 Ores: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška in sremska stara 95 — 100: nova 72.5 — 77.5: za januar 77.5 do 80; za mare april 90 _ 92.5; sremska, umetno sušena 90—82.5. Moka: baška >Og« in >Ogg< 240—260; »2< 210—230; »5« 185 do 195; >6< 155-165: >7« 107.50—115; »8« 92.5 — 95. Otrobi: baški 80 — 82.5, sremski, slavonski 85 — 90.
+ Rudimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca prijazna, promet rmren. Pše* nica: za mare 14.67 — 14.68 (14.70), za maj 15.08 — 15.09 (15.10); rž: za mare 9.92 — 9.94 (9.90); koruza za maj 12.39 — 12.41 (12.40), tranzitna za maj 10.15 — 10.18 (10.20).
Minister d i?®
Važne izjave beograjski „Politiki" — Optimizem glede razorožitve in ohranitve mira — Gospodarski stiki med češkoslovaško in Jugoslavijo — Beneševa
pot v Atene
Beograd, 5. Jan. P- V svoji božični Ste-*d?ki objavlja »PoiSitika« razgovor svojega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem o aktualnih političnih problemih.
Na vprašanje dopisnika, aH sta vznemirjenje in bojazen evropskega javnega mišljenja zaradi možnosti novega vojnega konflikta upravičena, je dr. Beneš izjavii:
»Mislim, da ni opravičen strah pred mednarodnimi vojnimi komplikacijami. Vznemirjenje, ki se opaža v mednarodnih odno-šajih, je srirp'> refleks notranje-političnili težkoč cele vrste evropskih držav. Cim bodo te težkoče premagane, bo ponehala tudi bojazen pred vojnimi konitikti. Priznavam, da je še nrnogo zunanje-političnih vprašanj nerešenih, nadejam pa se, da je mirovna orientacija v zvezi z metodami Društva narodov že pridobila v evropski mednarod-dni politiki toliko avtoritete, da je do voljna za evropsko pacifikaeijo in za pravočasno rešitev še nerešenih problemov. Zato se mi zdi nesmiselno govoriti o nevarnosti vojnih konfliktov, kajti sodobna Evropa nima za to niti do volj ne moči, niti socialne sposobnosti.«
Glede priprav za razorožitev hi uspehov
pripravljalne razorožitvene komisije v Ženevi je dr. Beneš izjavil:
»Smatram delo pripravljalne razorožitvene komisije, ki je zasedala v novembru in decembra, za znaten uspeh hi napredek. Živahni in deloma burni razgovori, ki so se vršili med posameznimi delegacijami, zlasti med predstavniki takozvanih razoroženih držav in osta>!»h evropskih držav so razumljiv"!. Nikakor pa to ni oviralo uspeha, ki se rtroTa pripisati v prvi vrsti realnemu prizadevanju Anglije in Amerike. Sporazumno med Anglijo in Francijo ob podpori Zedinjenih držav smatram za dovoljno garancijo za nadaljnje uspešno delo, ki se mora še Izvršiti, da bi se mogel predlog mednarodne razorožitvene konvencije kot rezultat dolgotrajnega dela pripravljalne komisije predložiti pravni konferenci za razorožitev«.
Dopisnik »Poetike« se Je zlasti zanima! za vpliv, ki bi ga moglo Imeti brezpogodbe-«o stanje med Češkoslovaško In Madžarsko na gospodarsko politično situacijo v Sred-r.fl Evropi, zlasti pa na odnošaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. O tem aktualnem problemu je dr. Beneš dejal:
»Nova trreditev raSSte češkoslovaške
žftne in živinske produkcije z uvedbo gotovih dodatkov na osnovno carinsko tarifo upošteva razvoj domače produkcije in položaj na trgu. Pri žitaricah je bila osnovna carina znižana za 11 odst, za razne druge agrarne proizvode pa je določena maksimalna meja doplačila. Povečanje carin, ki izhaja iz te konstrukcije, se avtomatično zniža odnosno popolnoma odpade, čim se cene znižajo. Češkoslovaška se je morala ozirati na potrebe domače produkcije. Pri vsem tem pa je jasno, da mora Češkoslovaška uvažati še vedno veKke količine agrarnih proizvodov. Po mojen mnenju bi na tej podlagi lahko prišlo tudi do sporazuma z Madžarsko. Razumljivo Je, da se morejo z brezpogodbenim stanjem med Češkoslovaško in Madžarsko okoristiti vse druge agrarne države, zlasti pa še JugO' slavij a. kateri se proži prilika, da poglobi In izboljša v tej dobi svoj položaj na če škoslovaškeni trgn.«
Glede možnosti znižanja carin za Jugoslovanski ovoz v češkoslovaško je dr. Beneš
dejal:
»S tem, da odpade dosedanja odvisnost
ČSR od Madžarske, Je dana možnost, da posveti Češkoslovaška posebno pozornost tema problemu, zlasti ob priliki skorajšnjih carinsko-tarifnih pogajanj z Jugoslavijo, zlasti v kolikor se nanašajo na specljalne carinske zahteve Jugoslavije. Češkoslovaška teži k takf rešitvi In upa. da se bo tudi Jugoslavi!" wogla v več!! mer! ozirati na češkoslovaške zahteve. Upoštevajoč prijateljske In politične zveze, M so se tako dobro obnesle ob priliki sfičnih pogajar* z Rumunijo pač moremo z gotovostjo pričakovati, da bo med Jugoslavijo In Češkoslovaško tem prej prišlo do sporazuma v vsem tem kompleksu vprašanj, kjer so bratski odnošaji med obema državama hi narodoma že tradlcljonaln!.«
Končno Je nanese! razgovor trnfi na skorajšnje potovanje dr. Beneša v Atene. O
tesm je dr. Beneš naglasil, da gre Izključno za čin kurtoazlje In bi bila vsaka kombinacija o polHPtiem pomena tega poseta po-
grešna. »Razume se.« Ie dejal dr. Beneš, »da bova z g. Venizelosom ob tej priliki premettila vse aktualne mednarodne probleme, zlasti one, ki se tičejo obeh naših držav.«
Praga, 5. januarja, h. Včeraj je preminul po kratkem bolehanju eden najzaslužnejših sokoiskih delavcev, pod-starosta ČOS, ministerijalni svetnik dr. Karol Heller.
Dr. Karel Heller je bil namestnik staroste Čes-koslovenske Obče sokolske in pred» «ednik zletneda odbora za vsesokolski zlet v Pragi L 1932. Urejeval je službeni list »Vestnik sokolski« ter bil eden najjačjih idejnih voditeljev češkoslovaškega sokol' stva. Udejstvoval se je kot pisatelj, govor» nik m izboren organizator. Po svojem po» klicu je bi! višji uradnik v ministrstvu na» rodne hrambe. Dr. Karel Heller je bil ;skren prijatelj našega naroda ter je bil osebno na vsesokolskem zletu v Ljubljani 1. 1922., kasneje pa je obiskal Ljubljano ■tudi še, ko je načelnik jugoslovenskega So» kola dr. M urnik praznoval 301etnico svoje» ga sokolskega delovanja.
Pokojnik je bil pri vsaki priliki, bodisi na sejah predsedstva ČOS, bodisi na odbo-rovih sejah s svojo vplivno besedo eden najaktivnejših delavcev za sodelovanje Češkoslovaškega in jugoslovènskega sokol? t va ne samo v interesu sokolstva samega, temveč tudi obeh prijateljskih držav in narodov.
V vsem slovanskem sokolstvu je bil dr. Karel Heller najjačja osebnost Njegov brat Aga Heler je Bedaj namestnik načelnika ČOS. Rodbina dr. Hellerja izhaja iz vrst starih sokoiskih borcev ter se tudi vsa Heller-
jeva rotàbili« l vsem riitnovnui potomci aktivno udejstvuje pri sokolstvu. Pokojnika je pred kakim mesecem zadela kap. Od tega časa je bil v bolnici in je sedaj preminul. Karlu Hellerju bo ves jugoslovenski narod ohranil časten spomin. Slava mu!
Konec slovanskega tiska v Italiji
Zadnji slovenski in hrvatski list ustavljen - Trpljenje internirancev - Jetniki izginjajo brez sledu
Zagreb. 5. januarja. S. Današnje »Novosti« javljajo: Veliko presenečenje in razburjenje je izzvalo med goriškimi fašisti službeno poročilo namestnika državnega odvetnika CavaiGasparia v Gorici, ki govtorl o popolnem fiasku poitalijančevanja izključno slovenske pokrajine. Gaspari naglaša najprej, da se ie nasprotno, zlasti v okrajih Ajdovščine, Kanala, Komna, Idrije, Bovca in Tolmina, šp utrdila slovanska zavest ? re-bivalstva. To poročilo bi se utegnilo smatrati kot novo obtožbo proti slovanskemu sve-čeništvu. ki je ostalo kot poslednja inteligenca Slovanov v Julijski Krajini. Doslej je pač v neki meri lateranski sporazum oviral fašistična oblastva pri preganjanju slovanske duhovščine. Nadalje ugotavlja poročilo, da je rodilo zelo slabe rezultate tudi poitalijančevanje imen. V nadaljnjem govori poročilo o drugoiezičnem tisku in naglaša, da ie goriški fašistični list >L' Isonzo« propadel, dočim so ostali neitalijanski listi protifašistični. Senzacijo pa ie zbudil oni del poročila, ki govori o zadnjih ostankih slovanskega tiska. Poslednji iugoslovenski listi v Italiji so bili namreč »Slovenski Novi list«, »Hrvatski istrski list« in mesečnik »Družina«. Sele iz tega poročila so doznali uredniki kakor javnost sploh, da je izhajanje jugoslovenskih listov končnoveljavno prepovedano. Gaspari namreč trdi, da so bili listi ustavljeni po<J pritiskom javnega mišljenja.
Z internaciiskih otokov prihajajo poročila o vedno večjih grozotah. Na teh otokih so nastanjeni interniranci iz Julijske Krajine m drugih krajev Italije. Razpoloženje med interniranci je tako obupno, da so se pri-
čeli kljub vsem grožnjam na razne načine upirati naredbam oblastev, zaradi česar Je bilo na otoku Ponzi aretiranih okoli 200 konfinirancev, med njimi vsi Jugoslovenl. Za nekaterimi interniranci je sploh izginila vsaka sled. Med onimi nesrečneži, ki so ta-korelcoč brez sledu izginili, je tudi bivši urednik »Istrske Reči« Ivan Stare iz Trsta, ki je bil že dve leti konfiniran. Policijska oblastva so se trudila, da zatro gladovno stavko, ki je izbruhnila med interniranci, z naigrozovitejšo srednjeveško torturo.
Zaradi obupnega položaja so se tudi kon-finiranci na Liparskih otokih uprli. Tudi tu je biilo aretiranih kakih 3o oseb. V kakih obupnih razmerah živijo ti izobčenci, kaže primer Slovenca Ivana Makuleta, bivšega uradnika iz Trsta, ki se mu je že pred letom dni na Ponzi zaradi neznosnih tortur omra-čil um. Policija ga je pa kljub temu pustila še celo leto med interniranci in so ga šele sedaj, ko so se pričeli že karabinjerji sami zgražati nad takim nečloveškim postopanjem, dali prepeljati iz Ponze v tržaško umobolnico.
Švicarsfea tvornica svile se irasefl v Jugoslaviji
Senta, 5. Januarja «. Neka velika Švicarska tvrdka je zaprosila mestno občino v Senti, naj da na razpolago zemljišče za zgradbo velike tovarne za svilo. Tvrdka prosi tudi za prve čase razne davčne olajšave. Občinski svet Sente bo na prvi prihodnji seji sklepal o tej prošnji in ji, kakor kaže, ugodiL
I Dr. Aljehinovo priznanje ljubljanskim šahistom
Beograd, 5. jan. p. Simultanka, ki jo je sinoči odigral svetovni šahovski mojster dT. Aljehin s 36 beograjskimi šahisti je trajala od 15. do 23. ure. Dt. Aljehin je dobil 23 partij, izgubil eno, 12 partij pa je končalo remis. V svoji izjavi novinarjem pravi dr. Aljehin, da so ga beograjski šahisti narav» nosrt iznenadili in da prav nič ne zaostaja» jo za Ljubljančani, ki 90 gotovo najboljši šahisti v državi Dr. Aljehin odpotuje da» ros v Banjaluko, odnosno Sarajevo m bo nato zaključil svojo turnejo po Jugoslaviji v Dalmaciji. Iz Jugoslavije odpotuje nato v Nemčijo, kjer bo prav tako igral več si* multank.
Sestava oddelkov državnega sveta za 1.1931
Beograd, 5. januarja.
Držami «vet j« na isto j! seji ob konc*
leta konstituiral po oddelkih za L 1931 naslednje:
I.	oddelek: predsednik »vet« — predeed-
nlk oddelka dr. Ninko Peri«, člani dr. Rado j e Jovanovl«, dr. Vilko Baiti«, Ignacij Štefanovi« in Stanko Strupi, namestnika dr. Maksim Roši« ta Osman Nuri Hadži«. V področje tega oddelka spadaijo predmeti ipredsedniétva ministrskega sveta, zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva, vsi samoupravni posli po zakonu o občinah, samoupravni proračun in spori o pristojnosti.
II.	oddelek: poflpredeeAitk ®ve*a — predsednik oddelka Mlhajlo Radlvojevi«, «ani Ivam Skarja, dr. Maksim Roši«, Janko Spa-sojevič ln dr. čedomlr MlhajlovI«, namestnika dr. Josip Bari« hi Ignacij Štefanovi«. V področje tega oddelka spadajo predmeti ministrstev za trgovino ta industrijo, pro-sveto, socialno politiko ta narodno zdravje, kmetijstvo z vsemi zadevami agrarne reforme, bodisi, da je todal odlok minister aH katerokoli upravno sodišče.
III.	oddelek; predsednik oddelka — član svelta Milosav Rai«evl«, član! Antonije VH-doviič, 2 ivo j in Babi«, Štefan NeSlS ta dr. Peter M,ili«i«, namestnika dr. Aleksander Jemrlč ta Svetozar Tomi«. V področje tega oddelka srp ad a/jo zadeve ministrstev za vojsko ta mornarico, za pravdo ta vere, za gradbe ta oddelkov za pošto ta brzojav.
IV.	oddelek: predsednik oddelka — «lan sveta dr. Alekslj Stanlšič, člani dr. Rudolf Sardelle, Ilija Lukanovl«, dr. Mita MuSickI ln Dragoljub Radojlovi«, namestnika dr. Vilko Baiti« ta dr. Stanko Strupi. V ta oddelek spadajo carinske ta trošartaske zadeve, vsi »pori o taksah, predmeti devi« ta valut, monopolskl prestopki, n« glede n« to, katero upravno sodišče Je izdalo odločbo.
V.	oddelek: predsednik oddelka — «lan
sveta živojta Arandjelovl«, člani Svetlslav Paunovi«, Osmam Nuri Hadll«, dr. Aleksander Jemri« ta SvetozaT Tomi«, namestnika Antonije Vildovi« ta dr. Peter Mlll«l«. V področje tega oddelka spadajo predmeti Is ministrstva za promet, z& šume ta rudnike ter disc lip lin siki prestopki.
