499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Paul Freedman
Robert Lopez
(»Grandes Medievalistas del Siglo XX«, Pamplona, 2003)
V veliko zadovoljstvo mi je, da so me povabili k predstavitvi znanstvene kariere Roberta
Lopeza. @al ga sam nikoli nisem osebno spoznal ali se z njim sre~al. Svoje zadovoljstvo
kljub temu ~rpam iz dolo~ene pietas, saj je u~il na moji univerzi in bil tesno povezan z njenim
intelektualnim ‘ivljenjem od svoje prve nastavitve leta 1946 do smrti leta 1986. Pomagal
sem si z njegovo temeljito pripravljeno korespondenco, ki se nahaja v arhivih univerze Yale
in z informacijami ter fascinantimi spomini gospe Claude Lopez. Naloga, ki so mi jo nalo‘ili
Santiago Aurell in drugi organizatorji tega posveta, me je vodila tudi v preu~evanje
srednjeve{kega blagovnega prometa, zlasti v Ameriki, razlogi za to pa so njegovo nedavno
zapostavljanje, kakor tudi nekateri obetajo~i znaki pove~anega zanimanja zanj.1
Robert (rojen kot Roberto) Lopez je bil po svojih dose‘kih zna~ilen za veliko generacijo
ameri{kih mediavelistov in vendar sam po sebi nekaj izjemnega. Bil je {ele drugi redni pro-
fesor ‘idovskega rodu na Yale College (v nasprotju do zdravstvenih in drugih poklicnih {ol)
in je bil dejaven na Univerzi, ko je ta ostala utrdba ostankov ameri{kega vladajo~ega razreda.
Njegova kariera na Yaleu je bila izredno uspe{na. Ni mu uspelo le proizvesti dobrih {tuden-
tov in zavzeti vodilnega polo‘aja znotraj zgodovinskega poklica, temve~ tudi ustvariti inter-
disciplinarni program srednjeve{kih {tudij. Lopez je bil eden izmed mnogih ‘idovskih emi-
grantskih u~enjakov, katerih beg pred gro‘njo represije in iztrebljenja je pomladil in v neka-
terih primerih tudi ustvaril dolo~ena akademska podro~ja v Zdru‘enih dr‘avah Amerike.2
Nem{ki akademski begunci so prevladovali na tak{nih podro~jih kot so intelektualna zgodo-
vina renesanse (Paul Oskar Kristeller), srednjeve{ko kanonsko pravo (Stephan Kuttner),
politi~na in religiozna teorija (Ernst Kantorowicz) in srednjeve{ka zgodovina umetnosti (Ernst
Kitzinger, Kurt Weizmann). Lopez je kajpak iz Italije in tako prejkone razli~en tako po svojem
nazoru kot izkustvu od uglednej{ih nem{ko-‘idovskih u~enjakov. Tekom njegove ameri{ke
poklicne kariere ga je veliko bolj privla~ila Italija, kakor je nem{ke u~enjake zanimala njiho-
va biv{a domovina. Le malo{tevilni med slednjimi so resno razmi{ljali o povratku, tisti, ki so
se vrnili, so to pogosto ob‘alovali. Lopez je bil Yaleu isto~asno zelo privr‘en in nasproten. V
1 Za Lopezovo delo so se precej zanimali zgodovinarji, skorajda izklju~no v Italiji. Prim. P. Zerbi, »El Medioevo
emisferico: Roberto S. Lopez, v Zerbijevi zbirki esejev Il medioevo nella storiografica degli ultimi vent’anni, Vita e
Pensiero, Milano 1985, str. 205–301; Franco Cardini in Giouè Musca, »Ricordo di Robberto Sabatino Lopez«,
Quaderni medievalli 22, december 1986, str. 5–20; uvodna {tudija Gabrielle Airaldi k ponatisu Lopezove prve knji-
ge Benedetto Zaccaria, ammiraglio e mercante nella Genova del Ducento, Camunia, Firence 1996, str. v–xxiv; njeni
eseji predstavljeni v Il medioevo degli orizzonti aperti, Atti dellagiornata di studio per Roberto S. Lopez, ur. Gabriel-
la Airaldi, Commune di Genova, Genova 1989; in Aniella Romagnoli, »Il Medioevo: uno stato d’animo? Riflessioni
sull’opera di Roberto Sabatino Lopez, v: Il mestiere dello storice del medioevo, ur. Francesco Santi, Centro Italiano
di Studi sull’Alto Medioevo, Spoleto 1992, str. 39–71. Nisem si uspel ogledati doktorske disertacije C. Cominnetti,
»Il Medoevo di Roberto Lopez: linee portanti e fortuna storiografica«, ki je bila zagovarjana leta 1993 na Università
Cattolica del Sacro Cuore.
2 Splo{no o tej temi prim. L. A. Coser, Refugee Scholars in America: Their Impact and Their Experiences, Yale
University Press, New Haven 1984.
