Ji ■ primorski uMp Oktober 2008 Leto 14 Številka 176 CENA 0^90 EUR IZHAJA 15. V M 11*51. . L /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Odprli Center za starejše občane Lucija V piranski občini smo končno le dobili prvi večji dom za 190 starejših občanov. Prvotno je bila napovedana otvoritev za september. Svečano so ga odprli prav na dan praznika Občine Piran, v sredo, 15. oktobra 2008 Darjo Reščič, direktor družbe Planinvest d.o.o., Borut Žerjal, direktor Centra za starejše občane Lucija in župan Občine Piran Tomaž Gantar. Rezultati državnozborskih volitev 21. septembra 2008 so pokazali, da je bilo več kot 45% slovenskih volivcev za spremembe. Po relativni zmagi SD je nastal dvopolni politični prostor - dva nazorska bloka z močno opozicijo, vsi v parlamentu pa se bodo morali potruditi za sodelovanje in odpravljanje kriznih žarišč; 8 milijard evrov neto zadolženost Slovenije, grozeči proračunski primanjkljaj z Brusljem, nevarnost gospodarske krize in naraščanje cen. DeSUS je tudi tokrat rešitelj koalicije. Ustanovna seja DZ (5. v samostojni Sloveniji) je bila 15.10.2008. Predsednik DZ dr. Pavel Gantar. Verjetni trije podpredsedniki: Miran Potrč, Vasja Klavora, dr. France Cukljati. Uradni rezultati volitev na 3. strani. •MeTiTT SEMI (Drage o6čan^e, cenjeni o6čani! Praznijo bčine Piran, 15. oktober, je zgodovinski dan in nas spominja na to, da zgodovino gradimo vsi skozi življenje in de ko iz dneva v dan. Ob tem pomembnem prazniku vsem iskreno čestitam in vabim fj skupnemu praznovanju ob številnih športnih, kpCtumih in zabavnih prireditvah v tem mesecu. Župan Občine Piran Tomaž jantar Čare cittacfine, gentiCi cittacfini! La Testa deC Comune di Pirano, d 15 ottobre, e un giomo storico e ci ricorda dfatto che siamo tutti noi a creare [a storia attraverso dCavoro di giomo in giomo. In occasione di questa festa cosi importante porgo a tutti i miei migdori auguri e vi invito afesteggiare insieme nede numerose mani-festazioni sportive e negfi spettacod cuCturad organizzati in questo mese. iCSindaco deC Comune di Pirano Tomaž (jantar Temeljni kamen za garažno hišo Župan Občine Piran Tomaž Gantar in glavni direktor družbe Kraški zidar d.d. Sežana Radoš Lipanje sta v okviru občinskega praznika Občine Piran v torek, 14. oktobra 2008, ob 11. uri slovesno položila temeljni kamen za izgradnjo velike garažne hiše na Fomačah, v kateri bo 840 parkirnih mest, naložba pa bo veljala 8,1 milijiona evra. Tako naj bi končno verjetno že julija 2009 bil rešen dolgoletni problem parkiranja. Načrte za 7-nadstropno in 21 m visoko garažo je izrisal arhitekt Rado Bedene. SIMPLVCIEVER Octavia Business v Barviti ponudbi že za 14.500 € Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT IN LHASING Anton Nino Spinelli Prvi častni občan Občine Piran Naziv Častni občan občine Piran je prejel zaslužni turistični delavec, nekdanji uspešni direktor portoroške Igralnice Anton Nino Spinelli, ki seje vpisal tudi v zlato knjigo Občine Piran. Priznanje mu je na dan praznika občine, 15. oktobra 2008, v veliki sejni dvorani občinske palače izročil župan Občine Piran Tomaž Gantar. T A m '-<$ Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA imorf.i.iato ■ V spomin na padle partizane pomorščake S polaganjem vencev k spomeniku padlim partizanom pomorščakom v drugi svetovni vojni in slavnostnim nagovorom župana Občine Piran Tomaža Gantarja, ki je poudaril pomen vrednot NOB in opozoril na poskuse spreminjanja zgodovine, se je v soboto, 11. oktobra, dopoldne končala letošnja spominska slovesnost na ploščadi Trga prekomorskih brigad v Portorožu. Vence k spomeniku je položilo 13 delegacij: delegacija Občine Piran, delegacija 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, delegacija Policijskega veteranskega društva Sever za PrimorskoinNotranjsko,Združenja vojnih veteranov in Policijske postaje Piran, delegacije Območnega združenja borcev za vrednote NOB Piran, Splošne plovbe Piran, Združenja borcev za vrednote NOB