Listek. Iskrice. Iz dnevnika f dr. Iv. Erižani6a priobčil dr. Fr. K. 0 p o m b a. Prerano nam umrli dr. I. Križanič je bil marljiv in reden mož. Bral in učil se je mnogo; marsikaj je tudi sam izkusil v svojem življenju. Pri tem se je pa ravnal po modrem nasvetu Slomšeka in drugih izkuSenih mož, da človek mora vedno pisalo imeti pri rokah in dobro misel hitro privezati na papir, drugači mu uide. Rajni Križanič si je dolga leta zapisoval, kar je lepega zvedel ali bral, v zapisnik po abecednem redu (repertorij), vrh tega je od 1. 1896 do konca jan. 1900 vodil nekak dnevnik, v katerega je po mesecih zapisoval razae misli in vzglede. Ko sem prebiral ta dva zapisnika, se mi je zdelo škoda te drobtinice prepustiti moljem. Upam, da ustrežem mnogim častilcem rajnega gospoda, če jih priobčim. Citatelji «Gospodarjevi» bodo našli v teh «iskricah»*) marsikalero zlato zrno. 1. Marijin otrok. Današnja sanja mi je živo pred očmi; mislirn, da mi jo angel varih podaja za novo ¦) Ta naslov je dal črticam izdajatelj. leto. — Stal sem na robu velikega prepada ter gledal v dolino, ki se je razprostirala pod menoj. Iz doline vzletita dve ptici srednje velikosti. Ena je bila bela kakor mleko ter je imela zlati perutici, druga pa je bila črnopisana. V zraku se zgrabita in se bijeta. Oko bele ptice je bilo milo, bila je krotka ptica; druga pa je imela temne, hudobne oči ter debel vpognjen kljun, bila je ptica roparica. Zdaj me prime omotica in zdi se rni, da se zdaj in zdaj zvrnetn v prepad. Tedaj me nekdo opomni — kakor bi bila bela ptica spregovorila —, naj se vležem na zemljo, da tako dobim več tal, in naj se primem za križ. Tedaj se vržem na tla in lazim do križa, ki je stal nekoliko stopinj za menoj. Na križu pa ni visel ljubi Jezus, ampak precej velika slikana podoba Matere božje z Detetom. Ko sem se prijel za steber sv. križa, še-le tedaj si oddahnem ter se čutim varnega. V novem letu se tedaj naj zlasti oklenem Marije! Dobro! Prav dober naklep! Veliki častitelj Matere božje, sv. Bernard je dostikrat klical Marijo rekoč: cPozdravljam te, Marija!* In ona mu je nekega dne odgovorila: «Pozdravljam te, moj sin Bernard!» 0, pobožnost do sv. Device je tako čvrsta, sladka in spodbudljiva! «ČeSčena Marija» je molitev, katere se verna duSa nikdar ne naveliča. Dozdeva se mi, da dokler svet stoji, se ljudje vesijo na njo in se za njo skušajo, kakor otroci za mater, ki ima mnogo otrok. 2. Samota. Kadar golobček čedi svoje perje in gladi svojo suknjico, vzleti na višji prostor, na sleme ali na visoko drevo. Ondi ga ne moti pri njegovem opravilu strah pred ljudmi, tudi ga ne doseže kamen porednega deCka. Tako bi naj duša vzletela na viSji kraj ali se podala v samoto, kjer je ne motijo vsakdanje skrbi in nevarnosti, ako se hoče očistiti in do dobrega spraviti z Bogom. Ljubi Jezus je zbežal na goro, kadar je hotel govoriti z nebeškim Očetom. Isti pomen ima beseda sv. pisma: «0, da bi imel peruti kakor golob, da bi odletel in počival! Glej, daleč sem ubežal, in ostal sem v puščavi. Čakara njega, ki me reši iz omahljivcsti in vihre. (Psalm. 54, 7. 