VI.	oddelek: predsednik oddelka — flten «veta .dr. Štefan Sagadta, člani Lazar J&ku-lov.5«, Peter Blagojevl« ta dr. Joalp Bari«, namestnika dr. čedomfrr MlhajlovI« ta Dragoljub Radojenrfč. V podrle tega oddelka spadajo personalne zadeve ministrstva financ (taenovanjja, ra^vrSčanja, napredovanja, odpusti, pokolutae) ta ostale administrativne zadeve finančnega ministrstva, vse zadeve po zakonu o neposrednih davkih, bodisi, da Je todal odločbo minister all katerokoli upravno sodišč«. — Razsodbe upravnih sodišč spadajo v oddelke, v katere spadajo po značaju predmeta.
Zborovanje »Kmečke prosvete« v Novem mestu
Novo mesto, 5. Januarja. N« TCeraJfinJo nedeljo «o Je vršilo ▼ Wtodischerjevem hotelu v Novem mestu lepo obiskano zborovanje »KmečSke prosvete«, ki se je, kakor znano, ustanovila v Ljubljani s posebnim namenom pomagati raznim kmečkim društvom pri njihovem kulturnem delu. Na zborovanju Je prvi govoril bivši minister g. Ivan Puoelj, ki je poudarjal bistveno spremembo v razmerju med narodom ta Šolo. Nekdaj Je bila avstrijska šolska politika v narodnem oziru taka, da smo morali voditi posebno narodno šolsko politiko s pomočjo svojih obrambnih društev. V svobodni Jugoslaviji pa je šolska politika eminentno narodna politika, ki jo moramo zato z vsemi močmi podpirati in ž njo sodelovati.
O programu ta nalogah »Kmeöke prosvete« Je govoril g. dr. Janže Novak, o pomenu ta koristih kmečkih sokoiskih «et, g. dr. Rliko Fux, o nalogah društev kmečkih fantov ta deklet pa g. urednik Mravlje. Po pozdravu novomeškega domačina g. nadzornika Pimata je bil izvoljen novomeški pododbor »Kmečke prosvete«. Načelujedo mu kot predsednik posestnik g. Antan Av-sec iz Gotove vasi, kot podpredsednik odvetniški konclpijent dr. Jože Trosit ta kot tajnik prof. Jože Kova«. Tajnikov namestnik je ravnatelj g. Mervi«, blagajnik pa posestnik ta gostilni«ar g. Jože Matek. Razen njih so v odboru tudi zastopniki kmečkih društev iz novomeške okolice.
Po lepo uspelem zborovanju se Je vršil prijateljski sestanek v gostilni g. Matka.
Kap jo je zadela na obisku
Ljubljana, 5. januarja. Nocoj fe ▼ precej poznih večernih urah je prišla na obisk k obitelji Ludovika Po» Ijanca v Gosposki ulici 4 po videzu znana, nad 40 let stara meščansko oblečena žen» ska. Nenadoma pa je posetnici postalo sla» bo, da se je zgrudila na tla. Poljančevi so poklicali reševalno postajo, ki je onemoglo žensko spravila na avto in jo prepeljala v bolnico. Nesrečni ca pa je še med p revo» zom umrla in ji v bolnici niso mogli več pomagati. Zadela jo je srčna kap. Truplo tragično preminule ženske so izročili mest» nemu pogrebnemu zavodu, ki jo je prepe» Ijal v mrtv«*nico k Sv. Krištofu. Njenega imena še nilo mogli ugotoviti. Kakor se domneva, je bila pokojnica uslužbena kot pletiljka pri nekem tukajšnjem pletilskem podjetju.
Joffre na mrtvaškem odru
Davi so prepeljali pokojnega maršala v Ecole m ili-taire, kjer so v teka dneva deSilirale misio njegove
krste ogromne m&ožice
Vremenska naooved
Dnnaiska vremenska napo red ia torek:
Spremenljivo vreme; temperature večinoma nad ničlo, ponovne padavine mogoče.
Pariz, 5. januarja, s. Truplo maršala Joffra 9o davi ob 7. z avtomobilom prepe» ljali ii klinike v Ecole Militaire, kjer so ga položili v črno in srebrno drapirani mrtvašnici na oder. Kljub rani jutranji uri se je zbralo na kliniki nad 50 oficijelnih osebnosti, med njimi notranji minister kot zastopnik predsednika Doumerguea, pariški guverner Gouraud policijski predsednik Chiappe, seinski prefekt Renard, predsed» nik mestnega sveta De Castielane in drugi. Sprejela jih je vdova pokojnega. Vsi pri» šotni so se udeležili kratke religijozne sve« čanosti.
V mrtvašnici vojaške šole »o truplo polo» žili na vojaško posteljo. Truplo je bilo v generalski uniformi ter pokrito z zastavo šole. častno stražo so tvorili štirje častniki. Na vznožju je bile 20 črnih blazinic z maršalsko palico pokojnega in njegovimi mnogobrojniini odlikovanji. Na krsti sta bila samo dva venca, vlade in vojnega mi» nistra.
Ob 9. zjutraj je pričelo defìlirati prehi* valstvo, med njvni mnogo bojevnikov, pa tudi žensk, otrok in starcev pred truplom pokojnega vojnega junaka Do opoldne jc defiliralo nad 12.000 oseb mimo krste s truplom »starega očeta«, kàkor so splošno imenovali maršala. LTrediti se je morala obširna varnostna služba za vzdrževanje reda. Prebivalstvo bo še danes in jutri pri= puščeno k krsti pokojnika.
Jutri ob 21. bodo truplo prepeljali pod Slavolok zma^e, kjer bo za pet minut po^ Ioženo na spomenik Neznanega voj 'ka, od tam pa prepeljano v cerkev Notre Dame, kjer se bodo v sredo vršile žalne svečano« sti. Maršal bo v smislu svoje žeije pokopan v parku svoje vile v Louveciennesu Vlada je odredila, naj bodo v sredo vsa javna poslopja zaprta. Žalnih svečanosti se bodo udeležili le zastooniki bivših zavezniških vojsk.
Sozalna Izjava min. predsednika živkovica
Beograd, 5. januarja. A A. Povodom srnr» ti francoskega maršala Joffra je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armijski general Peter Zivkovič iz» javil sožalje predsedniku ministrskega sve» ta Francije g. Steegu s sledečo brzojavko: Njegovi ekscelenci Steegu, predsedniku ministrskega sveta, Pariz — Vlada kralje» vine Jugoslavije kot zvest tolmač narod« nih čustev izjavlja najgloblje sožalje k veliki žalosti, ki }e zadela Francijo s smrt» jo slavnega maršala, čegar me bo ostalo vklesano v zgodovini civilizacije. — Peter Živkovič, predsednik ministrskega sveta.
Francoski ministrski predsednik Steeg je odgovoril s sledečo brzojavko:
Njegovi ekscelenci Živkoviču. predsedni» ku ministrskega sveta, Beograd. — Prisrč»
no se Vam zahvaljujem za čustvo simpati»
je, ki ga je Vaša ekselenca v imenu via de in v imenu jugoslovenskega naroda izra» žila Franciji, težko prizidcti z izgubo slav. nega šefa, ki je v kritičnih časih s tolikim uspehom s'uzil v obrambi civilizacije. — Steeg, predsednik minisfrckesa sveta.
Jugoslovanski fesfsvssiki p?i maršaEsvi vdovi
Pariz, 5. januarja AA Delegata jugoslo» venske sekcije bivših bojevnikov rezervna kapetana Petrovič in Velimirovič sta vče« raj vdovi maršala Joffra iziavila globoko sožalje v imenu vseh jugoslovenskih re. zervnih oficirjev in bivših ■ bojevnikov De« legata sta imela tudi naročilo, naj v imenu predsednika udruženja rezervnih oficirie-v in bivših bojevnikov ter člani predsedni» štva Fida ca pp. Milana R ad osavi jev^ča ;n v imenu vseh bivših bojevnikov kral i eviri e Jugoslavije izrazita sožalje vdovi velikega maršala, čegar oefločilna zmaga na Marni ni rešila samo Francije, temveč tudi Sr» bijo.
OSiclfelno 7jsto05tvo Anglije pri pogreba
London. 5. januarja. AA. Angleško č-aso» pisje prinaša številne članke o pokojnem maršalu Joffru, ki so polni občudovanja pokojnika. Na oo?rebu nokoinega maršala bo zastopal angleškega kralja anglešk; po« slanik v Parizu lord Tvrell angleško ur« mado feldmaršala lord Allenbv in sir Ge» orge Milne ter drille odl'éne ang'eSke oseb« nosti. Pogreba pokojnega maršala se b-odo udeležili 3 častniki in 50 mo-ž angleške gar« de ter gardna godba. Prisoten bo tudi od« delek angleških kraljevih letalskih sil.
Rehmens v
Beograd, 5 januarja, AA Povodom sve» čanega pogreba maršala Joffra bo franco« sko poslaništvo v Beogradu priredilo v n©« deljo ob 11. dopoldne svečan rekvijern. ki ga bo služil O. Rafael Rodič, nadškof beograjski
Spominska svečanost v Zagreba
Zagreb, 5. jan. n. Za sredo 7. t bl aè
9. dopoldne, v času, ko se bo v Parizu vr» šil pogreb pokojnega maršala Joffra je po« zval francoski generalni konzul v Zagrebu francosko kolonijo, naj pride na pokopali» šče Mirogoj in pred grobovi med vojno umrlih francoskih vojakov izkaže čast pokojnemu maršalu. Svečanosti bodo prisost» vovali tudi zastopniki oblasti. Povodom smrti maršala Joffra so komandant armije v Zagrebu, komandant divizije in zastop* nik banske upTave izrazili na francoskem konzulatu svoje sožalje.
Krvavi izgredi stavkujočih v Pomrja
V več krajih porurskega premogovnega ozemlja je došlo do spopadov med stavku jočimi in policijo, v katerih je bilo več oseb ubitih, mnogo pa ran jenih
Bochum, 5. januarja, d Položaj v Porur« ju se je v zadnjih dveh dneh izredno po« ostril. Doslej stavka že okoli 32.000 rudar« jev. Včeraj je došlo do velikih spopadov in ponekod tudS do streljanja med stavku» jočimi delavci ter policijo, pri katerih sta bila dva delavca ubita, mnogi pa težko ranjeni.
V Lintfortu je prišlo do pravega oouJič« nega boja. Policija je namreč aretirala dva komunistična voditelja, ki sta na nekem zborovanju pozivala k nasiljem Takoj ee je zbrala približno 2000 oseb močna množi« ca, ki je odšla .pred policijski urad in za« htevala izpustitev obeh aretirancev. Ker jim policija ni ugodila, je množica napadla policijski urad in je bila policija prisiljena streljati na napadalce. Ubita je bila ena oseba, dve sta bili težko, 10 pa lahko ra« njenih.
Do spopadov je tudi priffo v Dortmun« du, kjer je bilo delavstvo že v soboto ze« lo razburjeno. Včeraj je došlo do hudih izgredov, ko so hoteli Jelavoljni rudarji oditi na delo. Delavoljne so iz zasede na« padli komunisti, ki so tudi streljali nanie. Na pomoč je prihitela policija. Pri spopa»
du je bil eden izmed delavoljnfh rudarjev ubit, dva pa težko ranjena Med stavkujo» čimi so aretirali več oseb. Obstoji boja/en, da se bo položaj v Porurju v prihodnjih dneh še bolj poostril. Policijo so znatno ojacili ter oskrbeli s strelnim orožjem in municijo.
Essen, Ö. januarja a. Poročila o stavkovnem položaju v posameznih rudnikih pravijo, da stavka ponehava. V soboto zjutraj je stavkalo 11.96 95- rudarjev, davi pa je manjkalo kljub močni agitaciji, ki se je izvajala včeraj v nedeljo, samo 7.10 %. Glede na te številke se more računati, da bo stavka kmalu ponehala.
Stavka y Angliji
London, 5. januarja g. Položaj ▼ Južnem Walesu je postal zelo kritičen. Kljub intervenciji mešane komisije se doslej še ni mogel doseči sporazum med podjetniki in delavstvom. Zastopniki delavstva so prispeli v London ter so napovedali pogajanja z rudarskim ministrstvom, katerih se bo udeležil tudi ministrski predsednik Macdonald.
Republikanske demonstracije v Madridu
Demonstranti so napadli jetnišnico, v kateri so zaprti uporniki - Krvavi spopadi s policijo — Kljub političnim težavam ugoden finančni
položaj
na Španskem vedno težavnejSi. Tudi več?!
del vojske je republikansko nsmerj-en. Celo ustavni parlament bi Le s težavo rešil kra-
London, 5. januatia g. »Daily Herald« javilja iz Madrida, da je prišlo včeraj v več mestih Španije do republikanskih demonstracij in do krvavih spopadov s policijo. Množica več tisoč oseb se je zbrala pred madridsko državno jetnišnico. kjer so zaprti voditelji zadnjega upora. Skušali so naskočiti jetnišnico, vendar pa jih je policija razpršila Kasneje je prišlo do velikih demonstracij pred notranjim ministrstvom. Slišaffi so se vzkliki proti krafnu. Tu je nastopila policija z ostro atako ter razpršila s sabljami množico. Isti list ugotavlja, da postaja republikanska agitacija na Španskem vedno jačja m da je položaj kralja
ijevstvo.
Madrid, 5. fan. AA. fGjub negotovi poö-tični situaciji, v kateri je bila Španija skoro vse 'eto. ie finančni položaj razmerama ugoden. Državni proračun za !• 1930. se je zaključil s 40 milijoni prebitka. Proračun za L 1931. izkazuje 3753 milijonov dohodkov ter 3690 milijonov izdatkov. Suficit znaša 63 milijonov pezet V proračunu za 1. 1931 so določene znatne vsote za ureditev železniškega prometa.
Odkritje komunistične zarote na Madžarskem
Budimpešta, 5. Januarja s. Policija je odkrila novo komunistično zaroto, katere vodja je bil bivši glavni urednik v času proletarske diktature na Madžarskem izhajajočega oficioznega lista »Veres Ujsag« Josip Revai, intimen prijatelj Bele Khuna, ki je po padcu boljševiškega režima pobegnil v sovjetsko Rusijo. Revai je igral v Rusiji vodilno vlogo, zlasti pri vzgoji komunističnih agitatorjev, dokler ni bil pred nekoliko tedni v posebni misiji odposlan na Madžarsko, da organizira komunistični pokret. Pri zaslišanju je izjavil, da je bil pod napačnim imenom že trikrat na Ma-
džarskem. Poleg njega sta bila aretirana še dva mladeniča, Gajdos in Görög, ki sta po padcu proletarske diktature na Madžarskem še kot otroka odšla s svojimi starši v Rusijo, kjer sta kasneje vstopila v službo GPU. Na Madžarsko sta bila odposlana v posebno nevarni misiji. Poleg imenovanih je bilo aretiranih še 16 oseb, ki so že pristopile k od Revaia organiziranemu komunističnemu pokretu. Pri hišnih preiskavah v stanovanjih aretirancev so zaplenili mnogo komunističnih tiskovin in tudi večje zneske denarja.