500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Zdru‘enih dr‘avah, v katerih je uspeval in bil zelo vpliven, se nikoli ni po~util povsem doma,
nemara zaradi tega, ker ameri{ka akademska kultura ni bila dovolj duhovita, de‘elo samo pa
je bolj kot intelektualna ostrina navdu{evala tehnologija (sam Lopez se nikoli ni nau~il voziti
avta). Leta 1945 mu je mentor pri njegovem ameri{kem doktoratu, profesor Robert Reynolds
pisal iz Wisconsina in ga rotil, naj mu te‘avno tr‘i{~e akademskih slu‘b ne vzame poguma,
ter na koncu dodal: »Jejhata Bob, ne ra~unaj na to, da bo{ lahko kariero nadaljeval v Italiji«.3
Lopez je ostal v ZDA. Njegova najve~ja sku{njava, da bi od{el od tod, se je, kot se to
pogosto dogaja, ponovila precej kasneje, ko je na vi{ku svoje kariere leta 1969 dobil ponud-
bo za Chichele Chair na Oxfordu, enega izmed najve~jih akademskih naslovov na tej ~asti-
vredni univerzi, a presti‘ni naslov ni prevladal nad prakti~nimi in intelektualnimi razlogi,
zaradi katerih je ostal na Yaleu.4
Robert Lopez je ostal predvsem Italijan in zvesti sin Genove, ~etudi se je njegova dru‘ina
kmalu po njegovem rojstvu preselila v Milano. Na njegovem pogrebu so zapeli »Va pensie-
ro«, veliko to‘bo izgona iz Verdijevega Nabucca, kar je bilo povsem primerno. Zbor hrepe-
nenja, ki so ga v Babilonu zapeli ‘idovski izgnanci, so je namre~ za svojo himno vzel italijan-
ski Risorgimenta, kasneje pa vsi tisti, ki jih je ljubljena patria v Mussolinijevem obdobju
prisilila v izgnanstvo. Lopez ni nikoli sku{al skrivati ali zmanj{evati svojega ‘idovskega
izvora, to pa za njegovo samorazumevanje ni tako pomembno kot njegov genovski izvor.
Sefardsko ime, ki se seveda vpri~nemu ob~instvu zdi precej logi~no, je ljudi v Zdru‘enih
dr‘avah Amerike tako begalo, da so ga na Brooklyn College, delu mestnega univerzitetnega
sistema New Yorka, leta 1944 zaprosili, da bi ne pou~eval samo zgodovine, temve~ tudi
uvodni te~aj v {pan{~ino, saj so iz njegovega imena sklepali, da gre za njegov materin jezik.
Glede na stanje, kakr{no je tedaj bilo, Lopez administracije ni obvestil, da temu pa~ ni tako,
saj je znal {pansko zgolj brati. [pan{~ino je potem u~il en semester, tako da je ostal sam
korak pred svojimi u~enci, ki so se {pan{~ine {ele za~enjali u~iti.
O Lopezovih nazorih nas lahko podu~i navdu{enje ob tako imenovanem zemljevidu Vin-
landije, zemljevidu, ki se nahaja v posesti knji‘nice Beinecke v Yaleu, ki dokazuje tako ob-
stoj Kitajske kot tudi navzo~nost precej{njega teritorija, ki se nahaja med Evropo, Islandijo,
Grenlandijo in vzhodno Azijo. Ko je Yale leta 1965 pridobil dotlej neznani zemljevid, je to
povzro~ilo precej navdu{enja, saj je dokazovalo skandinavsko navzo~nost v Novem Svetu, ki
je sedaj ob~e sprejeta na osnovi arheolo{kih dokazov, tedaj pa so jo imeli {e za revolucionar-
no trditev. ^e bi zemljevid Vinlandije zares datiral v petnajsto stoletje, bi bila njegova dokaz-
na vrednost za ohranitev vednosti o trans-atlanskem ozemlju, ko je bilo obdobja vikin{kega
raziskovanja ‘e konec, pomembna in enkratna. Sedaj velja, ~eravno to nikoli ni bilo dokon~no
dokazano, da gre za ponaredek in da je avtenti~nost zemljevida dvomljiva.5 Kakorkoli ‘e,
dolgo preden so se pojavila tak{na vpra{anja, je Lopez na vi{ku popularnega navdu{enja nad
zemljevidom Vinlandije natanko dvanajstega oktobra, na dan, ko se v ZDA praznuje dan
Kri{tofa Kolumba, zakorakal v svojo predavalnico, v kateri je predaval o srednjeve{ki zgodo-
vini in pri~el risati zemljevid Italije z njenimi ve~jimi mesti ter ob tem, ko je ozna~eval
3 Yale University Archives (odslej YUA), MS 1459, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo Reynoldsa Lopezu, 12.
julija 1945.
4 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, korespondenca s princem Dimitrijem Obolenskim in sirom Ronaldom
Symejem.
5 Lopez je prispeval nekaj kratkih, skepti~nih opazk v eseju z naslovom »The Case is not Settled«, publikaciji,
ki je bila posve~ena zemljevidu, ki jo je uredil W. E. Washburn, Proceedings of the Vinland Map Conference, Univer-
sity of Chicago Press, Chicago 1971, str. 31–34.
501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Genovo, pripomnil, da gre za rojstno mesto odkritelja Amerike, Kri{tofa Kolumba, ter {e
nekaj drugih znamenite‘ev.6
* * *
Preden se lotim ocene prispevkov, bi rad orisal kariero Roberta Lopeza. Tako, ob ‘e
omenjenem Kolumbu, pri~enjamo z Genovo, kjer se je Roberto Lopez rodil 8. oktobra leta
1910. Njegov o~e, Sabatino Lopez, je bil znan dramaturg in u~enjak, prijatelj in zagovornik
dela Luigija Pirandella ter tudi sam ena izmed glavnih literarnih osebnosti medvojne Italije.