Izola, Združenja borcev Hrvaške Istre - Bujščine in delegacija borcev iz sosednje Italije ter pet političnih strank: Piran je naš, OO SD Piran, OO LDS Piran, OO DeSUS Piran in Lipa. Dušan Fortič je v za vrednote NOB Slovenije izročil priznanje s srebrno plaketo Janezu Gerkšiču in se mu zahvalil za njegovo delo v piranski borčevski organizaciji. Ob spremljavi Mladinskega pihalnega orkestra Piran pod taktirko Benjamina Makovca so v kulturnem delu nastopili Kvartet 7 plus, plesno akrobatska skupina FLIP, mladi recitatorji - mornarčki, Cesarina Smrekar, Stasja Mehora in drugi. imenu glavnega odbora Zveze združenj borcev FOTO: FK-Primorski utrip. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski ufr'p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefas: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Politične zapornice so obiskale Strunjan in Portorož K spomeniku padlim v Strunjanu so položile venec, letno srečanje pa so imele v Hotelu Slovenija v Portorožu, kjer jih je pozdravil predsednik države dr. Danilo Turk. V soboto, 13. septembra 2008, so Strunjan obiskale slovenske interniranke in politične zapornice, ki so v času II. svetovne vojne bile zaprte v taborišču Ravensbraeck nedaleč od Berlina. Pred spomenikom padlih je bila krajša žalna slovesnost, na kateri je nekdanji gledališki igralec pri IX. Korpusu Anton Trpin osvetlil temno obdobje fašizma v tem kraju. V Strunjanu so padle mlade žrtve pijanih fašistov, ki so kar tako, morda celo iz zabave, z vlaka streljali na otroke. Dva sta umrla, štirje Spominski govor v Strunjanu je imel Anton Trpin. so bili ranjeni. Fašisti za ta zločin nikoli niso odgovarjali, je poudaril govornik. Interniranke je pozdravila tudi Interniranke polagajo venec k spomeniku predstavnica ZZB Piran. Venec je k spomeniku položila padlim v Strunjanu. politična zapornica Milica Figelj iz Nove Gorice. Bila je članica Okrajnega komiteja SKOJ v Novi Gorici. Nemcem jo je ovadil pripadnik fašistične organizacije. 1. novembra 1944 so jo fašisti izročili nemški komandi, nakar so jo transportirali v žensko taborišče Ravensbraeck. Povedala nam je, da so z njo v Nemčiji kljub vsemu ravnali korektno. Številne ženske so bile namreč tudi zlorabljene. Po vojni se je srečno vrnila domov, kot tudi številne druge interniranke, ki se vsako leto srečajo in obujajo spomine na huda vojna leta. V nedeljo, 14. septembra so imele letno srečanje v kongresnem centra Hotela Slovenija, kjer jih je pozdravil predsednik države Danilo Turk. Sprejem v hotelu Slovenija. FOTO: Primorski utrip. Finančna pomoč Norveške za prenovo koprskega gledališča Mestna občina Koper je za projekt “Kulturno oživljanje mestnega jedra” na razpisu pridobila sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2004-2009. S pridobljenimi sredstvi (skupaj pol milijona evrov) bodo v Kopru lažje in hitreje obnovili gledališče, ki bo tako obogatilo svojo ponudbo. Darilno pogodbo oziroma pogodbo o izvajanju sta 15. septembra 2008 v Pretorski palači podpisala predstavnik Službe Vlade RS za evropske zadeve in podžupan mestne občine Koper Jani Bačič. Iz kronike Blaž Ždrnja zapleten v številne tožbe Nekdanji carinik Blaž Ždrnja iz Kampolina se je najprej zapletel v tožbo z odvetnikom iz Lucije, nato je napisal nekaj obtožnih predlogov zoper posameznike češ, da ga pri njegovi hiši ogrožajo ali celo napadajo in kar nekajkrat je morala posredovati piranska policija. V glavnem so bili ovadeni oproščeni nasilništva ali kaznivih dejanj. V kazenski zadevi zoper obdolženega MI na okrajnem sodišču v Piranu seje zgodila celo nenavadna zadeva. Po krajšem odmoru sodnica Nataša Tomazini Tonejc ugotovi, da je prišlo do izbrisa zapisnika iz računalnika... Blaž Ždrnja, kije piranskemu sodišču že dobro poznan, toži naprej in pravi, da bo šel vse do Strasbourga. Očitno nič ne pomišlja, da lahko nepotrebni spori na sodiščih, zaradi katerih ima tudi velike stroške, vplivajo tudi na njegovo zdravje. Rešil ga je podžupan Ismet Kendič