Samostojna St^anka. ,,A Bog je kmetu glavo dal, da b' goljufijo brž spoznal." Stara pesem. Kmeiov je v naši državi 80%, to se pravi, na sto prebivalcev je osemdeset oseb, ki se pečajo s poJjedelstvom. Torej sklepa Samostojna Kmetska Stranka: 1. vsi kmetje naj se združijo v svojo lastno stanovsko stranko; 2. voditelji te stranke naj bodo samo kmetje, ki dejansko poznajo kmetske potrebe in boleeine; 3. delajo naj izključno za kmetske koristi. To so, 6e sem prav razumel, glavne in temeljne točke tega evangelija. Sedaj pa prosim, da nekoliko pomislite z me noj: Vzemimo, da res vsi kmetje vstopijo v Samo stojno Kmetsko Stranko, bi dobila ta stranka 80% poslancev v novi državni zbor. Ako bo štel novi drž. zbor kakor sedanji 280 poslancev, jih bo dobila kmetska stranka 224. Vzemimo, da ostane stranka edina, da ne bo v nji nobenih osebnih nasprotstev in tudi nobenih stvarnih nasprotstev, da se bo n. pr. za stopnik srbskih velikih kmetov iz Banata popolnoma ujomal s siromašnim pridelovalcem vina in olja v jažni Dalmaciji, moharaedanski beg iz Bosne s hrvaš kim revežem, naš pohorski posestnik gozdov s črnogorskim na pol ovčjim pastirjem in na pol revnim po'jedelcem. Po mojem mnenju bo to jako težko, ker beseda kmet ali poljedelec je zelo raztegljiva in nedoJočena. Poljedelec je grof Szapary v Murski Soboti, kakor naš kmeti<5, ki ima n. pr. hišico in nekaj polja, katero mu obdeluje žena z manjšimi otroki, sam se pe6a vrhu tega s črevljarijo, starejši sin hodi v to varno, ena hči služi v mestu kot blagajničarka, drugi sin je ravnokar postal oficijal pri sodniji. Ali boste ta dva: grofa Szaparyja in takega kmeta tudi sprejeli v kmečko stranko? Kako boste potegnili mejo med kmetom in nekmetom? Ce boste sprejeli v vašo stranko vsakega, kdor se sploh peča s poljedelstvom, bo zavladala v stranki razlika gospodarskih nasprotij, ki bo večja, kakor je v katerikoli stranki sedaj. Toda pustimo na stran vse take pomisleke li Vzemimo, da bo vaša stranka v novem drž. zboru 1 res mo6na 224 mož in da bo v nji vladala popolna ej dinost. Jaz verujem pbpolnoma v razum in poštenja i našega kmeta in torej tudi računam z dejstvom, da bodo ti poslanci sami razumni in pošteni niožje. Kaj potem? Stranka bo morala prevzeti vlado, to se pravi, imenovati bo morala ministre. Recimo: Jože, ministrski predsednik; Janez, minister notranjih za dev; Nace, vojaštvo; Peter zunanje zadeve; Pavel, denar; Miha, železnice; Tone, kmetija, Lipe, rudarstvo; Jurij, pošta itd. Vsi so jako razumni in pošteni možje. Toda za»taka mesta ni dovolj, da ,je človek po'šten in razumen,- treba bi bilo zelo velikega razuma, poleg tega pa tudi strokovnega znanja. Slednjič res ni potreba, da bi n. pr. železniški minister razumel, tudi, kako se gradi most, vozi vlak, postavljajo zna menja itd. Službo opravljajo uradniki in železniško osobje, vendar mora minister imeti jako veliko izob razbo, predvsem splošno izobrazbo, da zna presoditi Ijudi in razmere, a tudi nekaj posebnega strokovne ga znanja. Tudi tovarnarju ni potreba, da bi se razumel na.vsak stroj in na delo v tovarni, a vendar mora imeti precejšnjo splošno izobrazbo, da zna nastn-viti uradnike in vse voditi in odrejevati. Priznana, da se tudi med kmečkim stanom lahko dobe izobraženi in za ministre sposobni ljudje. Toda za tako odločilna in vodilna mesta ni lahko najti pripravnih in sposobnih mož. Sploh smo zelo revni na velikih ta Jentih ih to revščino čutimo zelo silno. Ako se postavimo na načelo, naj vsa taka mesta — od poslancev do ministrov — zasedejo samo kmetje, bo revščina še vecja, izbira bo manjša in vsled tega bo še težje naiti sposobnih mož. Toda vzemimo vedno vse najboljše. Recimo torej. da je res zmagala Samostojna z velikansko ve čino, zasedla vsa vodilna mesta v državi in pričela izvrševati svoj program. Tedaj bo pa stala pred nalogami, ki bodo.čisto. izven njenega programa. Pra vi, da hoče skrbeti samo za kmečke zadeve, a tu bo vprašanje zunanje politike, ki bo za našo državo silno važno. Dalje vprašanje valute, ki je tako silno te- Uko in zamotano, da ga zamore razumeti samo. kdov se je posebno ž njim pečal. Treba bo urediti šolstvo, iželeznice, parobrodstvo, morska-pristaniSča, pravo - sodstvo. Pomislite, da je naša država nastala iz pet različnib. držav, katerih vsaka je imela svoje postave in sedaj bo treba izdelati enotno, skupno pravo za yse zadevo — kazenske in domače. Ali mislite, da bodo kmetsM poslanci samo delili podpore, znižali davke. odnravili vojaščino itd. Brigati se bodo mo- rali tudi za vse druge re6i. Samostojna Kmetijska Stranka bo torej, kakor hitro bo prišla do vlade, mo- rala opustiti svoje lemelino načelo, da se hofie pobri- gati samo zn kraeta in skrbet5 samo za kmečke ko- risti. Kakor hitro bi prišla do vlade, bi prenehala biti v tem smislu kmečka stranka, ker bi morala skr- beti za vse državne potrebščine in vsled tega posta- vljati na vodilna mesta može, ki so zmožni skrbeti za ie potrebš6ine, ne glede na to, 6e so kmeekega stanu in imajo doma kmetijo, ali ne. Samostojna Kmetijska Stranka v tem smislu, kakor se je ustanovila med nami, je nekaj popolnoma nemogočega. Nemogoče je, 4ia bi kedaj prišla do vefiine, ker je naš kmet tako razborit, da ve, da je vladanje samo kraečkih mož in s samo kmečkim programom v državi nemogofie. K ye6jeinu bi privedlo do neke vrste kmečkega boljše - vizma, ki bi slednjič snedel samega sebe. Kmet je pač najvažnejši stan v državi, gledati je treba, da se mu kolikor mogoče olajša stanje in da se ga kolikor mo- 4gočo pritegne k državotvornemu delovanju, da bi pa teko umetno napravo, kot je državni stroj, zamogli peljati samo kmetje in samo s kmetskega stališ&a, je fjudalost.