Kako otroke navdušiti za tek na smučeh? Jure Jeromen, univerzitetni profesor športne vzgoje, OŠ Rodica V skupino nordijskih športov sodijo smučarski skoki, tek na smučeh in kombinacija. Tek na smučeh je od vseh najbolj primeren za učenje otrok in na naši šoli že vrsto let to dejavnost na zimskem športnem dnevu ponujamo vsem otrokom. Pri tem športu sodelujejo praktično vse mišične skupine, zaradi cikličnih gibov pa sklepi spodnjih okončin niso dodatno obremen- jeni. Z njim razvijamo praktično vse motorične sposobnosti: moč, koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje, gibljivost in hitrost. Ker je za večino učencev ta dejavnost nekaj novega, je še posebej pomembno, da jim prvi stik s snegom približamo na prijazen način. 1 Uvod Ko pomislim na tek na smučeh, se mi pred očmi pojavijo visoke pokljuške smreke, ki se v soncu in objete v snežno pregrinjalo zibajo v rahlem sever- nem vetru. Tek na smučeh je resnično nekaj naj- lepšega, kar lahko ponudimo otrokom v zimskem času. Na osnovni šoli Rodica smo se pred leti odločili, da to dejavnost v okviru zimske šole v naravi in zim- skega športnega dne ponudimo tudi učencem druge in tretje triade. 2 Tek oziroma hoja na smučeh Tek na smučeh je poleg smučarskih skokov in no- rdijske kombinacije ena izmed športnih panog, ki pod skupnim imenom predstavljajo nordijsko smučanje (Petkovšek 2013, 9). V večini primerov gre za aerobno športno panogo, ki se izvaja v nara- vi na urejenih tekaških progah. Lahko se izvaja tudi na neurejenih terenih, a so smučke v tem primeru širše in z nekoliko drugačno drsno podlago. Poleg tega si naklon terena in tempo vsakdo lahko pri- lagodi in je prav zaradi vseh naštetih razlogov to aktivnost, ki je primerna za vsa starostna obdobja. Tako pri teku kot pri hoji na smučeh pri gibanju sodelujejo vse mišične skupine (Petkovšek 2013), zaradi cikličnega gibanja pa so pritiski na sklepe minimalni. Pomemben podatek je tudi ta, da s tekom ali hojo na smučeh vplivamo na vse motorične sposobno- sti: moč, koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje, gi- bljivost in hitrost. Zaradi pomembne vzdržljivostne komponente s to aktivnostjo pomembno vplivamo na razvoj in krepitev srčno-žilnega sistema, prav tako pa po- maga pri uravnavanju telesne teže, uravnavanju krvnega tlaka. Krepitev mišic celotnega telesa iz- 45 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE boljšuje splošno cirkulacijo krvi v obtoku, izboljšuje zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu v Franciji, stanje dihalnih organov in uravnava hormonske leto kasneje pa je bilo organizirano prvo svetovno aktivnosti organizma (Petkovšek 2013). prvenstvo v nordijskem smučanju. 3 Zgodovina teka na smučeh Da imamo Slovenci dolgoletno smučarsko tradici- Ljudje so že pred več tisoč leti za premagovanje jo, potrjujejo zapisi barona Janeza Vajkarda Valva- razdalj pozimi uporabljali različne načine premi- sorja, ki je konec 17. stoletja v knjigi Slava vojvodine kanja. Smuči zaradi večje površine oporne ploskve Kranjske opisal uporabnostno in razvedrilno obliko omogočajo lažje premikanje po snegu in v mno- bloškega smučanja. Med najbolj zaslužne osebe za gih deželah so večje razdalje premagovali prav razširitev športnega smučanja pri nas pa štejemo s pomočjo smučem podobnih pripomočkov. Na tudi učitelja Edmunda Čibeja, ki je svoje smučarsko Švedskem so našli smučko, ki naj bi bila stara 5200 znanje razširil na gozdarje, lovce in šolsko mladino na let in smučko, ki naj bi bila stara 4500 let. Na se- področju trnovske planote. Že leta 1914 je smučarski veru norveškega otoka Rödöy so našli v skalnato strokovnjak in začetnik organiziranega smučanja pri steno izklesan lik smučarja izpred približno 4000 nas, Rudolf Badjura, organiziral prvi smučarski tečaj let (Petkovšek 2013). za športnike (Ahčin 2016, 43). Prvo državno prvenstvo v smučanju, sankanju in drsanju je bilo leta 1921 orga- V začetku so za izdelavo smuči uporabljali les, dol- nizirano v Bohinju, še pred drugo svetovno vojno pa žine in oblike pa so bile zelo različne. Za pritrditev je bila na Jesenicah ustanovljena Smučarska zveza čevlja na smuči so uporabili vrv, jermen oziroma Slovenije. Prve stopničke na tekmi za svetovni pokal pas, pa tudi palice so bile prilagojene takratnemu je Sloveniji pritekla Andreja Mali v sezoni 1998/1999 v znanju in vedenju. Hoja na smučeh je bila zelo raz- Milanu, prvo zmago na tekmi za svetovni pokal pa je širjena na severu Evrope, saj so se le tako v hladnih Petra Majdič pritekla v sezoni 2005/2006 v Dramnu. mesecih lahko gibali po zasneženih