Savudrijska 23 v Piranu se tolaži s tem, da gaje Občina Piran uvrstila na prednostno listo A upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj, a kaj ko je do lepega trenutka še daleč. Namreč po ločitvi z ženo, ki je bila nosilka stanovanjske pravice, je ostal brez namestitvenih prostorov na Savudrijski 23. Družba Group Tomos d.o.o. mu je to odpovedala že septembra 2000. Sledili so pozivi in na koncu sklep o prisilni deložaciji. Zadnji trenutek je to, vsaj za nekaj časa, preprečil podžupan Občine Piran Denis Fakin. Koper Dnevi kmetijstva Slovenske Istre 25. - 26. oktober 2008 Osrednja tema letos je oljka Mestna občina Koper je tudi letos organizator zanimive prireditve s področja kmetijstva Slovenske Istre, ki bo 25. oktobra v Špomi dvorani Bonifika, 26. oktobra pa v Taverni ter na Carpacciovem trgu v Kopru. Osrednja tema letošnje prireditve j e oljka, ki uspeva pri nas v Sloveniji v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih. Letošnja oljkarska sezona je še posebno obetavna. Na ogled bodo postavili tako rekoč vse, od drobnice do kmetijskih pridelkov. Pred Taverno se bodo predstavila tudi posamezna društva. Tam bodo tudi razne degustacije, peka rib in podobno. Najem stojnice za trženje pridelkov ali izdelkov za en dan velja 50 evrov, lm2 zunanje površine 8 evrov. Najem stojnice za dva dni 80 evrov, lm2 zunanje površine pa tudi 8 evrov. Prostori za “netržne nastope”: razstave, degustacije, predavanja..., brezplačno. M-■ ~W Jubilejni 50. FIJET kongres v Sloveniji (17.-23. oktober 2008) V Sloveniji se bo od 17. do 23. oktobra letos mudilo okoli 200 tujih turističnih novinarjev FIJET, ki bodo v času kongresa obiskali tudi Izolo, Piran, in Portorož, Lipico in Postojno. Eden največjih kongresov Mednarodne zveze turističnih novinarjev in piscev o turizmu (FIJET) bo 18. oktobra 2008 v kongresni dvorani Hotela Union v Ljubljani. V nedeljo, 19. oktobra, bo sprejemna Tartinijevem trgu v Piranu, kjer bo novinarje pozdravil piranski župan Tomaž Gantar. Turizem se bo predstavil v hotelih LifeClass, novinarji pa si bodo tudi ogledali dan prej uradno odprt Kempinski Palače hotel. Na razširjeni 2. seji Izvršnega odbora FIJET Slovenija v Ljubljani, 10. septembra, so prečesali še zadnje podrobnosti pred prihodom okoli 200 novinarjev in piscev v Slovenijo. Otvoritev 50. jubilejnega kongresa in 1. del Generalne skupščine bo 18. oktobra ob 8.00 uri v Grand hotelu Union v'Ljubljani, kjer bodo tudi volitve v Izvršni odbor FIJET ter strokovni del kongresa na aktualno temo Podnebne spremembe in turizem. Sledil bo odhod na Ljubljanski grad in v Postojno ter povratek v Ljubljano. V nedeljo, 19. oktobra, ob 8.00 uri bodo novinarji najprej obiskali Dolenjsko, Šmarješke toplice in Otočec. Sledi odhod proti Slovenski Istri. Ob 17.00 bo krajši sprejem na carinskem pomolu v Izoli, nato pa prevoz po morju do Pirana, kjer bo novinarje na Tartinijevem trgu v Piranu ob 18.30 pozdravil piranski župan Tomaž Gantar. Namestitev in večerja bo v Grand hotelu Portorož, kjer bodo predstavniki Istrabenz Turizma novinarjem predstavili blagovno znamko LifeClass in letošnje dosežke v tukajšnjem turizmu. Udeleženci kongresa, novinarji in pisci, si bodo ogledali prenovljen in tudi že odprt Kempinski Palače hotel ter tudi Marino Portorož. Nato se bodo odpeljali na ogled Kobilarne Lipica in Nove Gorice. 21. oktobra se bodo mudili v Goriških Brdih, kjer bo sestanek Izvršnega odbora FIJET in Odbora direktorjev. Ogledali si bodo tudi muzej v Kobaridu, Bled in Brdo. Nedvomno, daje to za slovenski turizem izjemna priložnost, saj se redko kdaj zgodi, da bi neko turistično deželo naenkrat obiskalo kar 200 novinarjev. Predsednik FIJET Slovenija je televizijski novinar Drago Bulc. Generalna sekretarka je novinarka na Radiu Slovenija Cveta Potočnik. Predsednik Nadzornega odbora društva FIJET Slovenija je odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc. Žurnal hitrejši od Primorskih novic Urednica brezplačnika Žurnal za