Fr. 1:
ČEBULAH IN ČESEN
Cebular in Česen sta bila zabredla ▼ neusmiljeno močvaro, že jima je segala do vratu. Marsikdo je klavrno poginil r tej močvari — ime ji je pravda.
Pa se nista pravdala sa kako tako utvar, ki bi bila kaj vredna, nak, kar se tiče vrednosti, njuna pravda še pi-ikavega boba ni bila vredna. Ampak sta se pravdala samo za pravico. Če-bular je zahteval pot po Česnovem svetu, pa mu te poti ni bilo prav nič treba, saj je imel drugod krajšo in boljšo, ki mu ie ni branil nihče. Česen pa se je na žive in mrtve upiral zahtevani poti, pa ne bi imel prav ni-kake škode, če se ji ne bi upiral. Toda, je dejal Cebular: »Nikomur nič m«-, ali mi je pot potrebna ali ne, dosti je, da imam pravico do poti, za pravico mi gre, za pravico tožim.« In je dejal Česen:'»Nikogar nič ne briga, ali mi dela pot škodo ali ne ali mi je celo v
prid. Pravica je na moji strani pa 3o hranim. Za pravico se pravdam.<
Tako sta se pravdala za pravico, kakor se za pravico pravdajo vsi tisti, ki se pravdajo iz trme.
Pravda se je vlekla in sta je bila ie sita čez glavo, odnehati pa ni maral ne ta ne oni — seveda ne, ko je obema šlo za pravico. In se je godila ta reč v Uršni vasi, tjakaj sta spadala, in se ie godila davno pred vojno.
Pa je bilo v nedeljo popoldne in sta oba pravdarja sedela v isti krčmi, vsak za svojo mizo. V krčmi je sedelo še dokaj drugih gostov, vsi so se pognali, prijazno in veselo se jim je sprehajal razgovor od mize do mize.
Pravdarjem pa ni nikoli nič drugega v glavi in na jeziku kakor pravda, pa sta tudi Cebular pri tej mizi in Česen pri oni obračala besedo ves čas le oa svojo pravdo, razkladala sta jo in na rešeto devaia sodnijo in sodnika. Zakaj pri pravdah sta vedno sodnija in sodnik ona dva, ki pravdo najmanj razumeta — vse modrosti vir je le pri pravdariih, tako je bilo in je in bo in
—	vedeli so, sedajle bo prišla prav debela Barončkova laž.
Baronček ni pozabil, mazati si jezik, da mu je lepše tekel, in je pripovedoval: >Se peljem na cesarski Dunaj, se pripeljem, nemarno hiš je tam, kar draga stoji na drugi. Vse križem je potov, hitro bi se izgubil, kaj veš kam, pa sem dobil smrkavca, dal sem mu gros, da mi kaže pravo pot Nisva hodila pol ure, že sva bila tam. >Ej dun! postavno hišo je imel cesar, kakor graščino, za hišo lepe velbane hleve in gnoja nič koliko — je moralo biti dosti živine pri hiši.
Vstopim v hišo, je bila cesarica sama doma, po kuhinji se je sukala, bel predpasnik je imela in na glavi krono
—	kakopak, ker je bila cesarica. Ponižno sem klecnil in io barai, brez zamere in kje so gospod cesar. Pa mi je odgovorila in dejala, da je mož na njivi in da ga pred južUio ne bo domov.
Sem si mislil: saj €e pri ženskah še laže opravi kakor pri moških — pa sem kar njej razložil in izročil in priporočil vso reč zastran poti. Sila modra ženska je biia., poslušala me je in še je vmes utegnila, da mi je klop pobrisala v rtfki in mi ukazala, da sedem. Pogrfiila je mizo, polič vina je postavila predme in vogal kruha. Res, ni bila napačna ženska! Poslušala me je do konca pa je dejala, da bo možu natanko povedala vsako mojo besedo in da ni mogoče drugače — pot da bopri dobil.
Tisti čas pa je v kuhinji nekaj zakipelo, pa se je ročno obrnila, da se ji mudi in naj doma vse pozdravim, in je stekla v kuhinjo. Še časa nisem imel, da bi vprašal po računu. Pa človek ne moreš biti umazan, sera ji na prtu pustil kar celo petico in sem šel. Na koncu dvorišča pri svinjaku je stala češp-lja, prav polna je bila, tisto sem malo otresel, da prinesem otrokom kaj za spomin s cesarskega Dunaja, ln sem vso pot do doma mislil, ali bo uslišana moja prošnja ali bodo tudi cesar pozabili name.
Pa me niso pozabili ne! Komaj sem doma stopil čez prag, že mi je žena povedala, da je od sodnije prišlo branje s pečatom in da je zgoraj zapisano: >V imenu njegovega veličanstva cesarja!< Vidiš, Cebular, tako hitro je šlo. nemara kar po telegrafu!«
Oglasil se je eden in vprašal, kaj da je stalo v tistem branj ti.
>0, nič posebnega,« je dejal Baronček, >48 ur zaprtije sem dobil, veste, za tisto Sešpljo na Dunaju, ki sem jo otresel. Ampak hitro je šlo, kaj, prej je bila sodba tukaj kakor jaz in pomislite: v samem imenu presvetlega cesarja! Ja, Cebular, kar nad cesarja pojdi, boš videl, kako ti bo hitro stekla pravda, če ti bodo cesar količkaj pritisnili od vzad! Samo to ti svetujem,
8« poslušaš pravdarja, je stvar taka: č« ne bi sodnik bil za sodnika, ampak bi sodil pravdar sam, bi bila pravda že davno končana in razsojena po pravici; toda sodnik da je tisti, ki jo zavira in s prave poti zavrača — že ve zakai in čemu! Razkladala sta vsak svojo pravdo, oba hkratu, eno uho je pa obema m ves čas sililo proti sosednji mizi, kaj da se laže nasprotnik, ta slepar. "Vsak nasprotnik je namreč slepar, ki se vsikdar laže in povsod.
Je pri Čebularjevi mizi sedel godec in mešetar, ki so ga klicali Baronček, kratkega je bil života, kričavega glasu, vseh muh poln, in rad se je prislanjal k tuji pijači. To pot je slonel ob Čebularievem poliču.
Pa je kuril Čebula rja: »Mož bodi, Cebular, nikar ne odnehaj! Pot ti gre, pa je amen! Pa če ves grant zapraviš, da ti le pot ostane! Za pravico se je treba pognati. Če je ne najdeš na sodni ji, pa na Dunaj pojdi nad cesarja: cesar je za pravico, ejdun!«
Privoščil si je požirek, ne večji, ne manjši, nego kolikor je baš bilo v kozarcu, te mere se je držal vseskozi. >Na dobro zdravje. Cebular! Poslušaj me, ka3 ti povem! Ko sem bil toliko star, kot si ti, Cebular — tega je, da se preveč ne zlažem, BO let poštene mere — takrat sem imel tudi takšnole pravdo za pot. Tri leta se je že vlekla. Sodnik je cijazil na to stran in cijazil na ono stran, pa še nisi vide! konca pravdi. Za poti ^o posebne sorte paragrafi, ne zna vsak sodnik, da jim pride v caker NaveliSal sem se. ejdun! pa rečem: greš nad cesarja, kakor cesar rekó, njihova beseda naj velja!«
Tako je Baronček načel svojo povest, pa so utihnili tudi oni pri drugi miži, napeli so ušesa in se namuzali
tiste češplje se nikar ne dotekni pri svinjaku na Dunaju, tisto reč močno zamerijo!«
Na glas se je režala vsa krčma — režala se je Barončkovi povesti in Čebularjevi osebi, obema.
Grohotal se je tudi Četen pri drugi mizi in se mu ni grohotalo samo od sebe in zaradi smeha, nego se je grohotal počasi in s poudarkom; »Hoho — hoho — hoho!« — tak grohot je jako žaljiv.
Cebular ju ni bilo všeč: njegova je pravda, za pravico jo pelje, toliko ima stroškov zanjo in poti in jeze in sitnosti in trpljenja; na, temle tukaj v krčmi je pa za norčijo in zraven žro
njegovo vino! Najbolj ga je pa dražil česen, tisti krivičnik; čemu ta goni svoj >hoho — hoho«! Mar se ne prav-data oba, drug z drugim? Mar ječes navo pravda nje bolj pravično?
Že je bila Cebular ju na jeziku ostra beseda, taka, da bi se Česen prijel za-
njo, in nemara ta reč potem sploh ne bi bila opravljena le z jezikom in z besedami.
Pa se je pravi čas oglasil tamkaj od Cesnove mize iz silne megle glas Petrača, grajskega oskrbnika — megla je bila iz njegove pipe. Bradat, siv možak je bil, pol gospoda, pol kmet, nikdar brez pipe, nikdar brez psa, psu je bilo ime Karo Besede je bil bolj ra-skave, srca pa poštenega — takega so obrajtali. In še na to stran ga je poznalo deset far na okoli, da ne trpi laži. Namreč, če jo je povedal kdo drugi. Ampak je mislil, da ima samo on pravico, da se laže. Pa je v lažeh resnično bil mojster, in so pravili, da se jih je naučil od svojega psa.
Poštenemu njegovemu srcu se ni zdelo prav, da se dva dobra, postavna moža, kakor sta Čebalar in Česen, pravdata za prazen nič in kuhata jezo in sovraštvo in bi oboje najrajša za-sejala še med sosede.
Po se je oglasil izza dima svoje pipe in je dejaB »Ja, Baronček, to pot se nisi lagal, zaprt si bil res, če ne za češplje, pa za zajca. Kaj ne, Karo?«
Pa je imel Karo navado, da je na vsako tako vprašanje prijazno zatulil, češ. res je in še kako je res.
Gospod Petrač je zapuhal oblak dima iz pipe in je dejal: »Tiste reči zaradi pravde pa nisi vse povedal in do konca. Baronček Jo bom pa povedal jaz, ki sem imel tudi opravka pri tisti "tvoji pravdi. Ti si šel na Dunaj nad cesarja, jaz sem jo pa ubral v Rim in pred papeža. Cesarjev je več. papež je le eden. sem dejal — naj sv. oče papež vzame to reč zastran pota v roko, da se bo izkazala pravica. In sem se peljal v Rim in je šel Karo z menoj, da mi je kazal pot Kaj ne. Karo?«
Je potrdil Karo: »Uu!«
»Ni Rim nič manjše mesto kakor Dunaj in ga je pod zemljo toliko kakor nad zemljo, to so katakombe — v katakombah 'se lahko izgubiš, ne najdeš več venkaj. Pa sem imel seboj podobico svetega očeta, pokazal sem jo Karotu, pa je šel Karo z nosom po tleh in ni obstal ne za hip in se ni zmotil ne za las. naravnost me je peljal k sv. Petra cerkvi, tam imajo sveti oče svoj farovž Pred farovžern je stal mežnar in nama je prijazno pokimal: >2e vemo, kdo sta in od kod. Kar v hišo stopita in se zamerita"* pri svetem očetu je danes svatba!«
»Kdo se pa ženi,« sem vprašal, »menda vendar ne sveti oče?«
Je odgovoril mežnar: »Seveda ne» Sveto Cecilijo ženimo z mladim rimskim mučenikom, ki je življenje dal za sveto vero.« in je povedal ime, pa si ga nisem zapomnil. In še je povedal, da so ju sveti oče düi vkupe in jima napravili svatbo in so na svatbo povabljena vsa nebesa.
Tako je nama pravil mežnar, prav prijazen je bil gospod, in se mi je zdelo malo sitno med tolikšno gospodo. Pa mi je mežnar ukazal, naj se nič ne bojim, samo škornje naj si obrišem na pragu in če pipo iz ust dam v žep zaradi devic in gospe, ki so zbrane. Še Karotu je dovolil, da sme z menoj. Marsikatera kost, je dejal, da bo zanj ostala, samo priden mora biti in ne sme pod noge siliti parom, ki plešejo. — Kaj ne, Karo!«
Je potrdil Karo: >Uu!<
>Pa sva stopila noter. Ljudi je bilo in svetlobe, da je kar oči jemalo. In nebeške gospode toliko; najprej si kar nisem upal, da se prestopim — kamor ti bo stoDil škorenj, sem si dejal, uboge nebeške noge, uboga kurja očesa! Amnak ni bilo tako, kakor sem se bal-' zveličana telesa so drugačna, kakor posvetna., le na oči se vidijo, ne čutiš jih pa ne, nikomur niso na poti! Plesali so pari, pa se niso nič umikali drugi drugemu; kdor je hotel, lahko ie plesal kar skozi drugi par in mu še »pardon!« ni bilo treba reči, kakor ie navada pri gospodi «
Pa je vmes vteknil Baronček svoj kričavi glas: >Kdo pa je godei, kaj. ko sveta Cecilija ni utegnila, ker je bila nevesta ?«
Je zacmokal gospod Petrač iz pipe par dimov in modro odgovoril: »Prav nate so čakali da boš prišel, Baronček! Pa te ni bilo. seveda ne, ko si bil na Dunaju Marši k a k tolar si zamudil, lahko ti je žal! Pa ko te ni bilo. so naprosili kralja Davida, da je udaril na harfo, in v kotu so imeli zakurieno peč. železna je bila in čisto osrmem. pa so notri prepevali trije mladeniči prelepe viže iz evangelija stare zaveze!«
Okoli obeh miz je znbu^ai smeh in ie to pot pomagal tudi Cebular, ker je šel to pot smeh no račun drugega, na račun Barončka.
Gospod Petrač pa je zapuhal in potem povedal- »Za siarejšino pa so bili sveti oče Zagledali so me in ukazali: »Stoite in mir! Petrač iz Uršne vasi je tukaj, posebna reč ga je pripeljala v Rim in pred nas.«
Pa se je nama umaknila vsa gospoda, meni in Kantu, do sva stopila pred svetega očeta in je bil svetemu očetu silno všeč Karo — videl sem. najrajši bi ga bili obdržali kar tam. Kaj ne. Karo?«
Karo se ni pomišljal ni hip. nego je potrdil: »Uu!« Karo je vsikdar vse potrdil. Karo bi bil najimenitnejša priča in če bi pasla beseda ko* zalegla pred sodnijo. s to pričo bi bil moral dobiti eospod Petro č vse pravde in mu še v Rim ne bi bilo treba.
Gospod Petrač pa, le povedal, da ie notem razložil st^fprmi o^etu mričo v«p rbrone *?n=podf> d<> üb prosi po moči; za pot da se nravda in za pravico in da teče pravd* tri leta. in ie tudi Karo potrdil, da je res; zato da
se ne sme zgoditi in ne sme, da bi pravdo izgubil.
Pa so dejali sveti oče in so pobožali Karo ta po glavi: »Vedel sem, da mora biti kaj posebnega, kar je vaju prignalo iz Uršne vasi semkaj.« Pa so se vzdignili s stola, razprostrli so roke in ukazaii-* »Ves svet naj stoji, dokler ne bo ta pravda razsojena po pravici in tako, da bo prav za Pe-trača!«
Ukazali so in se je solnce ustavilo na nebu in veter v zraku in so se konji ustavili pred kočijami, ure v žepu in gostje in strežaji in vsi so bili kakor iz kamena. Kar lasje so mi stopili pokonci. Le mi trije smo lahko govorili: sveti oče in jaz in Karo tudi.