8.) Samota je oaza (rodoviten kraj) sred puSčave, kjer je 12 studencev in 70 rodovitnih palm. Elija se je umaknil v puščavo in krokar mu je prinašal kruh. Janez Krstnik je Sel v puščavo in oznanjeval pokoro, bil je glas vpijočega v puSčavi, — in zaslužil je, da ga je Zveličar imenoval največjega raed rojenimi od žene. Spreobrnjeni Pavel je Sel v arabsko puščavo in postal je «izvoljena posoda»; Kristusa je sv. Duh gnal v puš6avo, in angeli so mu tamkaj stregli. 3. Zimski čas. Toplo solnce me je zvabilo iz mestnega zidovja, katerega se 6lovek dosti naveli6a celo zimo, na bližnji holmec. Ko hodim vkreber, hodim po hosti. Zdaj hoditi po gozdu, je tako, kakor bi nas vodila pot med samimi ubožci. Visoka drevesa, ki so po letu Ii6no oblečena, zdaj kakor siromaki vzdigajo nage roke proti nebesom, da si izprosijo od svojega stvarnika novo, zeleno suknjico. Borovje in 6rni les sploh je na boljšem, je bogatin med drevesi, ker nikdar ne ostane nag, ampak že ima pripravljeno novo iglovje, kadar zavrže staro suknjo. Drugo gozdno drevje pa je pravi ubožec, ki mora dolgo 6akati uove obleke, kadar ponoSena ni ve6 za rabo, dokler se ga nebeSki O6e ne usmili ter mu ne omisli nove. Dan se kr6i. Zima vedno hujše pritiska. Solnce je zamerilo, ker smo mu prej 6estokrat očitali, da nam preve6 pripeka. Zdaj se pa kuja, in se dalje in dalje pomika od nas. Naj mu le mrzla burja odpiha jezo in obrije lice, bo se pa rado polagoma in sramežliivo vra6alo k nam. — Ni modro, kujati se. Kdor se kuja, meni, da je drugemu šibo splel, a jo mora potem sam razpletati. 4. Trpljenje. Citraš struno napenja, da mu lepo poje. Človek Boga nikdar lepSe ne kliče, kakor 6e mu Bog pošilja križe in težave. Preve6 pa citraš ne napne strune, sicer mu po6i, a je tudi ne popusti celoma, ker potem ne poje. Ljubi Bog 6loveku ne nalaga ve6jih križev, kakor jih more nositi. «Bog pa \e zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj kakor premorete, temve6 bo storil tudi s skuSnjavo izid, da jo zmagate.* (I. Kor. 10, 13.) Če se pa liudem predobro godi, postanejo lahkomisljeni in pozabijo na Boga in mu ne dajo časti, ki mu gre. Pozgube se v svojih praznih mislih, in ne 6astijo Boga, kakor treba Boga častiti (Rimlj. 1, 21.). Vse trpljenie v življenju treba voljno prenašati in se navaditi trpeti, da nas zadnje muke na smrtni postelji ne zmagajo in ne pogubijo. Veselje in žalost spita v eni postelji. 5. Misel na večnost. Postni 6as je. Resnobne misli obhajajo 6loveka. Pogostoma me vznemirja strah pred peklom. Prav pravi sv. AvguStin: «0 ve6nost, kdor raisli na te, in se ne spokori, nima ali vere ali nima srca.» Ptica v pti6niku je podoba pekla. Kolikrat se dvigne ptiček, da bi vzletel, pa vselej ga streSica ptičnika nazaj odbije, da pade na tla. Pravi6nost božja je streha, ki odbija vse upanje zavrženega 6loveka. Dokler je še 6lovek na zemlji, je «ptica nebes> (Mat. 13, 32), prost mu \e vzlet proti nebesom. Dobri kristjani delajo kakor tisti, ki v Ameriko silijo, pa ne mislijo v Ameriki ostati, ampak si le dosti zlata in srebra nabrati, potem pa se prej ko prej vrniti v