Robertov brat Guido se spominja, da je bil Robert prezgodaj zrel, toda ne kot glasbeni ali
matemati~ni genij, temve~ kot de~ek izjemnega in raznolikega znanja. Odrasle je navdu{eval
in zabaval s svojimi pogovori, isto~asno pa je svoje {olske u~itelje spravljal ob pamet, saj so
ga teme, ki jih je ‘elel preu~evati, mo~no zanimale, ostale pa ~isto ni~. Bil je vihrav, zabaven,
nepotrpe‘ljiv, ter malce namenoma povr{en, in kot so u~itelji povedali star{em, se ga je dr‘al
sloves klepetulje, klovna, nekoga, ki vselej zamuja. (»chiacchierone, burlone, ritarditario«).7
S~asoma so njegove sposobnosti prevladale nad njegovimi pomanjkljivostmi, tako da je pri~el
delati kot ~asnikar in tu hitro napredoval. ^eprav je pri~el objavljati ~lanke o razli~nih tema-
tikah v vseh glavnih italijanskih ~asopisih, je kmalu spoznal neprijetno plat nenehnih kom-
promisov, ki so v tak{nem poklicu in v vse bolj represivnem politi~nem ozra~ju postajali
nekaj neizogibnega. Opogumljen s strani materinega strica Guida Tabeta, in‘enirja v Genovi,
ki ga je zanimala zgodovina tega mesta, se je Roberto vse bolj in bolj posve~al preu~evanju
srednjeve{ke zgodovine ter na univerzi v Milanu leta 1932 tudi diplomiral. Njegova tesi di
laurea je bila o genovskem trgovskem pustolovcu Benedettu Zaccariji.
V nekaterih pogledih je Lopezova italijanska kariera podobna kasnej{i ameri{ki, za~etnemu
obdobju, ki ga je sam imel za negotovo akademsko izgnanstvo, je sledilo bolj gotovo slu‘be-
no mesto. Akademskim slu‘bam v Cagliariju in Paviji je sledila znatno primernej{a nastavi-
tev na univerzi v Genovi leta 1935. Od leta 1933 in njegove prve knjige, ki je temeljila na
milanski doktorski tezi, pa vse do svojega odhoda v Anglijo februarja leta 1939, je Lopez
spisal kopico ~lankov in monografij o zgodovini Genove in njenih mediteranskih kolonijah.8
Njegove {tudije o genovski ekonomski zgodovini so temeljile na masivnih notarskih zapisih
dr‘avnega arhiva, ki so mu omogo~ili, da je rekonstruiral, kako so trgovska podjetja, na
katerih je Genova temeljila, dejansko delovala. Raje kot da bi se opiral na veliko pripoved o
genovski politi~ni zgodovini ali na splo{nem pregledu rivalstva Genove z Benetkami ali Bar-
celono, si je Lopez ogledal, kako so trgovci zgradili svoje delovanje, pogodbe, v katere so
vstopali, blaga, s katerimi so se ukvarjali, ter kako so se soo~ali s tveganji in negotovostmi
nevarnega, a potencialno dobi~konosnega trgovanja.
V ~lanku, ki ga je spisal leta 1948 ob pregledu zbirke spisov Armanda Saporija o eko-
nomski zgodovini, je Lopez razlikoval dve metodi rekonstruiranja zgodovine srednjeve{kega
6 Za to zgodbo se zahvaljujem gospodu Ronaldu Knoxu, nekdanjemu asistentu Roberta Lopeza na dodiplomskem
{tudiju na Yaleu. V predgovoru k svojemu delu Birth of Europe (iz{le pri M. Evans and Co., New York 1967, str. 4),
se Lopez opravi~uje, ker je posebno pozornost v knjigi namenil mediteranskemu obmo~ju: »Rojen sem v Genovi,
‘ivim in u~im v Zdru‘enih dr‘avah Amerike; ~e Kri{tof Kolumb ni bil ni~ manj Genov~an, ko je odkril Ameriko,
lahko od njegovega poni‘nega rojaka le ste‘ka pri~akujemo, da bo ohranil ravnodu{no nevtralnost...«.
7 Oceno je na ‘alni posmrtni slovesnosti v Yaleu 18.oktobra l986 podal Guido Lopez.
8 Zlasti Genova marinara nel Ducento: Benedetto Zaccaria ammiraglio e mercante, G. Principato, Messina in
Milano 1933 (ponatisnjeno kot Benedetto Zaccaria, ammiraglio e mercante nella Genova del Duecento, Camunia,
Firence 1996); Studi sull’economia genovese nel medivo evo, S. Lates, Torino 1936; in Storia delle colonie genovese
nel mediterraneo, Niccolo Zanichelli, Bologna 1938 (ponatis Marietti, Genova 1996). Lopez je bil tudi prvi ne-
francoski avtor v reviji Annales s svojim prispevkom »Aux origines du capitalisme génois«, Annales d’histoire
économique et sociale 9 (1937), str. 429–454.