Slovensko Istro Suzana Kos je prepričana, da Žurnal 24 že uspešno prehiteva dnevnik Primorske novice, kjer se naj ne bi še navadili na dnevno izhajanje, ko mora biti informacija hitra, ažurna in odmevna. Primorskim novicam in drugim regionalno-lokalnim časopisom pa kljub malce agresivnim brezplačnikom ni bistveno padla naklada, saj so uspeli obdržati svoje resne bralce. Kot nekakšno protiutež so v Primorskih novicah ustanovili brezplačni časopis Istro. Od šestih brezplačnikov, od katerih so že trije poniknili takoj po volitvah, ima Žurnal še največ možnosti, da bo preživel turbolenco na zasičenem medijskem prostoru. Časopis, ki ga dobesedno mečejo za bralci, je kot kaže zadnje čase nekoliko spremenil uredniško politiko in se je prelevil v dostojnega obveščevalca o dnevnih dogodkih, vse brezplačnike pa praviloma držijo pokonci prihodki od oglaševanja in relativno malo plačani dopisniki. Plinski terminali Evropski komisar Dimas: Slovenija in Italija naj najdeta skupno rešitev! Po končani javni razgrnitvi dokumentacije kopenskega terminala za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah in morskega terminala za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor RS (MOP) na novinarski konferenci (L oktobra 2008) v prostorih Morske biološke postaje v Piranu predstavili pripombe naše javnosti ter nadaljnje korake Republike Slovenije, če bo Italij auresničila svoj o namero o gradnj i dveh terminalov blizu naše meje. Za terminal na kopnem v Žavljah je to že skoraj 100-odstotno, vprašljivo pa je, če se bo zgodil terminal v Tržaškem zalivu tako zelo zalivu blizu naše meje. Tožba na Evropsko sodišče je zadnja možnost in po vsej verjetnosti do nje tudi ne bo prišlo, saj ne bi ustavila gradnje terminalov! Kot je na novinarski konferenci povedal vodja medresorske komisije o plinskih terminalih Marko Starman bodo najprej poslali zahtevo na evropsko komisijo. Če nas ta ne bo podprla v naših zahtevah, ne izključuje tožbe na Evropskem sodišču v Luksemburgu. Procedura ni tako preprosta, da bi lahko vse odpravili z velikim naslovom „Slovenija bo tožila Italijo". Sodišče v Luksemburgu nima neposredne izvršilne moči zoper Italijo. Je pa res, da je odločitev evropskega sodišča nad odločitvijo evropske komisije, ki je izvršilni organ EU, ki lahko celo kaznuje svojo članico, v tem primeru Italijo, če ni upoštevala evropske okoljske zakonodaje oziroma že izdanih predpisov. Skoraj nemogoče je, da Italija nima opravljenih raziskav vpliva plinskih terminalov na okolje - vsaj njihovo, če že ne naše. Še več. Kot je na koncu dejal državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj, lahko Italija Evropski komisiji celo prikaže izboljšanje stanja v Žavljah prav z uvedbo plinskega terminala v primerjavi s sedanjim onesnaženjem zaradi pretakanja nafte. Nikjer prave civilne pobude. Zakaj se ne oglasi slovenski turizem? Ne v Sloveniji ne v Italiji doslej nismo zasledili javnih protestov in civilnega odpora glede nameravane postavitve terminalov v morju in na kopnem. Sosednja Italija bi bila že kot članica EU dolžna upoštevati evropske predpise o zaščiti in varovanju ogroženega severnega dela j adranskega morj a pred onesnaženj em in upoštevati slovenske pripombe na možne čezmejne vplive. Kot smo že pisali je minister za okolje in prostor Janez Podobnik 27. junija 2008 glede italijanskih namer pisal evropskemu komisarju Grku Stavrosu Dimasu naj ukrepa. Komisar se mu je zahvalil za pismo dober mesec pozneje, 4. 9. 