PRIPOMBA H KONČNICI -ega ZA TOŽILNIK EDNINE MOŠKEGA IN SREDNJEGA SPOLA
V 3. številki letošnjega JiS-a podaja avtorica članka Rodilnik pridevnikov in zaimkov kot formalni eksponent pri navezavi (Hanna Orzechowska iz Varšave) med drugim pregled registriranja in razlag tega pojava v slovenskih slovnicah (Janežiča, Breznika, štirih avtorjev in Toporišiča). Glede slednjega pripominja (str. 60, op. 5), da »tega pojava sploh ne omenja, čeprav so v samem avtorskem besedilu priročnika primeri navezuj očega rodilnika precej številni«, in res navaja kot prvi primer iz SKJ 2, str. 152, ^potrditev za to (Spole pozna slovenski jezik tri: moškega, ženskega in srednjega.)
Glede tega pojava (kjer pa ne gre za rodilnik, ampak za t o ž i 1 n i k , enak ro-dilniku) želim avtoričin pregled dopolniti z opozorilom na kratki zapis v JiS 1968, str. 2/3-2/4, ki ima naslov »Končnica -ega v to-žilniku srednjega in moškega spola ednine
pri pridevniških besedah in še to in ono«; tam je namreč povedano nekaj tistega, kar se Orzechowski zdi, da so slovenski jezikoslovci doslej zamudili povedati. Tako tam piše, da se avtorju ne zdi, da bi bila za ta pojav kakorkoli zaslužna maskulinizacija samostalnikov srednjega spola, že zato ne, ker se take rodilniške oblike namesto ime-novalniških za tožilnik rabijo tudi v narečjih, kjer maskulinizacije sploh ni. Dalje pa je tam zapisano: »Od kod pa potem to? Po mojem mnenju je izvor rodilniškega tožil-nika pri zaimkih, ki imajo izenačen rodilnik in tožilnik ednine, enako pa tudi obliko moškega in srednjega spola. Tak primer imamo najprej pri osebnih zaimkih: on — ono, vendar rod. in tož. oba le njega (kli-tično ga). Tako je tudi v dvojini in množini: njih (poleg nje za tožilnik) — njiju, njih, nju. Od osebnih zaimkov se je raba prenesla na zaimek ki: človek, ki ga vidiš — delo, ki ga opravljaš. /. . ./ Iz takih zvez
116
je raba lahko prešla na zaimek kateri in potem dalje na vse pridevniške zaimke in na pridevnik sam. Prim,: Kateri Pcruh želite? — Belega. Čigav kruh je? — Mojega.« Dalje se tam bere: »Jaz torej oblike -ega (ki nikakor ni ozko narečna, temveč precej splošna) tudi slovstvenim zgodovinarjem ne bi zamerjal ne pri oziralnih zaimkih ne pri pridevnikih sploh. Zanimivo je, da je prišlo do enakega pojava med zaimkom
kdo in kaj; saj veste, da se pogovorno rabi namesti kaj si rekel kar koga si rekel, ta oblika pa potem prodre celo v imenovalnik: koga pa je blo, de ste tko kričal. Oblika na -ega je nekako izrazitejša, bolj individualizira predmet, na katerega se nanaša.«
Ta razlaga tožilniškega -ega je skoraj identična z razlago O. v 6. odstavku na str. 62.
J. T.
Filozofska fakulteta v Ljubljani
117