domovino. «To mislite, kar je gori.» Ce se tvoj duh kviSku dvigne, mu zemlja ne ugaia ve6. Kdor se iz viso6ine ozira na zemljo, temu so naše hiše male kakor mravljiS6a, in ljudje majhni kakor mravljice okoli lezejo. Bilo je par dni pred adventom. Napotim se obiskat cerkve Matere Milosti. V predmestju Je trebalo prav pazliivo hoditi; po no6i je namre6 nekoliko dežilo, a zjutrai je sever potegnil in je bila torej pot ledena. Na ulici je postajala primerno še mlada žena, s katero je Sla gologlava deklica, ki \e menda ravno Soli odrastla. Na prvi hip sem spoznal, da se druga od druge poslavljata. Ko mimo njih grem, pravi mati deklici: «Ljubi moj otrok, saj veS, da bi te rajSi doma imela, pa tudi dobro veS, da nisi sama, da vas ie ve6 in da za vas vse v naSi miznici ni zadosti kruha, zato pa si moraS zdaj sama kruhek služiti.* Deklica je žalostna stala pred materjo in jej ie zapirala pot. V6asih je par debelih solz potoeila, kakor 6e pred hudo nevihto škrapa. Mati je prignala deklico v mesto služit Na ženinem obrazu je bilo brati, da io tare nadloga; skrbi so jej že do dobrega razorale lice. Na roki je nosila pleterko in v pleterki rde6o rutico, v katero je bila menda prej ovita za ljubega otroka kaka mita. Mati se poslovi. H6erka je za njo gledala, a videla je prav gotovo ni, ker so jej o6i zalile preobilne solze. Kaj pa mati ? Mati, ki je bila prej stanovitna, segala je zda{ vedno bolj pogostem po predpasnik, da si je otirala vro6e solze. — V cerkvi Matere Milosti se mi je potem vrinila misel: Ce je za otroka Io6itev od revne matere tako težka, kolika žalost bo za 6loveka Io6iti se od svojega Boga in na ve6no pogreSati božje Matere mili obraz. Zato pa pravi Kristus: «Tam bo jok in škripanje z zobmi* — vsa žalost na svetu je primerno le majhna in kratka. 6. Jeziki. Izprva je bil na svetu le eden jezik. Dokler je pel hvalo božjo, bil je njegov glas kakor glas milodone6ega zvona. Ko pa so ljudje eden edini jezik zlorabili, da bi sebe v svojem napuhu povzdignili, udarila je mogo6na roka božja po zvonu ter ga zdrobila. Zdaj je tedaj bilo toliko jezikov kolikor 6repin; vsaka 6repina namre6 druga6e poje, le nobena prijetno. Razni jeziki torej niso imeli oblike, ki bi mogla Bogu ugajati, dokler jih ni sv. Duh na binkoštno nedeljo zopet posvetil ter jim dal lepo obliko, da zdaj zopet Bogu ugajajo, 6e in dokler «vsak jezik spoznava, da je Gospod Jezus Kristus v 6asti Boga O6eta» (Fil. 2, 11), in torej v službi sv. vere. Kakor hitro pa stopi katerisibodi jezik iz službe božje, je zopet črepina in tudi poje kakor 6repina. 7. Jezična ženska. Zveli6anemu župniku Janezu Mariji Vianneju je bila neka gospa silno nadležna zavoljo svojega jezika. Nekega dne jo sveti mož smehljaje vpraša: «Ljuba h6i, kateri 6as v letu pa vi govorite najmanje?» Presene6ena in užaljena gospa odvrne, da ne ve odgovoriti na to vprašanje. «Menda pa6 meseca februarija, ker je ta krajSi od vseh drugih», reče Viannej. 8. Kakšni stariši, takšni otroci. »Kakšno žito, takšni klas, Kakšni zvon, takini glas, Eakšni les, takšni klin, Eakšni oče, takšni sin." (Konec prihodnjič)