2008. Iz pisma v petnajstih vrsticah je mogoče razbrati, da italijanski projekt postavitve plinskega terminala v Žavljah še nima odobritve pri pristojnem italijanskem ministru, kakor tudi ne pri njihovi vladi. Tako kot kaže tudi še ni pogojev za kakršno koli ukrepanje. Komisar na koncu opogumlja Slovenijo in Italijo naj glede namere postavitve terminala v Tržaškem zalivu sodelujeta v duhu medsebojnega sporazumevanja. Mag. Vesna Kolar Planinšič je naštela vrsto razlogov zakaj nasprotujemo gradnji plinskih terminalov blizu naše meje. Nismo še slišali, da bi se glede morebitne nevarnosti na morju oglasil slovenski turizem. Ukrepati bo treba hitro, ker naj bi že oktobra prišlo do nekaterih ključnih v Italiji. Z vsemi ugotovitvami bodo seznanili našo (verjetno novo) vlado, ki naj ukrepa - vključno s tožbo, če bo res potrebno, smo slišali na novinarski konferenci. Na fotografiji (z leve): mag. Vesna Kolar Planinšič (MOP), dr. Mitja Bricelj - MOP, državni sekretar, mag. Marko Starman, vodja medresorske delovne skupine za plinske terminale, dr. Marjan Vezjak, MOPARSO. Banka Koper poslej zelena Ne zaradi izkušenj pač pa zato, ker je morala spremeniti celostno podobo. Lepo modro barvo je nadomestila manj udarna zelena, tudi znamenitega modrega znaka BK ni več videti. K napisu Banka Koper v zelenem so pridali logotip bančne skupine Intesa Sanpaolo. Banka, ki je že v večinski tuji lasti, bo bolj prepoznavna, je na novinarski konferenci povedal Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d.d. Po tržnem deležu v Sloveniji je Banka Koper uvrščena na šestem mestu. Dario Radešič, direktor splošnega sektorja je predstavil spletno bančništvo, Banko IN. FOTO: Primorski utrip. Čezmejno sodelovanje gasilcev V Pretorski palači v Kopru bodo v soboto, 1». oktobra, ob 9.30 podpisali sporazum ° „čezme.inem sodelovanju na področju gašenja in reševanja med Gasilsko brigado Koper in Deželno gasilsko brigado Trst. Medila bo gasilska prireditev (vaja) Gasilci brez meja” ob 10.30 uri pri lijogrski tržnici ob Piranski cesti. Poročilo državne volilne komisije Uradni izidi volitev poslancev v Državni zbor 21. septembra 2008 Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.696.437 volivcev. Na volitvah je glasovalo 1.070.523 volivk in volivcev ali 63,10 % vseh volilnih upravičencev. Število oddanih glasovnic: 1.070.424. Število neveljavnih glasovnic: 18.597. Število veljavnih glasovnic: 1.051.827. Zmagovalka volitev je politična stranka Socialnih demokratov (SD). Italijansko narodno skupnost bo v parlamentu zastopal Roberto Battelli, madžarsko pa Laszlo Goencz. Obala ima kar štiri poslance! Največji dosežek so zabeležili Socialni demokrati s tremi poslanci z Obale. Od devetih kandidatov iz volilnih okrajev v občini Piran, Izoli in Mestni občini Koper (dva volilna okraja) so se v državni zbor uvrstili štirje. Naj večji uspeh je dosegla SD, saj seje v parlament uvrstil po en kandidat iz vsake obalne občine: iz piranskega volilnega okraja dr. Patrick Vlačič, z najvišjim odstotkom (kandidat za ministra za promet), iz Izole Breda Pečan (poslanka tudi v tem mandatu), iz Kopra pa mladi dr. Luka Juri. V Kopru je zmagal tudi kandidat stranke Zares Franco Juri. Druga najmočnejša politična stranka v parlamentu bo SDS, ki ima samo enega poslanca manj kot SD. V parlament se je uvrstilo sedem političnih strank oziroma dve manj kot v prejšnjem mandatu. Ime politične stranke Glasovalo štev. volivcev % Štev. poslanskih mest 1. Socialni demokrati SD 320.248 30,45 29 2. SDS 307.735 29,26 28 3. Zares 98.526 9,37 9 4. DeSUS 78.353 7,45 7 5. SNS 56.832 5,40 5 6. SLS+SMS 54.809 5,21 5 7. LDS 54.771 5,21 5 Vse navedene politične stranke so bile v parlamentu že doslej. V novem sklicu bosta dve stranki manj in sicer NSi in Lipa, ki nista dosegli volilnega praga 4%. ZaNSi je namreč glasovalo 3,4p% volivcev, za Lipo pa 1,81 % . Na volitvah so nastopile še: Lista za pravičnost in razvoj, Zeleni Slovenije, Krščansko-demokratska stranka (KDS), Lista za čisto pitno vodo, Stranka slovenskega naroda, Zelena koalicija, Naprej, Slovenija in Akcije, ki so prejele vsak manj kot odstotek glasov. V volilni enoti 2 (II okrajev) je glasovalo 128.009 volivcev ( 61,26% ). Najvišja udeležba na volitvah je bila v volilnem okraju NOVA GORICA II (66,26%), najslabša pa v PIRANU (54,97%). Na obalno-kraškem območju je bila najvišja udeležba v SEŽNI (63,05%). Rezultati na obalno-kraškem območju: PIRAN: Volilnih upravičencev: 14.907, volitev seje