502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ekonomskega napredka: metodo, ki pri~enja z veliko hipotezo, ki temelji na malem {tevilu
dejstev, in obratni proces, pri katerem pridemo do sklepov tako, da najprej poi{~emo toliko
podatkov, kolikor je mogo~e, ter o njihovih nasledkih razmi{ljamo v posebnih in lo~enih
razpravah, sklepe pa potegnemo {ele tedaj, ko smo ves ta obse‘ni material temeljito premisli-
li. Veliki utemeljitelji sodobne srednjeve{ke ekonomske zgodovine, Pirenne, Sombart, Dop-
sch, predstavljajo prvi na~in napredovanja, medtem ko je Lopez hvalil delo tak{nih italijan-
skih u~enjakov kot sta Sapori in Gino Luzzato kot model, ki bi z veljavno in niansirano
informacijo lahko nadomestil »povr{ne, ~eravno briljantne splo{ne sklepe.«9
Lopez je informacije zbiral iz najbolj rutinskih vrst virov, da bi tako dobil celotno sliko
trgovske menjave, sliko, ki je vsebovala precej podrobnosti in anekdot. ^lanek o Genovskih
trgovcih na najoddaljenej{ih koncih Azije se pri~enja s pripombo, da celo najbolj pusti in
neobetajo~i notarski dokumenti ponujajo zanimive in nepri~akovane uvide v ~love{ki zna~aj
ter dru‘beno in ekonomsko okolje srednjega veka.10 To bi lahko slu‘ilo kot predstavitev tako
metode kot ciljev Lopezovega raziskovalnega dela. Rezultat ni bil le velika sinteza srednjeve{ke
ekonomske trgovine, temve~ tudi zanimiva vpra{anja in anekdote, kdo je dejansko izna{el
testenine (ki so jih sami, ne da bi jih uvozili s Kitajske, neodvisno razvili Italijani), do ‘ivljenj
italijanskih trgovcev, ki so prebivali v Indiji in na Kitajskem.11
Uporaba arhivskih in {e posebej notarskih zapiskov v Genovi je predstavljala osnovo za
{tevilne ~lanke v tridesetih letih dvajsetega stoletja o posebni temi srednjeve{ke blagovne
menjave, toda v letih potem je bil Lopez prisiljen zapustiti Italijo, njegovo poprej{nje raz-
iskovanje v Genovi pa je podpiralo {ir{e sklepe naslovljene na publike, ki so jih bolj zanimale
posledice genovske ekonomske zgodovine kot pa poznavanje samega mesta. Lopez bi bil
nedvomno velik in pionirski zgodovinar ne glede na to, kje bi deloval, toda izkoreninjenje
njegovega ‘ivljenja je njegovo raziskovalno delo usmerilo k {ir{im in bolj primerjalnim
vpra{anjem, kot se jih je loteval v tridesetih letih, vpra{anj, na katera je lahko odgovoril
zahvaljujo~ delu v genovskem Archivio di Stato.
Italijanski proti-‘idovski zakoni so bili sprejeti ob Mussolinijevem zavezni{tvu s Hitler-
jem in poostreni pod vplivom kristalne no~i novembra leta 1938. Zgodaj leta 1939 je Lopezu
uspelo dobiti za~asno zato~i{~e v Angliji, nameraval pa je emigrirati v Zdru‘ene dr‘ave
Amerike. Dirigent Arturo Toscanini, ki je kot pripadnik visoke kulture v ameri{kem ‘ivljenju
zavzemal izjemno mesto, je v Lopezovem imenu pisal ambasadorju Josephu Kennedyju in
ga zaprosil za njegovo pomo~ pri razvpito brezbri‘nih priseljenskih oblasteh.12 Kennedy
(o~e bodo~ega predsednika), ne ravno velik prijatelj tistih, ki so nasprotovali Hitlerju in
Mussoliniju, je kljub vsemu posku{al z nekak{nim posegom, ker pa so Lopezu diagnosticira-
li o~esni trahom, mu vstopa, dokler bi ne mogel imeti operacije, niso dovolili.
Drugi pogoj za dovoljenja za emigracijo je bil v tem, da bi ga v ZDA ~akala slu‘ba.
Uspelo mu je dobiti status raziskovalnega asistenta pri srednjeve{kemu zgodovinarju Rober-
tu Reynoldsu na univerzi Wisconsin, kar mu je omogo~alo, da je lahko v dveh letih pridobil
9 »Italian Leadership in the Medieval Business World«, Journal of Economic History, 8, 1948, str. 63–68.
10 »In quibuscumque mondi partibus«, v: Miscellanea di storia italiana e mediterranea per Nino Lamboglia,
Genova 1978, str. 347.
11 »Chi ha inventato gli spaghetti?«, v: Lopez, Su e giù per la storia di Genova, Università di Genova, Genova
1975, str. 381–383; »European Merchants in the Medieval Indies: The Evidence of Commercial Documents«, Jour-
nal of Economic History, 3, 1943, str. 164–184; »L’extrême frontière du commerce de l’Europe médiévale«, Le
Moyen Age, 69, 1963, str. 479–490; »Nouveaux documents sur les marchands italiens en Chine à l’époque mongo-
le«, Comptes-rendus de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 1977, str. 445–457.
12 Pismo Artura Toscaninija ambasadorju Josephu Kennedyju, datirano s 6. majem 1939. Zahvaljujem se gospe
Lopez, da sem si lahko ogledal kopijo tega pisma.
503ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ameri{ki doktorat. Prav gotovo je moralo biti to, da si iz Evrope prispel z drobi‘em, s katerim
si se lahko odpeljal od ladijskega terminala do avtobusne postaje v New Yorku, preden si se
odpravil v {irjave notranje Amerike, {okantno. Videti je, da Lopezove globoke hvale‘nosti
Reynoldsu v kasnej{ih letih niso spremljali kaki posebej nostalgi~ni spomini na Wisconsin,
~eprav je bila to dejansko vselej ena izmed prvih univerz v Zdru‘enih dr‘avah, {e zlasti v
pogledu preu~evanja zgodovine in dru‘benih znanosti.
