Ob 35-letnici Iskre-Avtomatike
Z znanjem v nove bitke
»Današnja proslava s slavnostno sejo delav-skega sveta delovne organizacije je samo ena od mnogih aktivnosti, s katerimiželimo obeležiti 35-let-nico naše delovne organizacije. V program prazno-vanja smo vključili organiziranje proslav v temeljnih organizacijah, ki neposredno izhajajo iz Tovarne električnih aparatov, ustanovljene 29. 6. 1949. leta, dalje razne športne, kulturne, informativno-propa-gandne in druge aktivnosti, pripravo razstave ter iz-dajo posebnega zbornika.« S temi'besedami je v pelek, 21. septembra, v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo, predsednik delavskega sveta Boris Volk pričei slavnostno sejo.
O dosedanjih dosežkih, nakazanem razvoju in v tem okviru o položaju in pomenu delovne organiza-cije Avtomatika vSOZD Iskra in širši družbeni skup-nosti sta v nadaljevanju zasedanja spregovorila predsednik poslovodnega odbora delovne organi-zacije Avtomatika Marcel Božič in predsednik re-publiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Marko Henrik.
»Že v temeljih preteklega srednjeročnega plana smo se v Iskri odločili, da bo Avtomatika postala no-silec proizvodnje sistemov za avtomatizacijo v SOZD Iskra in da se bo pretežno preusmerila v proizvodnjo sistemov za promet, energetiko in in-dustrijo ter strateških komponent in naprav za te si-steme. Iz tega obdobja izhaja tudi sedanja pro-gramska usmeritev delovne organizacije in samou-pravna organiziranost delovnega procesa. Le-ta dobiva, po dodatnih spremembah in dopolnitvah, ki narekujejo tehnološke zahteve v smeri prestrukturi-ranja z istočasnim investicijskim vlaganjem, kvali-tetno in jasno obliko v programsko-proizvodnih in lokacijsko zaokroženih celotah, ki morajo graditi svoj nadaljnji razvoj na visoko produktivnih tehnolo-ških osnovah in na razvojno intenzivni in tržno usmerjeni proizvodnji.
V Iskri smo sedaj v fazi prestrukturiranja svojih programov in tehnoloških ter poslovnih procesov. V bodoče bodo sistemske rešitve, povezane z mikro-procesorji kot osnovno in računalniško asistenco, tiste. ki jih bodo zahtevala tako nova tehnologija kot
PRIZNANJA
Delavski svet delovne organizacije je raz-pisal priznanja ob 35-letnici delovne organi-zacije, ki so jih podelili petim delavcem de-lovne organizacije:
Dragu PODLOGARJU, dipl. inž., svetovalcu poslovodnega odbora delovne organizacije za izjemne dosežke pri organizaciji dela in uvelja-vitvi delovne organizacije doma in v tujini ter uveljavitvi programa avtomatizacije v prometu,
Matiji SELIGERJU, dipl. inž., razvijalcu IX. v TOZD Razvojni inštitut Ljubljana za izjemne do-sežke pri razvoju in afirmaciji programa napa-jalnih naprav,
Branku ROBAVSU, dipl. inž., sistemskemu inženirju v TOZD Sistemi Ljubljana za izjemne dosežke pri razvoju in uveljavitvi programa av-tomatizacije v industriji,
Adolfu DIVJAKU, dipl. inž., razvijalcu I. v TOZD Naprave za energetiko Ljubljana za iz-jemne inovacijske dosežke pri razvoju naprav za prenos podatkov pri visokonapetostnih vodih,
Radivoju ČEBOKLUU, dipl. inž., razvijalcu IX. v TOZD Razvojni inštitut Ljubljana za izje-mne dosežke pri razvoju in uveljavitvi programa relejev.
naša tržišča. Zato bo potrebno pri takl vrsti aktivno-stizdruževatikompleksnoznanjezmnogihpodročij in vključevati številne strokovnjake. Potrebna bo in-terdisciplinarna povezava različnih področij znanja in izkušenj, potrebno bo združevati strokovne in tehnološke potenciale in specialistično izkoristiti proizvodne zmogljivosti. Kot sistemska hiša je Av-tomatika ena tistih v Iskri, ki morajo s svajo aktiv-nostjo povezovati Iskro in sprožiti pobudo za nove
prugramsKe iaeje in usmentve. zaveaamo se, da si bomo leenotni, racionalni pri svojem delu in premiš-Ijeno usmerjeni zajamčili na osnovi naših prirodnih resursov enakopravno kot v mednarodno delitev dela,« je vsvojem nagovoru poudaril Marcel Božič.
Slavnostni govornik Marko Henrik pa je poleg izrečenega priznanja, ki ga je deležna Iskra in vključno delovna organizacija Avtomatika, kot ena od najpomembn^ih nosilk zahtevnih proizvodnih programov, ponovno opozoril na zaostrene gospo-darske razmere, v katerih dela naša industrija: »Ekonomska kriza, v kaferi smo se znašli in iz nje izhajajoči program ekonomske stabilizacije nam narekujeta intenzivnejši razvoj in posodobitev indu-strije, večjo rast industrijske proizvodnje, dosega-nje vlšje kakovosti proizvodov in obsežnejše vklju-čevanje v mednarodno delitev dela. To je dokaj za-htevna naloga, ki jo bo težko izvesti spričo nizke stopnjeakumulacije inspričo dejstva, daspoznanje o nujnosti prestrukturiranja industrije v pravem smi-slu besede prepočasi prodira prav v tistih okoljih, ki bi morala biti osnovni nosilci teh aktivnosti.
Marsikje imajo opravka z miselnostjo, da pre-strukturiranje pomeni predvsem popolno spre-membo proizvodnih programov, ne da bi se pri tem vprašali, koliko to stane ali smo zmožni to izvesti. Čakajo na rešitve »od zgoraj«, predvsem glede fi-nansiranja posameznih projektov oziroma reševa-nja ekonomskega položaja posameznih OZD. Sre-čujemo se s primeri, ko so OZD zanemarile svoj ra-zvoj in posodobitev proizvodnje in sedaj, sredi eko-nomske krize, ugotavljajo, da jim brez pomoči širše družbenopolitične skupnosti ni rešitve. Seštevek takšnih želja in potreb seveda daleč presega naše dejanske možnosti, zato je nujno potrebno selek-tivno reševanje po načelu postopnosti.
Pri prestrukturiranju moramo nujno upoštevati sedanje stanje v industriji in le-to reševati v smislu usklajevanja oziroma dopolnjevanja proizvodnih programov in zmogljivosti, saj imamo posamezne prolzvodne programe tehnološko-proizvodno pre-kinjene, drugod pa se programi podvajajo.
Za uspešnejše vključevanje v mednarodno deli-tev dela in s tem ustvarjanje možnosti za povečanje izvoza moramo razumeti prestrukturiranje tudi kot proces posodobitve proizvodnje za dosego višje produktivnosti in boljše kakovosti proizvodov, sprememba proizvodnih programov pa je nujna predvsem v smislu osvajanja proizvodov visoke stopnje obdelave, ki zahtevaveč znanja in kvalitet-nega dela.«
Špela Dittrich