udeležilo 8.195 volivcev ali 54,97% IZOLA: Volilnih upravičencev 12.818, udeležba 7.530 volivcev ali 58,75% KOPER I: Volilnih upravičencev: 18.989, udeležba 10.660 volivcev ali 56,14% KOPER II: Volilnih upravičencev: 23.024, udeležba 13.170 volivcev ali 57,20% SEŽANA: Volilnih upravičencev: 21.050, udeležba 13.271 volivcev ali 63,05% Izidi glasovanja narodne skupnosti Italijanov (9. volilna enota). Zmagovalec: Roberto Battelli. Vpisanih 2.739 volivcev + 4 volivci s potrdili 0 2.743 volivcev. Glasovalo je 1.385 volivcev. Neveljavne glasovnice: 48. Število veljavnih glasovnic: 1.337. Bilo je pet kandidatov: 1. ) Roberto Battelli s 25,74% 2. ) Aurelio Juri je dobil 22,04% 3. ) Vladimir Dellore 19,34% 4. ) Luciano Monica 18,68% 5. ) Sebastjan Pelan 14,20% ■ w Portoroški Casino prihranil 8 milijonov evrov Casino Portorož bo z uspešno prisilno poravnavo prihranil 8 milijonov evrov, seveda na račun določene kategorije upnikov, med katerimi je tudi Primorski utrip, ki bodo šele čez kakšno leto dni prejeli poplačano le 20 odstotkov svojih terjatev. Zeli biti država še naprej lastnik? Finančno sesutje nekoč mogočnega portoroškega Casinoja se ni zgodilo skozi noč. Za to imajo “zasluge” številni vodilni, pa tudi nadzorni organi, ki niso odigrali svoje vloge kot bi bilo treba, ko se je že šušljalo, da stvari ne gredo v pravo pot. Država je vestno pobirala davščine, občine koncesijske dajatve, nihče pa ni bil pripravljen pravočasno ukrepati in zgodilo se je kar se je moralo. Igralnica je šla v prisilno poravnavo (faza pred stečajem) s čimer seje rešila okoli 8 milijonov evrov dolga. Če res želi stopiti na zeleno vejo potrebuje še sveži kapital. Če kdo bi torej država kot večinska lastnica morala zagotoviti sveži kapital - prek Kada dokapitalizirati firmo, ali pa jo prepustiti zasebni iniciativi. Da bo mera polna je portoroška igralnica, kije svojo pot začela že leta 1913 na griču Sv. Lovrenca (v vili San Lorenze- Sv. Lovrenc), na istem mesto torej kot j e danes (že s 95 -letnimi izkušnjami), doživela še neposredno konkurenco v Portorožu in na Bemardinu. Ni pa dvakrat rečeno, da se kakšen igralniški salon ne bo znašel tudi v prostorih prenovljenega starega Palače hotela, iz katerega se je igralnica leta 1972 preselila v svoje prostore v okviru kompleksa GH Metropol. Za igre, ki se dogajajo v Portorožu, kjer igrata poker samo dva velika lastnika, zagotovo ni več veliko prostora. Družba za prirejanje iger na srečo Casino Portorož d.d. si je v postopku prisilne poravnave izborila 80-odstotno zmanjšanje dolga navadnim upnikom, pri čemer lahko ta preostanek obveznosti upnikom, med katerimi so sedaj tudi njihovi zaposleni, ki v preteklosti niso prejeli obljubljene razlike v plači, poravna v enem letu. Dolžna j e tudi lokalnemu časopisu za neplačane reklamne objave. Z delavci, “tako imenovanimi uporniki”, ki niso pripravljeni pozabiti svojih upravičenih sodno določenih zahtevkov, se družba še pogaja in išče načine izplačila. Casinoje s prisilno poravnavo prihranil okoli 8 milijonov evrov. Med upniki, ki še lep čas ne bodo videli svojega denarja je, tudi Informa Portorož, ki izdaja časopis Primorski utrip. Ob tem se lahko le spominjamo veselih trenutkov, ki so jih ob vidnem finančnem propadanju družbe, uživali različni vodilni, ki so si, kljub kratkemu prebivanju v paradižu delili prekrasne odpravnine. In kdo je za to kriv? Država kot lastnica ali kdo tretji? Morda nadzorni organ družbe? Vrhovna politika je v Casino vedno znova pošiljala svoje ljudi, “rešitelje”. Vsak je nekaj poskušal, na koncu pobral odpravnino - in odšel na drugo še pomembnejše mesto. Portoroške igre se nadaljujejo. Bo prišlo do kadrovskih zamenjav? Po inerciji kdo zmaga, ta vlada, bi morala nova levosredinska oblast SD, LDS, Zares nemudoma poslati v Casino tržno usmerjenega strokovnjaka, ki bo družbo z dodatno ponudbo izvlekel iz vsakdanjih tegob. Morda je bilo v preteklosti preveč neracionalnega poslovanja. Casino (kot na primer novogoriški