Potem ko je na univerzi Wisconsin leta 1942 Lopez doktoriral, se je sku{al pridru‘iti
vojski ZDA, a je bil zaradi svojega italijanskega porekla avtomati~no »sovra‘ni tujec«. Zara-
di ~udne logike uredb vojnih ~asov, pa je lahko namesto tega delal za Office of War Informa-
tion v New Yorku, ki je oddajal italijanski program. Glede na svoj posebni talent za prvo
karierno izbiro, novinarstvo, je kmalu pri{el na drugo najvi{je mesto v odseku (direktor je bil
vselej ameri{ki dr‘avljan). S svojega mesta je protestno odstopil zaradi pogajanj ameri{ke
vlade z generalom Badogliom po padcu Mussolinija.
V New Yorku je leta 1942, tik zatem, ko je zapustil Wisconsin, spoznal svojo bodo~o
‘eno, Claude-Anne Kirschen. Komajda ji je iz Belgije, ki so jo okupirali nacisti, uspelo
pobegniti v [panijo, sedaj pa je obiskovala univerzo Columbia in delala za izgnanega zgodo-
vinarja Bizanca Henrija Grégoireja, urednika revije Byzantion, za katero je Lopez napisal
enega svojih prvih znanstvenih ~lankov v angle{~ini o raz{irjenosti bizantinskega prava.13
Vojna leta so s seboj prinesla negotovost in frustracije, tako, da se je moral Lopez najprej
zadovoljiti z za~asnim akademskim mestom na Columbia University in na Brooklyn Colle-
geu. Vendar pa je uspel hitro presedlati iz italijan{~ine in genovskih tem na ~lanek v angle{~ini
in v ameri{ke revije o srednjeve{kih {tudijah ter ekonomski zgodovini, ki so se ukvarjale s
tistim, kar so imeli za velike tematike, ki so presegale svet enega samega mesta. Po tistem,
kar bi lahko imenovali prehodni esej »The English and the Manufacture of Writing Materials
in Genoa«, ki je bil objavljen leta 1940, se je Lopez lotil ~lankov o razli~nih problematikah,
ko je na primer {tudije o evropskih trgovcih v Indiji, ali pa prispevka v vodilno ameri{ko
revijo Speculum o bizantinski industriji svile.14 A nek drug medvojni ~lanek za Speculum je
pritegnil najve~ pozornosti in Lopeza uveljavil znotraj angle{ko govore~ega sveta kot avtori-
teto za problematiko ekonomske baze prehoda med klasi~nim in srednjeve{kim svetom, o
katerem so sicer tedaj zagreto razpravljali. ^lanek »Mohammed and Charlemagne: A Revi-
sion« je predstavljal prevrednotenje slovite teze Pirenna v lu~i bizantinskega in arabskega
dokaznega materiala.15 V njem je Lopez zagovarjal tezo, da si je treba bolj podrobno, kot sta
to storila Pirenne in njegov naslednik Dopsch, ogledati mediteranski svet, ter ponuditi bolj
pretanjeno razlago numizmati~nega in ekonomskega dokaznega materiala. Lopez ni spod-
bijal zatona mediteranske trgovske menjave od petega do devetega stoletja, zlasti Pirennejevih
»{tirih izginotij« (papirusa, luksuznih oblek, za~imb in zlate valute), pa~ pa je pokazal, da do
tega ni pri{lo izklju~no ali celo prvenstveno zaradi arabskih osvajanj, temve~ zaradi bizantin-
skih politik trgovanja in splo{ne rev{~ine biv{ega rimskega Zahoda. O tezi Pirenna bodo
razpravljali {e desetletja, nedavno je spet o‘ivela, ~e ‘e ne ravno kot povsem kredibilna teo-
rija, pa vsaj kot {ablona, kako naj bi dojemali konec rimskega sveta.16 Lopez je argument iz
13 »Byzantine Law in the Seventh Century and its Reception by the Germans and the Arabs«, Byzantion, 16,
1942–1943, str. 445–461.
14 »The English and the Manufacture of Writing Materials in Genoa«, Economic History Review, 10, 1940, str.
132–137; »European Merchants in the Medieval Indies: The Evidence of Commercial Documents«, nav. delo; »Silk
Industry in the Byzantine Empire«, Speculum, 20, 1945, str. 1–42.
15 »Mohammed and Charlemagne: A Revision«, Speculum, 18, 1943, str. 14–38.
16 Prim. zlasti: R. Hodges in D. Whitehouse, Mohammed, Charlemagne and the Origins of Europe: Archaeolo-
gy and the Pirenne Thesis, Cornell University Press, Ithaca 1983, in M. McCormick, Origins of the European
Economy: Communications and Commerce, AD 300–900, Cambridge University Press, Cambridge 2001.
504 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Pirennove geopoliti~ne perspektive (vzpona severne Evrope in zatona Mediterana, ki ga sim-
bolizira Karel Veliki), premestil na argument, ki je bolj osredoto~en na dejanski kompleks
potekanja kulture, porabe in trgovine na Jugu.17
Na osnovi njegovega evropskega ugleda in kot pripoznanje pomembnosti srednjeve{ke
ekonomske zgodovine v ~asu, ko je bil prevladujo~i vidik srednjeve{ke zgodovine v Ameriki
politi~na in konstitucionalna zgodovina, je Lopez leta 1946 dobil mesto na univerzi Yale kot
za~etni profesor (asistent), s polnim, ~eravno poskusnim statusom znotraj oddelka za zgodo-
vino. Zaposlitev Lopeza bi se lahko zdela bolj nezna~ilno drzna poteza za univerzo, ki je bila
{e vedno zelo omejena, tradicionalna v svojih navadah in usmerjena k izobra‘evanju dodi-
plomskih {tudentov dru‘bene elite. V {estdesetih letih je Yale College (dodiplomski del)
pri~enjal vpisovati vse ve~ ‘idovskih in kasneje afro-ameri{kih kandidatov, ki jih je bilo
nekdaj le za vzorec. @enskam je bil vpis na dodiplomski {tudij omogo~en leta 1969. Nastavi-
tev zgodovinarjev ‘idovskega porekla, kot sta na primer Peter Gay in John Blum, je nakazo-
vala odprtost do ljudi brez prej{njih yaleovskih zvez. A v letu 1946 je bila to {e zelo odda-
ljena prihodnost.