In so dejali sveti oče: »Krivica, ki se ti godi, kriči v nebo. Govori, povej, kaj se naj še zgodi? Ali hočeš, da se tista krivična Vaša eodnija s sodnikom vred pogrezse r tla, še petelin na strehi da se ne bo videl iznad tal ?«
Groza me je bila in sem dejal, da tega ni treba.
Še so vprašali sveti oče: »Ali pa želiš, da nad tvojega nasprotnika pošljem tristo vragov, da ga na solnčni prah strgajo v zraku?«
Ne, tudi tega nisem želel.
Pa so me še v tretjič vprašali sveti oče, ali naj nasprotniku vsaj ogenj pošljejo nad hišo in miši nad polje?
Srniiil se mi je nasprotnik in sera odgovoril svetemu očetu: Nikar ne, toliko da ni vredna pot!
Pa so me sveti oče bistro pogledali, da mi je pogled šel do dna srca, in so dejali: »Koliko pa je prav za prav vredna tista pot?:
Tedaj se nisem mogel zlagati, pa če bi mi šlo za glavo, in sem dejal: »Tolikanj je vredna, kakor tista pot, ki se Cebular zanjo pravda in Česen — po pravici povedano ' še piškavega boba ni vredna!«
Tako je povedal gospod Petrač. Pa je velikanski hrup zabučal okoli obeh miz z smehom in ogorčenjem — komaj so se ločile nadaljnje besede gospoda Petrača: »Nekaterim med vami ni všeč, kar sem na zadnje povedal svetemu očetu, pa tudi svetemu očetu ni bilo všeč — le poslušajte! Obuto so imeli blaženo copato in je v copati tičala blažena noga in eo mi dali s to copato svoj blagoslov tjakaj pod križ, pa je bil ta blagoslov tako krepak, da sem sfrčal skozi strop in sem omedlel in sem se zbudil šele doma <
Česen je razjarjen tolkel po mizi, da je odskakovala in zvenela posoda. »Kdo si bo norca delal iz najine pravde» Mar se pravdava za vas, seme, ali se pravdava zase in ker je taka najina volja?«
Pristopil Je Cebular: »Res Je, zase se pravdava in se pravdava, dokler se hočeva. Nihče naju ne bo komandi-ral!«
ln sta bila oba nasprotnika tako složna v jezi zoper vse, ki so se smejali, in najbolj zoper Petrača, da se je Karotu zdelo potrebno, da dvigne glavo, pokaže zobe in zarenči.
Gospod Petrač pa se ni ganil s stola. le pipo je vzel iz ust in dolg dim je puhnil preko mize. »Če se res pravdata le po svoji glavi in dokler se hočeta in da vajn nihče ne bo koraan-diral, pa se pobogajta! Bomo videli, če se moreta!«
Pa sta si oba nasprotnika udarila v roke in se brez besed pobogaia — samo zato, da ju ne bodo drugi ko-mandirali.
In so potem pili likof — včasi so imeli tako navado.
HOLAMDSKE LIKERJE

rt IftUk« ntt nam pntproi
s poaaaiuaai boiaadt&imi »U Fiilettc« ekstraktl 11 t»»»rn» HoKaod. VrucM -««icefaiiriek Hüveraun. — J a a a «tefclaa'd 7 Dia. Dobiva m ▼ rtMfc lakarnab m drogeHJti ter boijMb «peoerijckifc tff»Huh Po poèti raxDOèftjaiB© tacat za 94 Din Sortirano po t»!j3 oc poétuem porietjTi fra'nJcr
»Fructal« sadni sok i
Zapah, »notna altea «


UžaloSčeni javljamo vsem rodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš predragi oče, soprog in brat
Srečko Vidmar
strojnik Anerspergove žag« na
Namršiju in orožnik ▼ pokoja
Pogreb se bo vršil v sredo 7. t. m. iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ponikve — Dobrepol je — LJubljana, 5. Jan. 1930.	1904 Marija Vidmar, soproga; Mlnka, LADO, SREČKO. ANICA, IVAN, otroci, in ostalo sorodstvo.
JULIE MICHELI TSCH javlja ▼ tvojem kakor tudi ▼ imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen nenadomestljivi, dobri soprog, brat, stric in svak, gospod
Fels Hielten
trgovec la hišni posestnik
v nedeljo 4. januarja ob 14. po dolgi, mukepolni bolezni za vedno zatisnil svoje blage očL
Pogreb nepozabnega se bo vršil ▼ torek 6. januarja ob 16. izpred kapele v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 7. januarja ob 9. t stolni cerkvi.
1906

Javljamo tužno vest, da je v ponedeljek, dne 5. t. m. preminul naš vodja tovarne, gospod
Matija Perhne
Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 4. uri lz
Metelkove ulice št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Zvestemu neumornemu sotrudniku ohranimo trajen spomin.
Ljubljana, 5. januarja 1931.
1SS?
A. ZESCHKO
tovarna papirnatih izdelkov Ljubljana.
*a"
"r" r-V.. .^"T'c^*'"-'
Boris Rihteršič
Mesto
Pred hišo je sedela stara Matjanka ;n pletla. Otroka je imela pri sebi, tri leta mu je moralo biti. Neprestano je silil v njeno naročje, pa se mu ni posrečilo Trikrat ji je bil že zdrknil s kolen in omahnil v travo. Čuden otrok! močno se je bil moral udariti, a vendar ni jokal. Starka ga še opazila ni. Naglo je obračala igle in pletla.
Pletla je že dolgo, dolgo.
Pletla je, odkar so ji bili pokopali moža. Sejt let je že bilo tega. Stroj ga je bil prijel in razmrcvaril. Pripeljali so ga iz mesta polmrtvega. Štiri mesece je ležal, potem je zaspal. Še za pogreb ni imela.
Takrat je imela Francka petnajst let. Lepa je bila Velike črne oči je imela in rjave lase. na prečo počesane. Ustnice morda za spoznanje prevelike, a polne, sočne. Pri delu ji je pomagala.
Kako je pazila na njo! Preveč vesela je bila Francka, premlada, da bi jo bila smela pustiti samo.
Potem je prišlo Nekega dne jo je videla s fantom. Devetnajst, dvajset let je imel in iz mesta je bil. Zvečer jo ie trdo prijela Drugo jutro je našla njeno sobo prazno Francke ni bilo nikjer. Mesec dni kasneje je zvedela, da služi v mestu.
Ko se je dve leti nato vrnila za nekaj dni domov, je prinesla s seboj otroka. Mali nebogljenček je imel takrat pol leta in neprestano je vekal. Pustila ga
je njej» svoji materi, in se vrnila v mesto.
Starka je pletla. Pletla je zase in za
otroka.
Nekega dne je prišla v mesto. Oglasila se je tam, kjer je Francka služila. Povedali so ji, da so jo spodili, pred tremi meseci. Vprašala je zakaj.
»Cele noči je ni bilo domov,« je rekla njena gospodinja. »S fanti je ponočeva-la.«
Iskala jo je po mestu od beznice do beznice, od hiše do hiše. Nikjer je ni bilo.
Dve debeli solzi sta ji utrnili iz oči. Obrisala ju je in njena mala, zgrbljena roka je vzdrhtela. Pogledala je za otrokom. Igral se je v travi in se smejal.
»Iz mesta je,« si je rekla. »Iz mesta, in mesten bo zmeraj ostal Morda bo imel srečo. Mestni ljudje so srečni.«
Ni ga imela rada. Prav za to ker je bil mesten. Mesto ji je bilo vzelo moža in hčer...
Takrat, ko je blodila po ulicah, se je bila tega prvič zavedela. Drugič se ;e zavedela, ko je dobila tisto pismo z Dunaja.
Na oamet ga je znala.
»MaH. mesto me je vzelo Zdaj me vrača Drug? *pden ordern.«
In orišla ie. Na nrasrn io ie čakala. Leno besedo je invMa zamo orioravlieno in vse ii je Mia odpustila. Tudi tisto 00t iz mesta. Potem ie zavil voz okrog ovinka. Prišla je. Klobuk je imela na er'avi in sama se je vozila. Ko ie voz obstal pred pragom- jo je poklicala. Ko-
maj da jo je pogledala. Takrat je prvič po dolgem času videla njo. ki ji je bila dala življenje. In videla je. da je bil ta obraz bled. ta lica upala Jetika.
»Umret sem prišla domov.« ji je trpko rekla Francka.
Tri mesece nato je umrla. Mati :e pletla. pletla za krsto, za duhovna, za jamo. Pri pogrebu še jokati ni mogla
Kaj ji je še ostalo? Hčerin otrok, mestni otrok. Matjanka je pletla, pletla.
Nenadoma se je zdrznila. Igla ji je padla iz rok na tla in zažvenketala po kamnu. Pripognila se je. da bi jo pobrala. Potem je pogledala okoli sebe. Kje je bil otrok?
Kje je bil otrok? Nikjer ga ni videla. In ni še trenutek, kar se je igral v travi. Ali pa je že dolgo tega? Zelo dolgo?
Zaskrbelo jo je. Čudno. Nič ji ni bilo za otroka in vendar ji je bilo težko pri srcu. ko je videla, da ga ni.
Kam je mogel iti? Kam? S pogledom je obletela- dvorišče. Vse prazno. V hišo ni mogel. Zaklenjena je. Potem je pogledala na vrt. kjer se je časih igral Tudi tam ga ni bilo.
Cesta se je belila v daljo. Obakraj je rasla pšenica in valovala v vetru kakor zlato morje. Šla je po tej cesti, gledala, iskala, klicala, zaman.
Tedaj se je spomnila potoka. Onkraj njive je bil in globok. Ce je otrok zašei tja? Včeraj je bil tam z njo in rekla mu je- da se še vrneta. Ce je šel sam in padel v vodo...
Kar skozi žito se je opotekala. Z rokami ga je razgrinjala, da je mogla skozenj. Ostre rese so jo nekajkrat zbodle v oko. Ni se menila zanje. Samo za potok se je menila, za mali. globoki potok. onkraj žitnega polja.
Zdaj je bila pred njim. Razstrla je vrbje. Pod njo se je svetila voda. Svoj obraz je videla v njem, od skrbi raz-oran. od dela izmučen. Ustnice so se ji tresle. Sama ni vedela, kdaj je začela moliti. Da. molila je. po dolgih letih prvič, in vneto, kakor morda še nikdar
Pred njo je ležal potok, miren pokojen kakor zmeraj. In molčeč kakor zmeraj.
Zgrozila se je ob misli, kaj bi bilo. če bi zdaj priplavalo po njem majhno tru-Delce. hladno, negibno.
Ni ga bilo.Počasi je šla ob potoku navzgor. navzgor Pod vsak grm. v vsako kotanjo je pogledala. Kolikokrat se ji ie zazdelo- da vidi vnučka! Ko je prišla bliže, je videla, da se je zmotila in oddahnila se je.
Kakšna je bila tista pot domov! Kako dobro se je je še spominjala. Ko je zaprla vrata za seboj, se je zgrudila na Drag in vso noč jokala.
Daleč srori je bila prišla. Videla je. da ie vse iskani*» zaman Potem je krenila oočas? nrot? domu Komaj se ie držala na noeah Nekajkrat ie morala sesti v fravo. da se ni zsxud'la.
Dolga je bila ta pot. Od daleč je videla svoj dom. bai+o. okoP in okoli ogra-ieno z lesenim plotom. Dvoje vrat ie imel plot. Fna so vodila na cesto, druga k vodnjaku.
K vodnjaku. Nana je bila pozabila.
Kakor blazna je pohitela tja.
In še celo odprt je bil vodnjak. Otrok je bil prišel k njemu in poskusil zajed vodo iz vedra. Pri tem je omahnil v vodnjak. Trileten otrok! Vsa obupana je prijela za vedro in ga spustila v globino, brodila je z njim po dnu, brodila {n iskala. Zazdelo se ji je, da je zajela nekaj težkega. Naglo je potegnila navzgor in zbrala vse svoje moči. Tako dolgo se ni hotelo prikazati. Potem ga je potegnila k sebi in pogledala. Sama voda je bila v njem. sama voda. Zgrudila se je čez vedro, da ji je pljusknila voda ▼ obraz. In potem jo je pila. pila...
S pobešeno glavo je šla domov. Obupana je bila. Komaj da je odklenila vrata. Šla je skozi kuhinjo, skozi izbo. v čumnato.
Vzkriknila je. Na svoji mali posteljici je ležal malček. Kar oblečen je bil. Smehljal se je še v sanjah.
Kakor blazna se je vrgla čezenj in ga pričela poljubovati vsevprek. Otrok se je zbudil, začudeno pogledal okrog sebe in ni mogel razumeti, kaj se godi z njim.
Ko se je starka zavedela* ga je prf-
iela za roko.
♦Kako si prišel v hišo?«
»Skozi okno v kleti sem zlezel.«
Vzela ga je v naročje in stisnila k sebi. Nesla ga je pred hiSo in položila v 'ravo.
Potem je vzela iglo m jela plesti.
In pletla je, pletla, zase in zase in za malčka.
V	V •
Iz zn
V Alžiru se je posula gora
Katastrofa spominja po svojem obsegu na nedavni zemeljski plaz v Lyonu. Udor Je podsul dve hiši, v katerih so domačini ravno praznovali svatbo. Več kot 60 ljudi je našlo žalosten konec pod prstenimi in peščenimi masami.
Računi državnega tožilca
Višji državni pravdnik v Chicagu je nedavno sestavil vpisek vodilnih oseb nosti na polju tihotapljenja žganih pi jač in s tem poslom zvezanih neštevil-nih zločincev Kl.iub čiščenju med urad ništvom pa je ostalo očividno še nekoliko zaupnikov zločinske sodrge na sodišču in vseh 2fi kandidatov za ječo, obravnavo in električni stol ie bil točno obveščenih o grozeči nevarnosti Rešili so se z begom in policija je aa šla povsod le prazna gnezda Ala Ca-poneja so iskali na treh razkošno opremljenih stanovanjih pa ga liso zalotili, pač pa so pri tem dobili v roke Jamesa Sammonsa, ki je ime", nalog od konkurenčnih podjetij, da ubije Ca-poneja in ki je prežal na svojo žrtev okoli njenih stanovanj. Proti Sammon-su obstoja sum. da je zagrešil nešteto ropov, več umorov in roparskih urno rov Vsega tega pa mu sodišče ne more dokazati, ker ga ni človeka, ki bi se proti temu mogočniku upal nastopiti kot priča. Državno pravdništvo in fo-dišče sta si za sedaj pomagala s tem.
da sta obsodila Sammonsa na 6 mesecev zapora zavoljo potepuštva Po ureteKu teh mesecev je bil razbojnik spet ua •svobodi Vestni sodnik pa je prelistal akt tega znanega razbojnika ei spo znal iz kazenskega seznama. Ja ie bil Sammons že i 1903 obsojen na smrt zavoljo roparskega amora, kasneje pa je bil pomiloščen na 50 let ječe Po 20 .etih so ga izpustili iz ječe in mož se je z vnemo spet lotil svojega zločin skega posla Sodnik pa je pregleda i za devo in dognal, da je po ameriškeu. za konu nedopustno nadaljnje pomil »šče nje zločinca, ako mu je bila smrtna ta zen spremenjena v ječo Sodišč«- je te daj preklicalo osvoboditev kot nekako nito in Sammons bo moral odse^eti v ječi še 30 let Da pa po 30 letih ue bo mogel na svobodo, je državni pravdnik naperil proti Sammonsu še ohtož-bo zavovjo vloma in upa. da bo dosegel vsaj 20 let za svojega moža. ker so nje govi tovariši že priznali zločin K tej vrsti kazni pa bo sodnik prištel še 6 mesecev zavoljo potepuštva in ima zlo činec. ki je danes star 43 let. res malo nade, da še kdaj vidi svobodo Sodišče
je postavilo verjetuostni lačun takole:
49 in 30 in 20 in l je 100. Samuions bi móral postati star 100 let, da bi se -.ahko veselil vsaj še ostalega pol leta svoje svobode. Ko mu poteče v=?a «esteta kazen, bo ime. na grbi že 99 let in 6 mesecev. »Teh 6 mesecev ne bo inogel napraviti prevelike škode človeštvu,« je dejal sodnik, zaprl akte. moža pa poslal v državno kaznilnico s potrebnim priporočilom.