HIT) si ni zagotovil svoje lastne gostinske dejavnosti, svojega namestitvenega objekta in je leta in leta plačeval storitve po tržni ceni, služila pa sta Marina Portorož in Metropol. Morda je bilo premalo storjenega tudi po vprašanju pridobivanja novih igralcev. Vprašanje je tudi, ali so bile naložbe v nepremičnine tiste, ki so firmi prinašale ali so jo pomagale pokopati. Nihče od nas novinarjev danes ne ve kako zgleda bilanca stanja te nekoč odlične družbe, kako je torej z dolgovi? Franc Krajnc Izola ima letni proračun V Uradnih objavah Občine Izola v časopisu Mandrač je bil 2. oktobra objavljen Odlok o proračunu Občine Izola za leto 2008, ki ga je Občinski svet po nekaj amandmajih in kratkih “posvetovalnih” odmorih na svoji 1. izredni seji, 29. septembra 2008, končno tudi sprejel. Konec dober vse dobro, bi še najbolj veljalo za Izolo, kjer sedaj v občinskih klopeh veje nov spravljivejši veter. Proračunski prihodki za leto 2008 tako znašajo 19.913.062,00 evrov, od tega davčni prihodki 9,8 milijona, nedavčni prihodki 5,8 milijona, kapitalski prihodki (prodaja zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev) pa 3,55 milijona evrov. Proračunskega primanjkljaja ni oziroma je krit s prenosom sredstev z lanskega leta. Obravnava zaključnega računa 2007 bo na seji OS 16. oktobra. Novi občinski svet je potrdil izolski proračun. Velika pooblastila županu Župan je pooblaščen za uporabo proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 20.000 evrov. O uporabi je dolžan poročati občinskemu svetu. Župan dr. Tomislav Klokočovnik je tudi pooblaščen, da odloča o oddajanju nepremičnega premoženja v najem oziroma zakup. Sme odpisati plačilo dolga do višine 420 evrov, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. Župan je tudi pooblaščen, da odloča o pridobitvi in odtujitvi posamičnega premičnega premoženja do višine 65.000 evrov. Posredni proračunski uporabniki so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt (kar so verjetno že storili), oni pa, ki se pretežno financirajo iz proračuna, uskladijo svoje finančne načrte s sprejemom proračuna v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Občinska uprava je popuščala Interes Občinske uprave, da bi proračun le sprejeli še pred koncem leta, je bil izkazan tudi v vsesplošnem popuščanju predsedujočega Darka Grada različnim zahtevam. Župan dr. Klokočovnik je namreč v tem času reševal življenje pacienta v Ljubljani. Rešen je bil tudi izolski proračun. Kajti, če ne bi bil sprejet v letošnjem letu, bi obveljal začetek postopka na vladi o ugotavljanju kaj je narobe z izolsko lokalno samoupravo, ki jo ne nazadnje oblikujejo tudi izvoljeni organi v občinskem svetu. Proračun je očitno težka strokovna tematika tudi za nekatere svetnike in svetnice, saj je predsednica enega izmed delovnih teles sprva poročala o zaključnem, namesto o rednem proračunu. Je svetnike treba prositi za sprejem proračuna? Občinski svetniki kot posamezniki nimajo nobene osebne materialne odgovornosti (razen morebitne politične na prihodnjih volitvah) za nesprejetje ali nagajanje županu pri sprejemanju proračuna. Nihče tudi ne nadzoruje nepotrebnega tratenja časa, izgube na stotine ur za prazno govorjenje in nastavljanje ekranom, da ne omenjamo finančnih posledic za določeno lokalno skupnost. Za proračun je odgovoren predlagatelj -to je Župan. Največ pripomb oziroma 9 vloženih amandmajev k predlogu proračuna je imela svetniška skupina SD. Aleksej Skok je napovedal: “Za zdaj naj bo, drugič ne bo šlo tako lahko”. Svetnik Desusa Branko Simonovič je dejal ovira delo občinskega organa bi mu bilo treba dati vedeti naj raje prepusti mesto svojemu nasledniku v stranki ali komu, ki je pripravljen tvorno sodelovati. Naravnost smešno se zdi, da se po sprejetju izolskega proračuna nekatere stranke celo hvalijo v izolskem lokalnem mediju, da so bili za proračun, nekatere pa, da so ga želele potrditi že prej, a ni šlo... Spet smo pri temeljnem vprašanju kje je odgovornost