Po drugi strani pa je Yale dobil veliko za bolj ali manj majhen vlo‘ek. Dobiti za asistenta
avtorja treh knjig in {tevilnih ~lankov, je moralo biti vsaj malo privla~no. Poleg tega so ameri{ke
univerze, navkljub svoji okostenelosti, najemale evropske emigrantske znanstvenike ne le v
humanistiki, temve~ kakopak o~itno tudi v naravoslovnih znanostih, praksa, ki je med dru-
gim pripomogla k razvoju jedrskega oro‘ja (Fermi, Einstein, Szilard, Teller), tako, da je
morda leta 1946 Lopez na Yaleu nekaj eksoti~nega, ~eravno ne tako zelo ve~ v o~i bijo~ega.
Tisto, kar je morda bolj zanimivo, je, kako dobro se je Lopez vklju~il v Yale navkljub
elitnosti, ameri{kemu protestantskemu tradicionalizmu in dru‘beni konformnosti slednjega.
Kljub dvomom o tem, kako gotovo slu‘beno mesto bo imel,18 je Lopez uspel dose~i »tenuro«
(zagotovljeno slu‘beno mesto) in napredovanje na mesto izrednega profesorja leta 1950,
torej relativno hitro. Redni profesor je postal pet let kasneje, leta 1962 mu je bil podeljen
naziv zaslu‘nega profesorja (»Durfee professor«), leta 1970 pa je postal »Sterling Profes-
sor«, kar je na Yaleu najvi{ji profesorski naziv.
Lopez je bil lahko duhovit, ljubezniv in dober opazovalec ~love{ke narave. V~asih je bil tudi
nepotrpe‘ljiv in jedek, saj, kot se glasi angle{ko reklo, »bedakov ni rad prena{al«, medtem ko je
sam priznaval, da »ob razo~aranju energi~no reagira.«19 Njegovo srce je pripadalo graduate
School, zibelki bodo~ih zgodovinarjev, in ni mu bilo ‘al truda pomagati akademskim karieram
biv{ih {tudentov, vklju~no s po{teno in odkritosr~no kritiko. Tako je izrazil dolo~en dvom v
koristnost preu~evanja zgodovine ‘ensk v srednjem veku, to polje pa je v njegovem poznem
‘ivljenju v Ameriki postalo precej izpostavljeno.20 Precej dlje je trajala njegova nenaklonjenost
kr{~anski pobo‘nosti ali celo zgodovini cerkve, za kateri je sicer godrnjaje priznal, da imata
nek pomen, {tudentom pa je priporo~il, naj se teh problemov raje lotevajo s kom drugim.21
V veliki meri je bil uspeh, ki ga je bil dele‘en Robert Lopez na Yaleu, v Ameriki in v
mednarodnem akademskem ‘ivljenju, produkt ~iste intelektualne ostrine in produktivnosti,
17 Za kasnej{a razmi{ljanja o Pirennu, prim. »Quarant’anni dopo Pirenne«, v: Settimane di studio CISAM, 25:
La navigazione mediterranea nell’Alto Medioevo, CISAM, Spoleto 1978, str. 15–31.
18 Nekaj teh skrbi izrazi tudi v pismu profesorju Greyu C. Boyceu iz Nortwestern University. Prim. YUA,
zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo z dne 14. junija 1948.
19 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo profesorju Edwardu Petersu, University of Pennsylvania, 6. decem-
ber 1975.
20 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, pismo Helen Berger (nedatirano, 1979?).
21 Robert Somerville, raziskovalec srednjeve{kega kanonskega prava in zgodovine pape{tva, ki je doktoriral na
Yaleu in u~i na univerzi Columbia, se tega tako spominja.
505ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
njegove zmo‘nosti, da razkrije dinami~no {irjenje srednjeve{kega ekonomskega ‘ivljenja.
Do skrajnosti in nesebi~no se je posvetil delu, ni ga pretirano zanimalo kaj drugega, denimo
{port.22 Za posvetni u‘itke se je le malo zmenil. U‘ival je v statusu vodilnega mediavelista in
v {tevilnih ~asteh, ki jih je bil dele‘en, a ne glede na lastni proti-klerikalizem je bil po zna~aju
prej menih kot akademski mandarin. Obenem v svojih pismih izkazuje so~utno in filozofsko
oceno ~love{kih naporov in dose‘kov, kakor tudi duhovito in ne cini~no razumevanje ~love{ke
ni~nosti.