Vse oblačilne
potrebščine
najceneje in najboljše pri
DrngoSchwab Mnblian»
Polet na luno
Zveza ruskih zdravnikov v Parizu je priredila o Božiču ples in v šaljivih oglasih je občinstvu med drugim ob* ljubila, da bo plesalka, gospa Potop* čina ob koncu večera z raketo zletela na luno A stari kozak Gabrijel Dolgo-šilo, ki živi v Parizu menda prav tež» ko življenje, je šalo smatral za golo resnico in je prireditelje presenetil s sledečim pismom. »Jaz. kubanski ko* zak iz Labinskega okruaja na Kavkazu, gospodje zdravnike lepo prosim naj mi dovolijo z gospo Potopčino vred zleteti na luno, ker ni na zemlji nobenega zaslužka Morebiti vam bom Drav prišel, ker sem dober čevljar Četudi štejem že 59 let. sem še vedno čil in krepak in se bom sploh potrudil, da bom gospodom zdravnikom ustregel med potjo m na luni Moj naslov je Monsieur Gabriel Russe Dolgochilo (sledi ulica in hišna številka).« Zdrav* niki so objavili pismo, ki je občinstvo navdušilo in so za pogumnega starca priredili uspelo zbirko Prejel je de* nar s pripombo, da imajo čevljarji na luni prav slab zaslužek: tam vlada namreč tako neznaten pritisk, da mo* rajo ljudje naravnost letati in delajo kilometrske skoke, ne da bi se s pod* plati dotikali tal. Zato naj Dolgošilo le krpa čevlje na zemlji.
Traianove mačke
Po razvalinah Trajanovega amfite* atra v Rimu so že od nekdaj živele na» pol divje mačke. Navdušile so že mar* sikaterega pesnika in fotografa, a se» danja vlada jim je napovedala neiz* prosen boj. Društvo za varstvo živali je protestiralo proti moritvi nedolžnih živali in tako se je pričelo dolgo urad» no dopisovanje. Vlada je izjavila, da radi splošne štednje ne more mačk hraniti na državne stroške. Prijatelji živali so objavili oglas, v katerem so Rimljane pozvali naj se usmilijo rim* skih zgodovinskih mačk. A odmev je bil slab. Do sedaj se je prijavilo samo dvajset meščanov, ki si želijo po eno mačko, teh pa je več sto.' Dobrotniki bodo imeli veliko skrbi, predno jim bodo preskrbeli primerno zavetišče.
Novi Zemljani letnika 1931
Po 24. uri se je na novoletno noč rodilo teh osem detet, ki so zagledala luč sveta
berlinski porodnišnici.
Temeljit zakonolomec
Težko se je kaki ženi kdaj tako le» po posrečil dokaz moževe nezvestobe, nego je bilo to mogoče Beatrici Phy* strovi v Chicagu Tožila je svojega mo* ža za ločitev zakona po moževi krivdi »n je sodniku pripovedovala, da je po* ročena žt 20 let, pa ves ta čas ni niti slutila, da jo mož brezvestno vara. Ne» davno pa je po golem naključju prišla do resnice Posetila je bila svojega mo» ža v pisarni in isti hip so klicali so* rroga v tovarno po nekem nujnem po* slu. Po prirojeni ženski radovednosti je začela stikati po predalih pisalne mize in je v enem izmed njih našla sveženj listin, med katerimi je bilo polno ženskih fotografij Vzela je ves j fascikel domov m ga je natančno pre» i gledala Dognaia je, da njen mož ni bil samo v pisarni točen, marveč je z i isto točnostjo knjižil tudi svoje lju* bezenske zakonolomske dogodivščine. Za vsako ljubezen je imel posebno po* lo, kjer je zabeležil vse osebne podat» ke posameznih svojih ljubimk in k vsa* ki poli priložil vsaj po eno sliko. Po* i drobno je bila pri vsaki ljubimki popi* i sana zgodovina ljubezni, nje začetek, potek in konec. Žena je predložila ta zanimivi fascikelj sodišču in mož je bil ročno ločen ter obsojen na visoke alimente svoji varani ženici. Njegova
točnost, vestnost in redoljubnost se
mu tedaj ni izplačala. Sodnik pa je bil toliko ljudomil, da je vrnil to ljubav« no registraturo možu z opazko, da ta* ko čudnega čtiva v svoji dolgoletni praksi še ni imel. Mož pa je zgrabil sveženj in jo jadrno odkuril iz dvo» rane.
Mladi Odisej
V dnevih, ko se je velika vojna kon» čavala, je izginil iz Bočna na Južnem Tirolskem 141etni Franc Lanziner. Vse poizvedbe njegovih starišev so bile zaman in že davno so ga smatrali za mrtvega. Zadnje božične praznike, to» rej po dvanajstih letih, se je na veli» ko veselje svojih starišev nenadoma vrnil. Iz njegovega pripovedovanja iz» vira, da je bil ubežal z doma radi tega, ker ga je bil oče nekaj prijel. Priklju» čil se je nemškim vojakom, ki so se vračali domov, prišel je ž njimi peš do Innsbrucka, od tam z železnico do Hamburga. Tam se je vrinil kot kuhar» ski pomočnik na velik prekomornik, nato je dolga leta prebil na rrv>rju in je videl vse dele sveta. Nekaj časa je bil nato za natakarja v Hamb röu. od tam so ga izgnali, pa je romal od me» sta do mesta, dokler ni prišel " Trst, kjer je dalj časa težačil v pristanišču. Končno ga je po dvanajstletni odsot* nosti vendarle prignalo domov.
Italijansko oomorsko oboroževanje
Slika nam kaže novo podmornico, ki so jo nedavno spustili v morje v tržaSkih ladjedelnicah. Letos bo uvrstila Italija v svojo mornarico nič manj kakor 22 podmornic.
Električna muholovka
Praški patentni urad je pravkar po» delil licenco za duhovit izum, ki po* stavlja na glavo vse dosedanje načine pobijanja muh Aparat ima obliko ten* ke in okrogle bakrene ploščice Ovita je z električno žico in se namaže s katerokoli sladko tekočino: z razred* čenim medom, sladkorno vodo itd Ta plošča se lahko priklopi na vsako elek* trično stikalo kakor navadna lučka Čim se vsedejo muhe na ploščo, da bi srkale sladkarijo, jih pokonča električ* na struja Aparat je tako preprost, da bo stal samo nekoliko dinarjev Velika tvrdka. ki je odkupila licenco za »elek* trični stol za muhe«, bo pomladi po* plavila ž njimi ves svet.
Hud potres ob Korintskem zalivu
V nedeljo je zadela potresna katastrofa kraje okoli Korintskega zaliva ta povzročila ogromno materijalno škodo. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Slika nam kaže od potresov v raznih dobah že večkrat razdejano mesto Korint, ki so ga bili komaj obnovili po lanskoletni potresni katastrofi.
Zase Ortf
Bo zadnfcga moža
Roman
»Tega ne moremo dognati,« je odvrnil Meeker. »Jkn in Jeff
Campbell pravita, da je šel Ted snoči v Greavesovo prodajalno. Greaves je bil nasproti Tedu zmerom prijazen, a Greavesa ni bilo doma —*
»Seveda ne,« trm ie Isbel z mriäm nasmehom segel v besedo, *ra ga tirdi nikoli več ne bo.«
Meeker je v počasnem raztrmevattju pctkimal ki senca mu je obletela obraz.
»Bodi tako aH tako, Jorthovci so p® na živ« in mrtve ta so se « Tedom siporekli — menda je bila kaka stara marnja zastran
ovac _ in eden ga je trstrelil. Campbell pravi, da so vrgli Teda
skozi zadnja vrata; prepričan je, da ai mrtev.«
»Žalostno, žalostno, Abel, da mora vaša rodbina trpeti zaradi te Istorile. UpainK», da Ted ni hudo ranjen... In vi pa Jim vsekakor Oikar ne vcrkajta prstov v ta boj.«
»Prav, Isbel. A nekaj varn moram reči. Ce bo ta boj dolgo trajal, se bo' zapletel vanj ves prekleti Tonio, na tej aH na oni strani.«
»Pameme besede, Abel,« se je oglasil Blaisdell. »Prav zato smo na tukaj, da hitreje opravimo.«
»Slišim, da io je Daggs izkupit,« je lepaS Meeker, oprezaje na -rase strani.
»Točno. Katr naravnost }e prikorakaj Jeamovi Stiriinštiridesetki tia muho.«
»In kje je Guy Isbel?
»Mrtev in pokopan,« Je odvrnfl starec. »A zdaj H vam bfl hva-
iežen, če bi spraviH svoje ljudi drugam in nam prepustili hišo in stajo. Aii imate kaj sesia za konje?« »Seveda. Pol skednja. Kar noter.« »Počakala bomo, da vi odidete.«
Ko je Meeker odšel, so Isbelovi pristaši še nefcaj časa sedeli na konjih, se ozirali na vse strani in tiho govorili med seboj. Njihove-
ga prihoda J« vse ie pričakovalo in mestece Jc bfto pripravljeno n
to, da je krvavi boj pred durmi. Iz Meekerjeve hiše je bik> slišati nerazločne ženske glasove in šunder naglega odpravljanja.
Na oni strani široke ceste je bilo povsod opaziti radovedne ljudi; nekateri so se skrivali, drugi so hodili sem ter tja in šepetaje postajali v majhnih gručah. Na ovinku ceste je štrlelo, trdnjavi podobno, Greavesovo kamenito poslopje. Nizko, plosko, osamljeno, s svojimi temnimi okni, ki so nalikovala očem, je bilo kaj grozeče in neznansko videti. Jean je opazil, kako se je med vrati pokazalo nekaj postav, ta v črni obleki, ctai v sanrih rokavih, in gledalo po cesti.
»Sodim, da od nas do teh nepridipravov ni več ko pet sto dobrih konjskih korakov,« je rekel Blaisdell.
Nihče ni odgovoril na to šalo. Oči Gastona Isbela so se zožile v tenko razpoko na njegovem zgubančenem obrazu; niso se mogle odtrgati od Greavesove prodajalne. Tudi Bluejev obraz je bil mračen. Vse to — vedenje naselnikov, čuječno gibanje Jorthovih ljudi in mrka, zlovešča čela Isbela in njegovega spremstva so bila Jea-nu razločno znamenje grožnje, ki je visela v zraku in se je utegnila vsak trenutek izpremeniti v strašno resničnost.
Na klic Abela Meekerja, ki je stal pri zadnjih vratrh svoje hiše, je Gaston Isbel zajahal na dvorišče m ostali so krenili za njim. »Eden naj poskrbi za konje,« je ukazal Isbel, ko je razjahal in vzel puško. »Pustite jih rajši osedlane, vsaj toliko časa, da vidimo, kaj se bo zgodHo.«
Jean in Bill Isbel sta odvedla konje ▼ stajo. Med tem, ko sta jih
napajala in krmila, se je Jeanu zdelo, kakor da bi Bill rad govoril z njim, se mu zaupal in si odvalil s srca nekakšno breme. To čudno vedenje je kazal Bili tudi že prej, kadar je bil popolnoma trezen; a nikoli ni bi'1 rekel aH storil česar nenavadnega. To pot bi se bil morda rešil svoje nenavadne razdraženosti ali karkoli mu je že bilo, da ju ni zmotil Colmer.
»Dečki, stari nam ukazuje, da se s treh strani splazimo h Orea-vesovi prodajalni in ostanemo izven streljaja, dokler ne najdemo dobrega zaslona, potlej se pa približamo in ustrelimo vsakogar iz Jorthove tolpe, kdor se pokaže.«
Bili Isbel je odklobuštral, ne da bi odgovoril Colmerjn.
»To se mi ne vkH posebno zapeljivo,« je zamišljeno rekel Jean. »Jorth ima tukaj nič koliko prijateljev. Utegnili bi nas zaskočiti.«
»Upiral sem se, a stari mi je velel, naj držim jezik za zobmi. On ne trpi ugovarjanja. Prekleto čuden se mi zdi. A kakšen naj bi bii, ko je tako?«
»To bi utegnil sam najbolje vedeti. AH je rakel, kaj bodo storiü on in ostali?«
»Ne. Blue mu je hotel pretipati obisti pa je dobil enak odgovor kakor jaz.«
Videti je, kakor da bi nas hotel zadržati daleč od boja. Morda pa... Stari ni neumen. Počakajte tukaj, Colmer, dokler vam ne izginem izpred oči. Napravil bom ovinek in se od zadaj splazil kar moči blizu h Greavesovi prodajalni. Vi si vzemite desno stran, la skrivajte se dobro.«
S temi besedami je Jean odšel, krenil proti skednju in po sadnem drevoredu na piano, potlej pa zlezel čez neki plot na severni strani vasi. Kmalu nato je prispel do vrste lop in staj, za katerimi se je skrival, dokler ni prišel na cesto. Ta kraj je bil kake četrt mii.še od Greaavesove prodajalne, tik za ovinkom. Jean ni opazil žive duše. Cesta, polja, kmetije, ozadja hiš, vse je bilo videti popcinoma zapuščeno, kakor da je dih kuge ohromil miroljubno marljivost grassvalleyskih naselnikov. Širok ovinek je privedel Jeana na rob pologa, kjer mu je gosto grmovje omogočalo varen dohod do pripravnega skrivališča tik za Greavesovo prodajalno. S tega kraja je videl ozadje kamenite hiše, to pa iz razdalje, ki je bila najbrže prevelika za svinčenko iz puške. Pred njim, do prodajalne in na levo m desno se je širil vaški pašnik. Mimo sprednje strani hiše je šla cesta. Jean s svojega mesta ni mogel pregledaiti tistega konca ceste, ki je segal do Meekerjeve hiše, in to ga je vznemirjalo. Nezadovoljen s svojim položajem se je oziral po okolici, nade-jaje se, da odkrije kaj boljšega. In res je našel česar je iskal. Napravil Je velik ovinek na desno, dokler ni bil Greavesov skedenj med njim in oknom prodajalne, in nato z drznimi skoki premeril razdaljo do starega voza, za katerim se je skril. Od tod sicer ni videl ne okna ne vrat Greavesove hiše, za to pa je mogel streljati na vsakogar izmed Jorthovcev, kdorkoli bi se bil pokazal skozi zadnja vrata. Z leve ali desne je sicer utegnil kak neprijatelj streljati tudi nanj, a zato se Jean ni menil.
r
CENE MALIM OGLASOMi
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda SO par. Ce naj pove naslov Oglasni od' delek •jutra*, te plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa ie oglas priobčen pod šifro le plačati pristojbino za šifro 3 DUi.