pokrajinah. Le-ta je osvojila tudi prvo olimpijsko odličje. Leta 2010 Eden danes najbolj znanih maratonov v teku na je bila v Vancouvru bronasta, štiri leta kasneje pa si je smučeh je poimenovan po švedskem kralju Gusta- bron pritekla tudi Vesna Fabjan v Sočiju. vu Vasi, ki je leta 1520 med vojskovanjem z Danci naredil 90 kilometrov dolg pohod na smučeh (Pet- 4 Tehnika in oprema kovšek 2013, 11). V 18. stoletju so izvedli prvo tekmo- Poznamo dve tehniki teka na smučeh: klasično in vanje v teku na smučeh in smuku, konec 19. sto- drsalno. Ta delitev je priznana od leta 1985, ko se je letja pa se je zanimanje za smučanje razvilo tudi pojavila hitrejša – drsalna tehnika (Berlot 2016, 6). v drugih evropskih državah. V začetku 20. stoletja Za tek na smučeh potrebujemo smuči, palice, vezi je bila ustanovljena Mednarodna smučarska orga- in čevlje ter primerno obleko. Vrsta in dolžina smuči nizacija, leta 1924 pa Mednarodna smučarska zve- se razlikujeta glede na tehniko teka. Smuči za kla- za. Istega leta se je tek na smučeh prvič pojavil na sično tehniko teka imajo drugačno mostičenje in 46 Didakta nekoliko nižjo krivino, najpomembnejša razlika pa je v drsni površini. Le-ta je pri smučeh za klasično tehniko narebrena oz. profilirana, pri drsalni tehniki pa ne. Smučka za klasično tehniko je tudi nekoliko daljša od tiste za drsalno tehniko, obe pa naj bi bili nekje 10–35 cm daljši od telesne višine tekača (Ber- lot 2016, 11). Polvisoki čevlji so najbolj primerni za za- četnike, palice pa naj segajo nekje do ramen, lahko pa so tudi malo krajše. Oblačila morajo biti večsloj- na, kot pokrivalo pa je zelo praktičen trak (oziroma buff). Rokavice naj bi bile tanke, saj je z njimi mogoč boljši oprijem palice, hkrati pa je priporočljivo, da so nepremočljive. 5 Izvedba športnega dne Večina športnih dni naj bi se izvajala v naravi, običaj- no pa se ponujajo vsebine, ki jih zaradi svoje časov- ne, prostorske ali kadrovske specifičnosti ni možno izvesti v okviru rednega pouka športa (Berlot 2016, 20). Tek na smučeh je prava zimska popestritev, ve- čina otrok na naši šoli pa se prav na tovrstnih špor- tnih dneh prvič sreča s tem športom. Otroci na na- 6 Učenje teka na smučeh ših športnih dneh sicer običajno lahko izberejo več Pomembni sta postopnost in zaporedje metodičnih različnih aktivnosti, a je prav tek na smučeh poleg korakov. Za prve korake je priporočljivo, da otrokom drsanja v zadnjih letih najbolj v porastu. ponudimo različne igre na snegu (lovljenja, tek, gi- mnastične vaje …). Naloge najprej izvajamo samo Dodatna spodbuda je tudi to, da je ta aktivnost re- v čevljih, postopno pa zraven dodamo najprej eno lativno poceni, saj nam pri izvedbi velikokrat na po- smučko, nato še drugo in na koncu še palice. Če se moč priskoči Smučarska zveza Slovenije, ki zagotovi bodo pri teh dejavnostih zabavali, bo tudi učenje del (brezplačne) opreme, dodaten plus je tudi to, da uspešnejše. Otroci v skupini običajno hitreje napre- nam priskrbijo enega ali dva demonstratorja, ki po- dujejo in že po enem športnem dnevu obvladajo magata pri izvedbi. Običajno to izvedemo na tere- vsaj osnove. nih, kjer za uporabo prog učenci prispevajo do dva evra (Planica, Rateče, Pokljuka). 7 Zaključek Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizaci- je (WHO) je za normalen razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov potrebnih najmanj 30 minut zmer- no intenzivne telesne dejavnosti dnevno, veliko bolj priporočljiva pa je 1 ura. Z ustreznimi spodbudami v družini in kasneje v šoli vplivamo na otrokov kasnejši življenjski slog ter ga opremimo za vsa samostojna in dejavna obvladovanja preizkušenj, obremenitev in stresov, ki mu jih bo prineslo življenje (Škof 2007, 27). Prepričan sem, da je prav tek na smučeh ena od takih aktivnosti, ki lahko koristno in dolgoročno vpliva na bolj kakovostno življenje tistih otrok, ki bodo ta prelep šport na primeren način spoznali že v mladosti. Viri: Ahčin, P. (2016): Tek na smučeh in biatlon v Športnem centru Po- kljuka. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL - diplomsko delo. Berlot, K. (2016): Nordijsko smučanje v prvem in drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, UL – magistrsko (diplomsko) delo. Jošt, B. in Pustovrh, J. (1995): Nordijsko smučanje - osnove teorije in metodike športne vzgoje. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL. Petkovšek, T. (2013): Tek na smučeh v zgodnjem otroštvu. Ljublja- na: Fakulteta za šport, UL – diplomsko delo. Škof, B. (2007): Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL. 47 Didakta