Precej bi bilo dolgovezno, poleg tega pa na razpolago seveda tudi nimamo dovolj ~asa, da
bi na hitro pregledali pribli‘no 135 ~lankov in ducat knjig, ki obsegajo objave Roberta Lope-
za. Da bi pri{li do prave predstave in ocene, bi lahko ta korpus razdelili na posamezne teme,
kot so teme posve~ene Genovi, bizantinskem cesarstvu, zgodovini mest, ali trgovski menja-
vi.23 Sam bi se raje podrobneje lotil ideje o pomembnosti srednjega veka za Lopeza, zlasti
kot jo razkrivata dve knjigi, po katerih nam je najbolj ostal v spominu: The Birth of Europe,
ki je bila najprej objavljena v franco{~ini leta 1962, in The Commercial Revolution of the
Middle Ages, ki je najprej iz{la v Zdru‘enih dr‘avah Amerike leta 1971.24 Prva je po svoji
naravi pregled dru‘bene zgodovine srednjeve{ke Evrope, del niza knjig, ki so pod vodstvom
Fernanda Braudela sku{ale pokazati povezave in kontekste evropske zgodovine s {ir{im
svetom, ter poleg tega tudi ponuditi razlago, ki se osredoto~a na dru‘bo in materialne kulture,
ne pa na politi~ne in voja{ke dogodke. The Birth of Europe obravnava obdobje dolgo pri-
bli‘no tiso~ let, od krize poznega rimskega cesarstva do ekonomskega zatona, ki mu sledi
~rna smrt.25 ^eravno Lopezu ni bil povsem skupen filozofski in nekako okoren historio-
grafski stil {ole Annales, ki je dajal prednost geografskim, okoli{kim in geolo{kim detajlom,
je bila prilo‘nost, da bi napisal zgodovino, ki se osredoto~a na definicijo in ekspanzijo Evro-
pe, prav{nja, tako da je Lopez leta 1952 sprejel povabilo Luciena Febvra, naj napi{e knjigo s
poskusnim naslovom »Débuts de l’Europe: premiers succès«. Ta nekoliko premla~en naslov
je potem s~asoma zamenjal z bolj dinami~nim »Naissance de l’Europe«, ki odra‘a pojmo-
vanje, ki ga je dobil od Pirenna o transformaciji klasi~nega sveta k moderni evropski civiliza-
ciji, toda (v nasprotju s Pirennom) gre za Evropo, v kateri Mediteran z vzponom Francije,
Nem~ije in Anglije niti malo ni izgubil v pogledu svojega intenzivnega ekonomskega ‘ivljenja.
Za knjigo, za katero je Lopez sam menil, da bo njegov »chef-d’oeuvre«, je od Febvrovega
povabila do izdaje potreboval deset let. Dopisovanje z Braudelom izra‘a Lopezove skrbi in
stisko ob zamujanju, ter te‘ave, ki jih je imel z uravnote‘enjem med seboj nezdru‘ljivih
potreb po podrobnosti, jasnosti in iz~rpnosti. Ko je bilo delo navidez ‘e kon~ano, se je {e
vedno spopadal z ovirami, kako ga kon~ati. S komi~no, a kljub temu resni~no tesnobo, je
Lopez izrazil Braudelu svoj strah pred senco Pirenna in ob~utek o nezadostnosti svojih napo-
rov.26 Knjiga, kakr{na je, pa po svoji lucidnosti in energiji ne izkazuje nobenih dokazov o
agonijah pri njenem sestavljanju.
22 Z izjemo plezanja v Alpah, ki ga je bil precej ve{~ in ki ga je imel rad tako zaradi evforije vi{ine, kot tudi, kot
je neko~ pripomnil svoji ‘eni, tega, da tekmuje{ zgolj sam s seboj.
23 Tak{en pristop je ubral Donald E. Riggs v uvodu v bro{urni katalog zbirke Roberta S. Lopeza na Arizona
State University, kjer se trenutno nahajajo Lopezove knjige in njegova zapu{~ina.
24 The Birth of Europe, nav. delo, The Commercial Revolution of the Middle Ages, 950–1350, Prentice Hall,
Englewood Cliffs 1971. Prvo delo je pod naslovom Rojstvo Evrope leta 1969 iz{lo tudi v sloven{~ini.
25 Ozadje tega projekta je predstavljeno v: G. Lopez in C. Cominetti, »Nascita di Naissance de l’Europe: Il
carteggio Robert Lopez – Fernand Braudel – Annie Elissabide«, Quaderni medievali, 44, 1997, str. 55–106. Elissa-
bidejeva je delala za zalo‘nika, A. Colina, in tu so tudi navedena Lopezova ‘iva in ne vselej sre~na dogovarjanja z
njo o ilustracijah in ~asovni razporeditvi.
26 Ibid., str. 91 (pismo {t. 15).
506 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Druga knjiga, ki smo jo izpostavili, je prav tako pregled, gre pa bolj za sintezo precej{nega
dela Lopezovega preteklega raziskovalnega dela o tem, kako je delovala srednjeve{ka ekono-
mija in katere dr‘e, prakse in prilo‘nosti so pripomogle k njeni {iritvi. Ne zanemarja poljedelske
baze te {iritve in to Lopeza lo~i od zgodnej{e generacije ekonomskih in urbanih zgodovi-
narjev, za katere je bilo poljedelstvo svet, od katerega bi se morala trgovska inciativa osvobo-
diti.