Telefonske številke: 2492. 3492
£ß€d€>r hoče
da 99 m» poiljo pO poŠti hm/o* mUt ßoßo dru$o fn/crmoe^« Cf'ccéo mm matih o$ia*99 na} pfiioni 9 »ttamßah a /JT| • 9I99T $99 bo projof odgovora t « Bi
'in
CENE MAUM OGLASOM:
Zertitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibma za šifro i Din Vse pristojbine ie apostati obenem z naročilom, tieer te oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ltubija-ni. 11842.
Habtovi maCift ogia&ov
In druge informacije, tičoče M oglasov, se dobijo tudi ▼ podružnici »JUTRA« ▼
Vrbovliah
T hiži g. dr. Baumgartner ja.
Male oglase in inserate naročajte ▼ na§i podrnSnfA
Učenko
n« če» 13 let staro, ■ M-dotitno èoìsko Izobrazbo Ss dobre hiše epre'rne trgovina mešanega blaga. Naslov * ogl. oddelku
Jutra.	302-1
PisraosSikar
potp'jnc samostalan «a pismo na staklu Itd.
se pismeno otoah )avj na prvi Karlovačkl ptsmos'lkarsfci atelier D. Matckovič, poduzoče ra rreuzimanje svih vrsta plFmo i soboslikarsklh te Tičltarsklh radnja. Karlorac Utemeljeno IS93. Telefon 101.
<09-1
i Poštno pomočnico
za poètc L rajtreda. brez brzojava in teJ'fon», sprejme takoj Alojzij Aup«t p. poštar, Skoči jaa, via n.r-iš-9.	466-1
Trg. pomočnico
»U j&o. rrrotnp samostojno »roditi ffislo ttfotitw, d« 4 Hi oli. sprejmem Zmoine »iHkij kavcije rotaie pred most. Ponudbe j* posiati na podružnico »Jutra« v Osi ju pod »Savinjska doli mJ.	450-1
Brivskega
pomočnika
M i* tudi usposobi l en! 3a--.«kl frizer, sprejmem t trajno kondlcUo. Plača in nastop po dogovoru. Snažni. umi ln simpatični ponudnik! naj se oferirajo na Bla? S-apanc, La.iko. 418-1
Kolarfa
wtrvjrrr vai«?n<!g» pf»£de-
evn»:t. pomočnika oprej-rem ta.koJ. Treznost in veetooat pogoj! — Po-Budb* na 0£!ä*tm -widrlek »Ja-tra« p«! Sifr» yfpnm-iws ko!ar<.	893-1
Prodajalko
prk-iv) io postano wr«J-•Bwo t dnHkatesno Tgo^i s>ö Hut'fl! lah^o t-akoj. Poffwibp na opis.«, oddp'ck ».Ir,tra.	>Tak->j
lei najf®«.	S87-1
Hišnika
oi«ojeo<«a — brez ftrfi %f.r8jmrm takoj. Ponudbe ca	oddelek »Jutra»
pod Sfro »Hišnik«. 48S-1
Natakarico
trse»«, eoergrično, smibi-deieraa«, sin-oin«, pni}ub ìjet.o 5B poŠt«», t da'.jSo pr&ke«, »rednj« sta-roeti, vešSo sJ»r. nOTasč-ine isr zm-oinfl 8000 l>w> kavcéie, sprejmem v boljšo, dobro i-'i-^o kol<wlvorskfl restavracije v S?vKei »b Savi
takoj na račun
»M po do^iTrora. NastopjtJ je takoj, ftofleiktirani le b« nwmadpipv.i7>0 in vsestransko zanesljivo os^bc. Pred-stavit! »e je pri Joier« Mere, Sevrrfca.	4231
Kavam, natakar
* o b i	T ksTarai
^■wtc v LjTiblian4. 58S-1
Mladega fanta
17—SO let starega, zdravega, poštenega jn zanesljivega. za dostavljanje blaga stranka«-: in »estavljanfe zaboiev. sprejmejo v »luž-bo. Nari-ov v oe'	ivi-
deŠku »Jutra«.	511-1
Gospo ali gdč.
Pe^T». »o moino»ti z no pravico, iiftera za bovs vina reo, kater» nsWiTa pri-kljii5iti k ve?ii delikatesi, r.a najprometnejSi tsèkl v LjubljaTii. Dobiiak od litra ali niaéa, event. tu-di dra-«abniStvo. V tem «luéajn je potrebi» Lekaj kapfltala
_ Resne, o*>?;rne pwnudbe
prwim na oglasni wldelek »Jutra« w>4 »S?"razam».
»4-1
Sobarico
prì4n» in poèteno 4Ale «prejme takoj dr. Puljo. 3«>gTa<3. Kralja Kila«» 13 UT. "nadstr.	58S-1
Učenca
poSfe»i!h kir.<?tskih iytar*ev, H dorrt»! 1 dobrin ™»p^bom lind«*» SM«, »prej me Jobw Tlriek. t.ret«vit<a m«»,Mi blaga, Poheìa pri Colki.	146-1
G Th Rotiiian:
Osel gospoda Kozamurnika
Z lepi polnimi žabie «e je odpeljtl. A rlej ga. spaka! Romaj Je bil sa dre, tri al«-et naprej, je osel »pet obstal kakor rkopan.
»pazite, gospod Kozamurnik, da ne prekoračite najvišje dovoljene brzine!« se je po-rogal pleskar Körle, ki je pravkar »tal na r»©ji lestvi.
Vajenca I V 3 mesecih
sprejmem v knmfekoijsk« j veak<h> govor) aetn$ko ali
ili modne trgovino. Na'1-ov francosko. Skupni to po-
v oglasnem oddelku Ja'ra.
564-1
Gospodično
po možnosti z znanjem italijanskega aH nemškega jezika ter pisarniških lei, išč-em., Ponudbe ut oglasni oddedek »Jutra« pod Šifro >Za takoj*.	565-1
Trg. pomočnika
ip.smif?ktarista. ian9»ij!vf<ga sn agitola prodajale» — v-ešče^rs nennißiae ia nekoliko hrvaščine ter zmožne ga araužerja izložb sprejme manuf?ktuma trgov: r.a Vinko Sa vnik v Radovljici.	54750-i
Trgovski pomočnik
dofcer tóeininar, spreten prodajale« te» poiteo in zanesljiv, doibl ä-jtbo takoj aii s 1. februarjem. — Prednost imajo s šoferskim izpitom. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni odde-k*k »Jutra« pod »Zaneeljrv pooBo^nik*.	861-1
Natakarica
"àmpatjSma in iivahna —
lahko tudi začetnica, s sekaj kavcije, dobi takoj mesto. Prednost ima dekle z dežele. Ponudbe na na sì-tv: Restavracij« Kram iar, Pr.jvslje.	558-1

Še 3 zastopnike
agilne te spow>bae, ta prodajo raznih s/trojev. »prej me v stalno službo vreli» na velika svetovna r.vrdk» Resni io polteni rpflektan t» naj požljejo ponndbe t opisom , dosedanjega .lelo-vanja na oglasni odifviek »Jutra« pod Kfro »Strojna stroka«.	S35-3
Poror!	Pozor!
Čevljarfl-grosisti!
Dobrt vpeäjao potnik v ževljsrski stroki, gre v kratkem na potovanje po Hrva*k«m, Bo^ni m Dalma ciji ter bi prevzel še za-stor*tr70 čevljev. Zmožne t'-rdke aa; javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Diber prodajalec«.	474-Ò
T00« Din tedensko
t ebiskffvanjM» r Vs^em okraju. Znamko ta odgovor! — T«"-arna strojev, Ljubljana ^oètei predat ?<V 531-S
čamernlkova šoferska šola
LJabiJsoa, Oanajsk« e. M
Jttgo Anto). Prva oblast
itooeesionliana. — Prosp"*'
'.vstonj Pišite pooj I Si
Strokovno krojno učilišče
Ljubljana, Start trg it. 19 Po«k prik rojevanja kroj»-i*m. iivlljam. neSiviljam IS. t. m. GoapodhijaiB pouk v poljubnih arah. Zel» ugodni plačilni pogoji — revnejšim znižano, ličen ci tega tečaja lahko nastopijo «Vuibo v pomladna sezoni. K-oji po meri.	009-4
Klavirski pouk
temeljit in vesten na Cankarjevem nabreSjn 59, ▼hod h Krojafike nI. 5iHI.
5W-4
samezni pouk Modema metoda. Stari trg 3/11 desno.
471-4
Gospodično
s katero bi te lahko učila
hrvatsko. iS6e gdč Nemka Ponudbe na >glas. oddelek Jutra« pod »Hrva&Sina«.
405-4
Oblastveno koneestjoolrana
šoferska šola
Ooiko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetslia 12
— Zahtevajte informacije.
53113-4
Garancije
nodte skoraj milijon — imam akademsko trgovsko naobrazbo tei iMem primerno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prosim takoj«. 640-2

Plkolo
»tar 14 let. jgče lameMenJe v kakem hotelu ali kavarni — Naslov pove podružnica »Jatra« t Celju. 143-2
Gospodična
perfektna kuharica, samo 9tojna gospodinja z ve? letnimi sprilevali fS5e me sta k boljši družini aH sa m ost o jn emu gosnndu Go v ori slovensko ia nem.3ko. f>re tudi na deìe'o. Kaste lie Frančiška. Prsgersko 3S.	55805—?
Brivski pomočnik
nlaJSl. Seli službe za takoj Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
429-2
Mizar z orodjem
išče z-vposlenja kot hišni mizar Naslov pove oglasni videlek »Jutra«. 482-2
Gospodična
Jedrne zunanjo*-?! stara 25 iet. išče službo družabniee ali strežnice k bolni dami. Pfjm,udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »-15. jan.«
400-2
Kuharica za vse
iMe dobro službo. Nasl-ov t oglainetn oddelku »Jcttra« 468-?
Gospodična
z meščansko Solo, išče mesto v pisarni kot začetnica Gre er, tnesec tudi l.rei-Ponudbe «a oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dohr* ra^.unarica«. 495-2
Mlado dekle
pridno ^ Testno, išče sJnfc-bo pomožne prodajalke — ali kakršnokoli drogo »a-pfwlitev. Kaslov v o^as. oddelku »Jutra«. 51S-2
Gospodična
irvi^žbacia v po«>ro-d.:-n'styu. želi mesta \ finančna k-ontrnli ali orožnikom Pwmdbe na ofiasnl o1d°1ek »Jntra« pod šifro »Pridna te rar^-na«. 519-2
Poher želero^trujsrar
ve*t«n ln zatiesiHv, « vwé-letno prakso.	službo.
Wa*lov v oglasnem odi'-'V« »Jutra«.	587-2
GoswxUSna
«rre kot dnržabnica aH »o-bsrica k bol'Si družini. — Vaiena i« tndi Siran's. Nn-s.t<vpi lahko takoi. Naira.ie bi šla v T,1nbì "ano. pisme.
ne pwir.Tbe na o^fia*. oddelek »Jutra« pod »JiHile»« 9BM
Kuharica
vajena večje kuhe, kt Je ie službovala pri večji oW telji. išče službo — tudi izven mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
382-8
Sobarica
Slovenka, ki govori Mm-
ško In madjarsko, bi šla najraje za sezono v betel oa deželo. Naslor v oglas, oddelku »Jutra». 588-2
Trgovski pomočnik
ki razpolaga z lastno obrtjo, išče službo — trodl na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Takoj 21«. 500-2
KnUsovodinia In koresoondentinla
«možna slov., nemškega, italijanskega lt srbohrvat-skega jezika ter vseh pisarniških del, i?üe primerno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd »Zmoins 5«.	543-2
W22Z2M
Anton Štalcer
Črnomelj
PblMpeotifc radio aparatov.
t kamulatorji, baterije, an tanski materi jal, polnitev galvaniziranj«. Cene zmer ne. tudi obročna odplačila 467-9
Anodnl akumulator
za radio, 220 volt, kupi Rudolf Dersan, trgovec v Laškem. ~	560-9
Železen štedilnik
bel polt, t velika kovčka
(Mäedler) ia novo omarico <a kuhanje, pripravit« za uradr.ico, ki sama kob», prodam v Nunski al. 19'n.
600-6
Dva lestenca
i* brona, kTasne izdelave, 80 Ui 12 kg tetta, radi preselitve naprodaj. Intere-eemi saj oddajo svoj na-«iov v oglaonem oddelka »Jutra» pod »štev. 5131«.
514-6
Puhasto perje
ji sto. Sobano kg po 48 iMn lruga vrsta po Din 38 k; iisto bele gosje kg po 13f
Din to Čisti puh kg po Di' 250 Razpošiljam p« :«o»i nem povzetja L. Brotovu Zagreb. Ili'-ü P2 kem t-fistlinlea perja	«62
100 močnih vreč
enkrat rabljenih, kakor indi
50 sodov
od ea. 200 kg proda »Eta« v Kamnik«. 406-6

B. M. W. avto
vožen 2500 km. po nizki cen! prodam. Vprašati pri tvrdkl A. Goreč. LJubljana. Palača Ljubljanske kreditne banke.
416-10
Več -vtobusov
13—28Bpdežnih, skoraj novih, znamke »IrjternaCionaU prodam radi opustitve proge. Naslov pove ogla-nl oddelek »Jutra«. 330-10
Zaprt avto Essex
ugodno naprodaj. Pismeno na Laslov: Peter Steblaj, kavarna »Slcm«. 508-10
VjrctlaìTX
Dira, kolesel), sani
Vb racna koojslja oprema
naprodaj v 8t. VVdo It. 2S nad Ljubljano.	198-6
Najboljšega sena
več vagon»v proda Korče. Mala »da pri PoefojtH.
394-6
A vinai
proti pšjančevanj-i (3S0 Mn)
ln Nikoprost
proti kajenju (76 T*«) ra«' poiD.ia LindW. LJubljana, Eomenckeg* H. 237*
Cepanega kolja
borovega kupim vet vagonov, pet četrtin debelo, 1.10 do 2 m dolgo, s.11 okroglo podzernljl-kovo iste dolžine. Cen j. ponudbe z navedbo cen na Rudolf Blžnik, Dalj. Slavonija.	55811-7
Blagajno
dobire ohranjeno k b p I ra. Naslov v ogsasnem oddeiku »Jutra«.	3»5-7
Fotoaparat
6% X » kopi J<rtte Jork o.
Črnuče pri Ljnbljani.