za izolske nekajmesečne proračunske zdrahe? Na izredni seji ni manjkalo tudi vprašanj glede nameravanega povečanja števila zaposlenih v občinski upravi za okoli 15% (s 65 na naj jih občinska uprava vendarle jemlje bolj resno. Po obrazložitvi strokovnih služb je skupina SD umaknila amandmaje glede znižanja prihodkov in odhodkov, vezanih na soinvestiranje izgradnje neprofitnega stanovanjskega stolpiča v Livadah. Dogovorili so se tudi kako rešiti zaplete s financiranjem nekaterih društev. S spremembo ureditvenih aktov bodo končno lahko tudi uporabna stanovanja v “kletnih” prostorih, kar je bilo zaradi izstopanja bloka iz gabaritov kar nekaj časa sporno. Svetniška skupina dveh svetnikov Slovenija je naša (E. Grbec in A. Krebelj) je podala 4 amandmaje. Iz Izole veje še ena zanimivost: Nekateri člani občinskega sveta so se obnašali kot da jih mora nekdo prositi za sprejem proračuna. Kot da tega niso razumeli za svojo dolžnost, saj je v Izoli z nesprejetjem proračuna že nastaj alanevzdržna situacija. Zlasti tudi proračuna^ živijo^ Nazdravili so proračunu 2008. Zaključni račun Volivci morda niti 2007 bodo sprejemali 16. oktobra. ne vejo, da svetniki ib ne hodijo na seje zastonj, saj prejemajo tudi do 250 evrov visoke sejnine + nagrade za delo v posameznih odborih in komisijah. Če nekdo skoraj 9 mesecev z raznimi navidezno potrebnimi pripombami 76 delavcev), pa tudi vprašanj glede sistem financiranja raznih društev, ki prosijo za proračunska sredstva. FOTO: FK- Primorski utrip. Oljkarstvo Skupščina ZDOS in obiranje Zupanove oljke bo 26. oktobra Tradicionalno obiranje Županove oljke na Belvederju nad Izolo, ki je na programu v nedeljo, 26. oktobra 2008, ob 11.00 uri, bo tudi priložnost za srečanje oljkarjev, izmenjavo strokovnih mnenj o razvoju oljkarstva na Slovenskem, ki v nasprotju z napovedmi ne nazaduje ter o letošnji pričakovani odlični oljkarski sezoni, zlasti v Slovenski Istri in Brdih. V nekaterih krajih občine Šempeter pri Gorici je namreč klestila toča, oljke pa so rahlo poškodovane od toče tudi v nekaterih predelih Slovenske Istre. Pred obiranjem Županove oljke bo ob 9.30 uri v prostorih hotela Belvedere skupščina Zveze S seje Upravnega odbora Zveze oljkarskih društev Slovenije, 26. septembra 2008, v prostorih družbe Elektro Primorska, ki bo sponzorirala izdajo prvega oljkarskega koledarja. društev oljkarjev Slovenije (ZDOS), na kateri bo predsednik zveze in član Oljkarskega društva Štorta Piran Franc Krajnc, ki mu poteče enoletni mandat, predal enoletno vodenje zveze Goriškemu oljkarskemu društvu oziroma njenemu predsedniku Mihu Lipuščku. Novinarska konferenca bo ob 13.00 uri. Predsednik skupščine Franc Krajnc bo poročal tudi o delovanju in dosežkih zveze v enoletnem mandatu in izpostavil predvsem prizadevanja zveze pri zahtevkih za znižanje davščin oljkarjem, prijavo zveze na razpis o dodelitvi evropskih sredstev, prvo izdajo poučnega oljkarskega koledarja in drugo. Strokovne sodelavke bodo poročale o letošnji pričakovani beri, ki bi po splošnih ocenah morala biti boljša od lanske celo za 40%. Iz tega sledi, da bi oljkarji na Slovenskem pridelali okoli 400 ton oljčnega olja vrhunske kakovosti. Podana bo tudi informacija o ceni 2 v letu 2008. Osnutek oljkarskega koledarja. liter ekstra deviškega olja, pridelanega I Ti .o.o. JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. 'Pd&zeae čeatčt&e fn o&čitte "Piran,?5. o&točer. 'VtodeMfo PRODAJA MODNIH OBLAČIL ŽENSKA OBLAČILA Gojmira Crnošija s.p. Obala 4b, BERNARDIN 6320 Portorož Tel.: 05 67 42 033 MOŠKA OBLAČILA TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV Moderato Cantabile d.o.o. M o rova 25 c, 6310 IZOLA Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 Široka ponudba obdelovalnih strojev za orodjarstvo in serijsko proizvodnjo: klasične in CNC stružnice, klasični in CNC rezkalni stroji in stroji za oblikovanje pločevine. ta tfjri "■{■n TElHlINlOTIROINldUM, Za praznijo6čine (Piran, 15. of{to6er čestitamo vsem o6čanf