473-7
Vrata z rolo
in iiložbo, dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglas. Oiidellku »Jutra«. 5iž-7
Stelaže, prodajne mize
vage t tir drug inventar za
delikatesno trgovino in vi-notoč kupim Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod äifro »Oprema«.	535-7
ORcirsko sabljo
kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Orožje« 523-7
Trgovsko podjetje
dobro vpeljano, želi družabnika — po možnosti mehanika, ki Ima pravico do samostojne obrti, z neka.1 kapitala v svrho -azšlrjenja obrata Naslov v podružnici Jutra v Celju.	260-16
Družabnik
s 50—100.000 Din pristopi s sodelovanjem k samostojni bol.tä goetšlni ali h ka kern« drugemu podjetju — t lastnimi vinskimi pridelki Pismene ponudbe na po družnie« »Jut-a« v Celju pod značko »Skupno go apodarstvo«.	141 16
Kdo bi nosodll
večjo vtoito	denarja proti
vkniiSbi na	veleposestf o?
Dopise aa	oddelek
»Jutra» pod	Viaiko »V»1e-
posestvo«.	881-16
Družabnik
a kapitalom 30—60.000 Din se Uče za dobro vpeljano tehnično podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poi »Ste v. 1910«. 515-16
Družabnika-potnlka
ki bi tudi inkasiral, « kavcijo, HSčean. — Pomnibe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljanski okraj«.
S26-16
VI.
Lepo hišo
5 min, od glavnega kolodvora Maribor, eno ln polnadstropna, elektrika, vodovod, klet suha. cementlrana. a lepim stanovanjem tn vrtom z donosom mesečnih Din 3000. Potrebno Din 20C tisoč, drugo malo se prevzame. Naslov v ogl odd. Jutra.	270-20
Hišo
z lepim hramom, svinjakom pralnico ln vrtom prodam blizu Novegt mest». Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 266-20
Pekarijo
dobro vpeljano, z enonad-stropoo hišo, v IndnMrlj skeim kraju Slovenije zelo ugodno prodam. Naslov v
oglasnem oddelka »Jutra«.
554-20
Nova vila
Stlrlstanovanjska pri Sv Krištofu naprodaj — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lepa vila«,	434-20
V Novem mestu
kopi m. hišo.	vilo ali stavbno parcelo. Ponudbe
i navedbo teme	t« ">glas.
videlek Jutra«	pod šifre
• Hiša in vrt«.	536-20
Hi?o s pekarijo
vrtom in njivo, na deželi oddam takol ali s 1. februarjem v naiem Naslor v
os"!isnem oddelku »Jutra« 322-20
Gostilno, posestvo in prevozništvo
v lesnoindustrijskem krajn
na Štajerskem, 16 km oc železnice ugodno prodam. Hiša j« no>va, enonadstrop-na. pripravna tn-di ta pe karno, gospodarska poslopja. 12 oralov travnikov, njiv in gosda. Cena 170.000 Din: hipoteka 40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« p-od »Tri obrti«.
494-20
Hišo
s 3 mAmaiij. kmbir-Jo. Ana-bo. podstrešjem, elektriki in 900 m» vrta. do leta 19S0. dsvka prosto, radi selitve y>rodam. NS«1OT V oči»**)!"!»! odd'ik« »Jlrtra«.
472-20
Stavbna parcela
600 m t »slika, m BeSigr»-dom naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5S9-2«
Dve veliki omari
eno trodelno. eno dvodelno 7 velikim ogledalom ter otroško postelj nočen 1 prodam. Stark. Gorupova nllea 16.
399-12
Ift ri 'é itii'dtàt
Vsakovrstno zlato
kapo)* po najvišjih »mi
Cerne — iuvellr
Ljubljana. Woltova ulica i.
88
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice, kupuje upravnlštvo »Merkur«, Ljubljana. Selenburgova ulica 6-n. tel. 30-52.	448-35
Sukno za frak in damski plašč
prodam,
Naslov oddelku »Jutra«.
oglas. 281-13
2 moški maski
pristal Cowboy in buzar naprodaj v Nunski nI. 1911 501-13
Večerno obleko
elegantno, dolgo, predam za 350 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6^i-13
Trgovino v Zagrebu
e kolonljsinim blagom in £a&ebn:m točenjem »iko holnih pijač, na najpromet-nejšein prostoru in križišču cest prodam radi bolerni. Letni promet Din 3.000.000. Promet v pijači znaša: vina 250 hI. pit 150 hI tn mnogo žganih pijač. — Vs« popolnoma opremljeno naprodaj i za logo blaga v isti ni rentabilen obrt. Potreben kapi tal 400.000 Din Stanova nje poleg trgovine, vse pnd enim ključem Inf^r snaftije daje proti porto znamki a!: oscVio Pavle kovič. Zagre>b. Tlica 1461. lev«.	30119
Hotel
i restavracijo pri kolodvoru, s J 4 kompletnimi scbaml ln z vsem 'nventariem. na zelo prometni točki savske banovine ter Jako lepi -»rrwtoj-i iep velik vrt z dvema verandama ln nn »i h onom z Godbo ketjlUšče avtogara*®. velik hlev Itd z vso električno rairsvetllavo ln "sem priborom ter točilnim dovoljenjem se zelo upodno odda v nilem takol za Jako nizko mesečno nalem-nlno ^fiT^i odnoteva-nla Po'asnlla dal« ogl. »dd. -»Jutra«. 323-19
Trgovino
t manufaktnr» in galanterijo, v ožjem eemtru Lj<;b-l;ane pod ugodnimi pogoji prodam. Dopise na oglasni od d "lek »Jutra« pod šifro »300«.	K0-19
Lokal
na prometni eosti	odda«.
Naslov v oglasnem	odd»lku
»Jntrà».	535-19
Trgovski lokal
za trpoviTio s špererivskim blagom, oziroma delikat»«» c zaitrkOTalnicn In vtnoto-ali «lično, na periferiji l.iiibliane vzamem takoj v n*ir*m. Ce<r.iene ponwdbe na offl»sni oddelek »Jutra« pod »Lokal — takoj*.
m-rr
,ALADDIN'-svetiljka
80 sveč jakosti
z 1 litrom petroleja gori 16 ur
Gens, dokler traja zalog».
Din »©©•— u»
iz skladišča, pošilja po povzetfo
f(fj$ar$eC d. d. SuGotica
Kovačnico
brat orodja, s stanovanjem pripravno tudi za drugo delavnico, oddata takoj na Jesenicah Naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. 6Ö2-19
Gostilno
dotare Močo. na prometnem kraja takoj prodam. Na-
tanžna pojasnila daje točilnica v Stritarjevi ulici 7 v Mariboru.	5«6-!9
Pozor, mehaniki!
Mehajiiksr. dedalico, v telo prometnem kraju prodam ali oddam t najem. Naslov v ogia«neni oüdelku »Jutra«.	551-19
Hišo z vinotočem
vrtom ln gospodarskim poslopjem, pripravno za trgovino, zraven rudo-kopa. se ugodno odda v najem. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Si-jejna bodočnost«. 30-17
Poročenca
brez otrok
mlada, resna, želita v najem gostilno v večjem mestu Slovenije all pa na deželi v lndu«trl1skem "traja, ti je na dobrem •»lasu. Bled Ima prednost. Ponudbe pod »Januar 20« na ogl. odd. J 20-17
Majhno trgovino
tobro idofto oddam r na mn. Potreben kapital ea **10 Din. Dopise o« po i ravnico »Jutra« v Mari ^ora pod »Rentabel«.
463-17
Sifonsko podietle
oddam v najem. Prednost imajo laetniki tovornih «» tonwbriov. Na«J«v v oclac.
2 pisarn, prostora
sredi mesta oddasn« ta,. o| v najem. Naàlw v ogUs. oddelku »Jutra«, 443 iT
V najem dam hišo
s stanovanjem S parketira»
nih sob. kuhinje, shramba, kleti in vrta. Voda » ^ek-trika v hi*i. Poizve se * Zeleni jami. Ljubi ja n-sk» uiica 45.	574-1?
VridtM
Ržol
• Otnbriakoni« kupim sa trn» koj&njo dobavo. Povzorčeao obvezne ponudbe t navedbo množine je poslati 'ia naslov: Josip Tlršek, P-J-re!» pri Cetju.	146 31
Gospodinje!
Oglejte si biage, kakw pr. moko, riž, fižol <tA> Cene konknrenča«. »prod»« Prečna ulica 6. 568-41
Desk
suhih 2 ▼ago«M| 18 m» 50 mm 6 « 40 < tO « * « 4 « 39 « franko postaja J*r6*< Metgeš kupim proti tak»)' inj emu plačilu. Ponudbe na&iov: Avgus4 SusteršiJS, strojno mizarstvo, Mengeš št. 13.	306-IS
♦Jt^ra«.
Dijaka
blizu srednje rrike ta. stanovanje z raj-trkom, oveni, tudi s hraso N'mìot pav« ogla», »ddelefc
478-1T «Jutra«.
ST8-3B
Solnčno stanovanje
8 velikih tob. kopalnic« )n pri tik Itn. moderno, na doto orejeoo, r eentm must» t<i riam. Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Udobno«.	70-21
Stanovanje 3 sob
•oòe ta vuiimjo hi priti klin. v bliiiat barnk« apra ve oddam — ponudbe na osla*. oddelek »Jutra« pod •načko »Takoj stsnovani»« 69 21
Stanovanje
V »ob. kairinje ln verande takoj oddam v Roini dolini eesta X/4.	£9 21
Stanovanje
■ »ott, kuhinje ta pritfkHn t> d d a m ■ februarjem t S&fei 176 — Kee»ov« polje.	44-1-21
Sobo
▼ MBtn neata	g*-
apodn. Naalor por«	oglas,
od-delek »Jntra«.	664-23
Stanovanje
V^hlnje in »obe oddam t fcr.«panji t»! it. 6. «0-21
Sobo s kuhinjo
ca februar iS?e mlad ta kenski par. Ponudbe na i»<rla«.. »ddflek »Jutra« ped »fpo »Februar«. 412-33
Sobo In kuhinjo
wddaai r Podpori Ät"v. S8 Ät. Vid. ~	193-21
Stanovanje 3 sob
»••be ra služkinjo vn priti-kiifl. v bližini h-mske apra-oddam — Ponndbe na or'ae. oddelek »Jutra* rH>d «•Stanovanje takoj*. 69-21
Solnčno stanovanje
B velikih po3>. kopalnice in pritrklin, moderno, na novo orejem-o, v rentrn meira oddam. Ponudbe na oglaa.
»Jutra* pod Šifro »Udobna*.	70-21
Sostanovalko
najraje iiviljo sprejmem takoj. Naalov r »glasnem oddelki »Jutra«. 5*4-23
Prazno sobo
oddam ta. k o i t Rožni dolini c. VL 22. 239-23
Opremljeno sobo
s pošeb. vbodom ln elek trifno razsvetlja-vo oddam solidnemu gospodu Pred škofijo aomi si a-33
Sobo za pisarno
odlam ni Miklošičevi eefti Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra».	376-23
Ročna torbica
je bila izgubljena na polkij-akam pl-esn. Poäten najditelj nij denar obdrži — ostalo pa vrLe v oglasnem odd«!iku «Jutra«. 497-2S
Zlata zapestnica
t aro, je bila najdena. — Naslov v »glasnem oddelku Jutra*.	476-Ž8
Avto veriga
je bS!» iigTi-bIje.ua 3. jan. od Vrhnike do Ljubljane. Pošt™ naj<l:He!j naj jo pioti nagradi odda v garai: Stele — ia Guštirna. 481-29
Sobo
»ccporabo kopalni«« oddam dvema boljšima f»o-NKKli-Snaina Naslov v ojrl. odaelko Jutra«. 333-23
Opremljeno sobo
l<<po. « poeebnian vbodom, evtm*. » dobro domač-o hrano oddam takoj v bližini ani vene VpraSatl na JurSičevam trgu št.
S29-23
Prazno In oprem Ueno sobo
«Ida» Veina pot St-ev. 17 4SI-23
Fankovec za 100 Din
je vieraj ob 11. nri izgubila airomaSna služkinja od Urbasa d-o Trdine na Starem trgu. Poštenega najdi telja prosi, da ga odda pri Urbasu.	633-28
Klub ljubiteljev
športnih psov
T IJoWjaji:, ima naprodaj kraaue mladiče — nemSke ovčarj«, 8 tednov stare, z rodovniku — 06e ia mati mladičev odlična. Pojasnila daje tajništvo na Mi-kloščervi cesti 20 — pisarna dr. J. Cepudra. 581-27
Psa dobermana
čostrokrviiega, èrte barve, 6 mesecem starega proda Rudoif Dergan, Laško.
559-27
Droste
Javna dražba
najdenih predmetov se vrSI 8. januarja ob 9. ari na
postaji Ljubljana, gl. kolodvor.	439-32
Stanovanfe
mx kr* žiščn Bleiweisov« ta Tria&ke	v I. nsdstr.
oddam s t. februarjem.
Ponudbe ra o^'a«. oddelek »Jutra» jvo-1 »Komfort«.
485-31
Dvosob. stanovanje
*	knhinjo, »hrambo, elek tn ? o ln vodovodom takoj oddam v R-oini dn'ini, «**ta H «. 5a. 350-31
Stanovanje
»».Tik e «obe ln predsobe Cr uz knhiiieì, strogo se-pftTans. oddam s februarja n »amostcjnä o=ebi v KriSevnUki u:i';i 5tev. fl'TI 541-31
Stanov?»*'*?
t (S «?b h? rritTklin,
»wvgo?e ? kopalnice, r bli-ä ->i kolodvora išiera » 1. februarjem. — Pnnudbe ns »^.rlas. oddelek »Jutra« nod lifro »Februar*. 527-23
S'anovan'e
•	«**. knhhje in r hrambe
«■dd* takoj Jože Flauptmar.. 1. 4i0. Trbovlje. 569-17
Več sob
St. Vidu nad LjuWjaw)
odda v najear Jeraj Jakob, Dror žt. i, 10 minut od iolodvora.	437-23
Sobo z 2 posteljama
ižčecn za Jas od 15. do 21. t. m. Ponudbe na na&Iov: Popovič, Tavčarjeva ul. i.
493-23
Stanovanje
»«*» 5n kuhitiie, t e!*ktrl-
>	ter vodovodom, v Rožni d-»lin i išče t» takoj Cel lak,
►	ii.ipa« pekarna. 572-31
Opremljeno
stanovanje
1 alf S »ob. kuhinje ln pri-ta:V.o; oddam v p». Š<-m. žeiim n^kaj kavcije. f'(i*.nn, Kode'Jevo, Pl '•m-»k-rra 17.	577-21
OpremHano sobo
solr.čsvo ta smatrio, s separa tiim vhodom, ;š5e boljši stalen gosj>od. Ponudbe na otrla-s. o.lde!ci »Jutra« pod ■i'.iro »Strogo separirano«.
431-23
Sobo z 2 posteljama
?vet'.o, j elektriko oddam
z ali b-ez hrane na	Tržaški
ces-ti. Naslov pove	oglasni
OfldeJeik Jutra«.	454-23
Zlata zapestna nra
je bila izgubljena na poti iz šiške do Miklošičeve Najditelj naj jo odda oglasnem oddelku »Jutra« 535-28
Mlada gospodična
inteligentna, prosi dobrosrčnega gospoda mafrerijel ne pomoči. Cm j. pocudbe na podružnico »Jutra« Mariboru pod Šifro »Hvaležna — diskretnost častna zadova«.	5S9-34
S. L. 29
tMgntte pismo — pomede Ijek takoj odgovor. 553-24
Gospod Tomo
Vse v redu. 500 Din prejela prisrčna hvala.	555-24
2000 Din posojila
prosi dama dobrosrčnega gosrpoda. Cenj. ponudbe na podružmico »Jutra« v Mariboru pod značko »Nujna pomoč 27«.	557-24
Sostanovalca
za 2T/0 Din sprejmem takoj v r.ovoopremljeno sobo, z e'ektr'ko m kurjavo, v novi hiši. Naslov pove o?las. oddelek »Jutra«. iSC-^S
3 sobe za pisarno
s elektr. razsvert.ljavo, se-•pariranirn vbodom a po možTiosti s telefonom, v sredini mest» išče zadruga Dopise ns o^lasr® oddelek »Jutra« pod Sfr.. »Siguma riača«.	498-23
Komfortno sobo
po možnosti r m oribo klavirja, v centru meeta iS?e 'wzf^nec. Ponudbe na o?l. oddelek »Jutra« pod šifro »Pedagog«.	490-23
mpm
Proti izpadanju las
in bolezni lasižča je »Ines« edino nsipešno sredstvo Lonček 38 Din. — »Ines«. Ljubljana, Meroeodna ulica št. L	81 24
i Opreml jeno sobo in kuhinjo
ler>«, oddam ^.-»roporožn-
cerma, ki bi jima na ielio tudi gospodinjila. Par mi-r.-ut od gorenjskega kolodvora. Naslov pove oglasni oddeleik Jutra«. 483-23
Samskega gospoda
«prejmeen poceni v srvetlo ta čisto sobo s posebnim vhodom ter elektriko v Janševi ulici 12 — sa Bežigradom.	479-23
c, .	Sobo
Stpnovfinie	sred! mesta oddum. Naslov
v w>7! oddam v Sta- '»ove oglasni oddelek Jutra
r:*«vi ulici — za Bejiirra-d-m.	530-21
475-23
Veliko prazno sobo
oddam v 7jg. Šiški 5t. 30.
477-23
Onremlleno sobo
* elektrik« hi posebnim vhodom, fredi mesta takoj
Manjšo sobico
bližini kolodvora iščem i oddam boljši ta stalni ose-
m ta';»j. Ponudbe aa ogl. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Sobica«.	550-23
Sostanovalko
najraje èiviljo sprejmem tftkoj. Naflov pove oglasni •ddeiek »Jutra*. 544-23
Majhno sobico
• posebnim vbodom oddam w Novem Vodmatu 5t. 19.
546-23
2 vezani sobi
•^-»mljeni za eno osebe, «>v'5nt. 1 opremljeno In 1 prazno za pisarno, oddam v I. nadstropju b'irn kavarne »Erropa*. Ogledati med 11. (r 16. uro. Naslov v o?la«. oddelku ».Jutra*. 570-23
Malo in čisto sobo
» pceebr.im vt.odom 1 ž č e po^pod za takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelelc »Jutra* pod >ifro »Takoj«.
567-23
Sobo
lep« ki mirno, v t<b«|,»uu
pritličju vile, blizu pošte oddam. Vprašati na Blei-vrmsovi cesti 27,TT. 571-23
Lepo, prazno sobo
t minut* od pošte takoj (►Mam. Na-lov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 573-23
Lepo sobo
oddam dvema osebama. — NaiUov nove ogla«, oddelek »Jutra«.'	576-23
Sobico
t vso oskrbo, SSem r.a. takoj v Ljubljani, blizn Mas-aryko<ve ceste. Ponudbe c cerno na pod-už. »Jutra* ▼ Ceijn pod »Uradnik 309« 54309-23
bi. — Gospoevetsk* e. 12,1.
300-23
Sobo
preprosto opremljeni« M » posebnim vhodom iS Je za taikoj go«podi?-na. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Goppodičma«. 510-23
Katera
dobrosrčna oseba hoče
gmotno pomagati mlademu akademilku doätudirati — naj javi naslov pod lifro ♦Boljša bodočnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 468-24
Da bi se mogla razjokati
na Tvojih prsih Želim vesele božične oraznike ter najsrečnejše Novo leto. — Neimen.	1&4-24
Na sredi morja
Dvignite pn'«imo v oglasnem oddelku »Jutra«. 480-24
Mlad gospod
?eH znanja t gospodično, v s vrh o posečanja ktaa. — Ponudbe, če mogoče s tli-ko na oglas, oddelek Jutra T'"d mačko »Kino«. 501-24
Šivalni stroj
popolnoma nov prodam. Naslov pove oglasni odd. Jutra.	263-29
Stružnico
»rtomatačmj m kovu« it ieieio prodam. Vprašati v St. Vidu 23 nad Ljubljano 199-29
Čevljarski stroji
Vsled večjega nakupa čevljarskih 6trojev malo rabljenih, prodam sledeče po zelo nizki ceni: stre j za sekanje podplatov (Stanzmaschine), čistilni stroj (Ausputz-maschlne), za skoz šivanje (Durchnähmaschine) ščipalnl stroj (Zwlckma-schlne), stroj za zbljanje podplatov (Hoiznagel-maschlne) ter več drugih v to stroko spadajo-člh strojev. Ponudbe na Ivan PreSern, tovarna čevljev. Kranj. 28—1
Šivalni stroj
modem, rabljen, proda Bi-tene. Rožna dolina e. VT/4 548-29
3 šivalni stroji
ženski, krojaški in čevljarski (Tlachstep), vsi prav dobri, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oslas. oddelek »Jutra«. 517-29
Nov pisalni stroj
poceni naprodaj! Tehnična pisarna. Ljubljana, poš»ni predaj 307.	629-29
Novi pietilni stroji
10/100, 8/80 ta kroröii za nogavice poceni naprodaj! Tehnična pisarna. Ljublja na, poštni predaj št. 307.
330-29
Mladenka
že?! wanja z snačajnlm Jn-teligeritom. starim 23—SO let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resna mladenka«.	513-24
Samostoleu obrtnik
išče gospodični® -Ji damo z nekaj kapitala, v s vrh o sVwme.ga življenja — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skupnost«.
521-2-1
Gospa
p*ara 40 let. želi sna,«?» r dobro situira-nim gospodom ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod 5ifro »Stalno prijateljstvo«.	549-24
Pozor, dame!
Za rte »dulaeije lasna dal» barvanje masiranj* se priporoča fnzet ca lamin gospode Engelbert Fran chett.i Ljubljana Dunajsk* cesta 20 — nasproti ka varne Evropa.	899-30
Ce nujno rabiš sliko
ta legitimacijo. Jo	•
10 minutaD ur' Jošku $mur„ tndustt to »meta fotografu • Ljubljani. Wolfova al. 12
Modroce
po 830 Dio, otojnane po
540—800 Din ta vsa tapetniška dela najceneje ta iič-no izdeluje Sitar Karel, Wolfova ulica 12. 636-30
Sobo
pr»«»» ali o<preraljeao, «
parketi ta elektriko, priprav».« za g. oficirja, blizu trapničarske vojašnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 532-23
Sobo
» posebnim vbodom odda
srosr>odfl Stilar, Detel ova ulica 8.	538-23
Lepo sobo
komfortno, « separatnim vbodom, b'i*u poŠte in kolodvora cddam gospodu. — Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«.	542-23
Lepo sobo
opremljen« aH prazno, « posebnim vbodom takoj oddam v ZeJeni jami, Prešer nova ?0.	542-23
Leno sobo
v eentru mesta »god«« ed-
dam 3 osebam s hran«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	381-23
Sostanovalko
sprejmem po zmerni eeol ▼
večio sobo. Radie n« razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 606-23
Prazno sobo
poseb. vhodom ta elektriko oddam v Trnovem. Naslov v oglasnem oddetkn »Jutra«.	517-23 • poni »varim!
Mladenič
s stata« službo, želi poročiti preprost« mladerJco. staro do 36 let. Prednost imajo slučktaje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« r>"d »Fra/nkovsky«.	470-2Ti
2 državna uradnika
stara po S9 let, lelita v svrho skorajšnje Semit.ve znanja t dvema inteligentnima. neomadeževanima gospodičnama. v »tarosti do 2.1 let. po možnosti s premoženjem. Diskrecija zajamčena. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddele* »Jutra« pod šifro »Cm in Blond«.	605-25
Starejša gospodična
inteligentna ta dobroRrčma, trg. naoibražena. želi znanja s starejšim, premožnim gospodom invalidom, radi takojšnje žf-nitve. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesenska zakonska sreča«.	32?-25
"ZA étl Iif^ti rfažli iTt 1* ^
Kovčeg-gramofon
eikoro aov, t 80 ploičaml prodam za 1000 Din. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	675-26
Velik rujav pes
(Bemhardtaec), ki sliši na ime Lord, je utekel dne 22. decembra 19@0. Proti nagradi ga je oddati na naslov: M. Fajfar, Trnovska ulica 25. Pred nakn-566-28
Pozor» ženini in neveste!
filodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne fiivane to fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnih Mestni trg it. IS.
Žima, morska tram,
blago za modroce to prevleko pohištva v velik) izbiri po najnižji ceni. 342
IZVÀVREWTÀ WUIIXÀ!
Železna duiinska patent postelja zložljiva, t ta-pecìranom madracom, scio praktična za viako hišo, botele, nočne službe w in potujufe otobe stane «amo Din 390.—, Razpošiljam po potine* Bom povzetju.
tako
•jguoa
3 SLQ2EN
Umu p« Ust ptiltlit,
ilollitvt, • Upcciraaim madracoa. aelo praktična. «taa« »»mo D 180.
Potem ttaaa »etiko *•• loft	«»to foha-
noi J>«rH k< po D «■-. druga vrst kg po D —• «isto belo gosje kg po
I) 130___ in čisti puh
kg po D 250—. R«PO-iiliam po poštnem povzetja. Modroei punjeni x volnora «t a ne io »amo
Din 750—. _
L. BROZOVIč. ZAGREB llica 82.
Sporočite nam množino in pošljite vzorec
Vaše zaloge suhih gob!
SEVER & KOMP, Ljubljana
1820
Telefon 205P
Premog suha drva
«
''ogačaik. doftortfieva s
Nikoprosi
proti kajenju stane 76 Din, Avinal proti pijančevanju pa 220 Din — Razpošilja Ltadič, Ljubljana, Komen-skega 36.	287-6
TAJ
moim
„mošančke"
prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani.	^

LISTEK
Pravkar je prišel tz Anglije LlSter Vam reže krmo, mlati in melje žito, žaga
drva, črpa vodo, dviga bremena, goni splob vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka, vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V službi je zvest, vztrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 let. Bolan ni nikoli, je močan, tili in prime za vsako delo.
Zadovoljuje se s trdim ležiščem kjerkoli in ne
rabi več kot nekaj žlic bencina oa uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača.
Lister-motor. ta najcenejša delovna moč, je vedno na razpolago pri tvrdki
FR. STUPICA. žeteznina in zalo&a poljedelskih strrfev v Ljubljani — Gosposvetska cesta štev. 1«
17894
in se Vam ponuja za hlapca!
9
i
»REHENTOU je najpopolnejše sredstvo « popolnoma varuje steklo pred dežjem snegom, ledom to meglo
Trgovci restavraterji gospodinje, avto-mobiliati očistite svoja stekla (izložbe, Šoferske Sipe, očala ftd.i z z>REGENTOLO!\I*. Tudi za 6asa najhujšega dežja snega, leda to megle ostane steklo vedno Cisto to prozorno.
1 Škatlica »REGENTOLA« SO Din Po3-'jemo po povzetju z navodilom uporabe. GASOKSTT« uvozno in Izvozno od Je t lo. Beojrrad, Kralja Milana 46 Tel SO- «T
400a Zastopnikom-prodajalcem SO %.
Občlnsld odbor mestne obflne Radeče naznanja žalostno vest, da je po skoro eno leto trajajoči mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 5. januarja L L umrl
Anton Pos
župan mestne občine Radeče, član cestnega okrajnega odbora, načelnik mestnega gospodarskega odbora Itd.
Pogreb se bo vršil 7. januarja t. 1. s sveto mašo, ki bo ob 9. uri v župni cerkvi
Radeče pri Zid. mostu, 5. januarja 1931.
Občlnsld odbor mestne občine Radeče.
o-
O) 00
I i x
A
Cenjenemu občinstva!
Vsem prijateljem dobre kapljice PREVZEL dobroznano
naznanjam, da sem
gostilno ZADRUŽNI DOM
na Glincah štev. 10«
Točim pristna Štajerska kakor tudi dolenjska vina. — Dobijo se vsak dan domače krvavice in pečenice.
Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Torej vsi na Glince v ZADRUŽNI DOM štev. 10! Se priporoča
1895	TONE HUČ.
K L
1 B J 1
Preden kupite KLaVIK, si ogiejt« mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV —-Prodajni» najceneje, na aajmanjSe obroke, S garancijo — Strokovnjak ko popraviio to čisto ugiafievanje. — ><ajcenejàa izp««so-Jevalnica.	267
Warbineh. Lfw&Ifäma.
Gregorčičeva itev. 5. Rimska e. St, %,
Priložnostni nakup
Rokavice
Nogavice
zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in splob GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloee znižan«» J
ŽALUZIJE,
tekstilne rolete (drvonftke), rolete ix gradina, *amonav1jai<+- ta lettene rolete »Easfinger« v vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno tn najceneje tvrdka	59
PETER KOJ3ÄL
_	Kranj — Slovenija
Brzojavke: KobaL TeL interurb, &%
OGLASITE SE O PRILIKI
Cankarjevo na&režfe 5
kjer boste postrežem s prvovrstno kapljico in mrzlimi jedili, vse po najnižjih cenah.	1903
Za smučarjeI
t
Tirolski in češki loden v izbiri priporoča
veliki
A. & E. Skabernè
Ljubljana
NOVOLETNA DARILA
Od dobrega naj"boljše je le
GRITZNER — ADLER šivalni stroj In kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost!
Šivalni stroj
kot damska
pisalna miza
Le pil
J. PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913	ZMERNE CENE.
Na obroke 10% popusta, pri takojSnjem plačilu 15% popusta Ind.
do 10. januarja 1931.
inteligentno gospodično
zmožno več jezikov, predpogoj nemščina, trgovsko naobraženo, s večletno prakso, sprejme trgpvska družba, ki se bo Sele ustanovila, kot poslovodkinjo in samostojno v korespondenci, z dobro plačo in event- kot družabnico.
Ponudbe pod »Vestnac na oglasni zavod AJoma Company, LJubljana.	1806
ipievipìslti $aòtopni&
man ufakt tirne stroke za Ljubljano In okolico se lSče za takoj, za veliko podjetje z dobrimi pogoji. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposUtve poslati pod šifro »Blaudruck« na oglasni oddelek »Jutra«.
1859
Urejuje Davorin Kavfcea Izda» za konzorcij »Jutra« Adoti Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama frane Jezer&k. Za taseratnl dr je odgovoren Aiotzij Novak. Vsi v UubLani.