Pojem trgovinske revolucije so zgodovinarji v kasnej{ih desetletjih privzeli, tako da nedaven
izbor ~lankov o severni pomorski trgovini z masovnim blagom v napovedih izida reklamirajo
kot tistega, ki postavlja pod vpra{aj obstoj tak{ne »trgovinske revolucije.«27 Narava te revo-
lucije je bila po Lopezu ve~ kot zgolj prilagoditev ekonomskih sil v smer rasti, in ne stagna-
cije, saj je ustvarila popolnoma novo ekonomijo, prav tako pa tudi nove ideje ekonomske
dejavnosti. Nemara pa je trajnej{ega pomena glede na svoje posledice od sedaj splo{no sprejete
ideje o trgovinski revoluciji tisto, kar je Lopez opisal kot prakse in nazore srednjeve{kih
trgovcev ter na~in, na katerega so se ti soo~ali s tveganjem, menjavo, profitom, investiranjem,
ter dru‘ino. Kot sem ‘e pripomnil, bi za Lopeza lahko rekli, da je bolj kot plat mentalités
predstavljal materialno-kulturno plat {ole Annales, vendar pa se mnoga izmed njegovih del
ukvarjajo z dr‘ami trgovcev, ne enostavno z nastankom kapitalizma ali njegovimi pred-po-
goji (tematiko, ki je za njegov okus preve~ megleno grandiozna), temve~ s fleksibilnostjo,
vztrajnostjo in prilagodljivostjo srednjeve{kih trgovcev. »Odprti horizonti« trgovcev in njihovo
neutrudljiva potovanja sta na na~in, ki je bil Lopezu v{e~, zdru‘evala radovednost in trgov-
sko ostrino, ter predstavljali nasprotje tega, za kar so {e vedno zmotno imeli srednji vek, ki
naj bi bil domnevno strogo dogmatski, netoleranten in zaprt sistem.
Obe deli, The Birth of Europe in The Commercial Revolution of the Middle Ages, ne
dopu{~ata nobenega dvoma o avtorjevem mnenju, da je bila Evropa v obdobju med leti 900
in 1350 v presenetljivi nenehni ekonomski ekspanziji. Za Lopeza dose‘ki srednjega veka
niso bili stari kli{eji o »dobi vere« ali celo popularna angle{ka in ameri{ka pojmovanja srednje-
ve{kih izvorov dr‘ave in parlamentarnih institucij. Ta doba je zanj ustvarila moderno Evropo
in sekularni svet, kakr{nega poznamo. Dandanes se ni~ od navedenega morda ne zdi revolu-
cionarno, ne le zato, ker se na tem mestu nahajamo ve~inoma strokovnjaki za srednji vek,
temve~ zato, ker je rast prebivalstva in ekonomije v obdobju od leta 900 do dne, ko je udarila
~rna smrt, tako na {iroko sprejeta, da zlahka pozabimo prevladujo~o vlogo, ki jo je v zgodo-
vinski imaginaciji neko~ predstavljala italijanska renesansa. Eden izmed glavnih ciljev tako
razli~ne skupine zgodovine Lopezove generacije je bil vre~i s prestola podobo renesanse kot
utemeljitvene dobe moderne Evrope in modernih sekularnih idej. Pojmovanje »mra~ne dobe«,
kot tistega, kar se nahaja vmes med klasi~no antiko in renesanso, je ostalo popularno mnenje,
kakor tudi Weber-Tawneyeva ideja, da do kapitalizma ni moglo priti prej, preden ni reforma-
cija zlomila ideolo{kega nadzora cerkve in njene nenaklonjenosti tak{nim praksam, kot je
posojanje denarja za obresti. Lopezu je bil zoprn ‘e na~in, na katerega je sámo ime »srednji
vek« pomenilo, da so bila obdobja prej in potem pomembnej{a; da je doba pomenila zaton
klasi~nega sveta ali da je bila v najbolj{em pomenu prolegomena k nekak{ni za‘eljeni moder-
nosti.28 Z dokazovanjem o~itne napa~nosti teh fiksnih idej bi sam ne izgubljal na{ega drago-
cenega ~asa, raje bi predo~il nekaj na~inov, na katere so se z njimi spopadali mediavelisti, kot
je bil Lopez.
27 L. Berggren in ostali (ur.), Cogs, Cargoes, and Commerce: Maritime Bulk Trade in Northern Europe, 1150–
1400, Brepols, Turnhout 2003. Reklama v mese~niku zalo‘nika Brepolsa januarja 2003.
28 Zerbi, »Il medioevo emisferico«, nav. delo, str. 206, 209.
507ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
29 »The Tenth Century: Still Another Renaissance?«, American Historical Review, 57, 1951, str. 1–21; »The
Middle Ages: A Success Story«, Ventures (publikacija Graduate School pri univerzi Yale), 5, {t. 2, 1965, str. 6–10.
Glede Lopeza in periodizacije stoletij, ki jih konvencionalno vklju~ujejo v »srednji vek«, prim. D. Romagnolli, »Il
Medioevo«, nav. delo. O identifikaciji mnogoterih renesans prim. W. Treadgold, Renaissances before the Renaissan-
ce, Stanford University Press, Stanford 1984.
30 (Skupaj s H. Miskimin), »The Economic Depression of the Renaissance«, Economic History Review, druga
serija, 14, 1962, str. 408–426; »Hard Times and Investment in Culture«, v: Symposium on the Renaissance, Metro-
polian Museum of Art, New York 1953, str. 19–34, ponatis v K. H. Dannenfeldt, ur., The Renaissance: Medieval or
Modern?, Heath, Boston 1959, str. 50–63 in v A. Molho, ur., Social and Economic Foundations of the Italian Re-
naissance, Wiley, New York 1969, str. 95–116. Ti ~lanki so spro‘ili veliko polemiko. J. Brown si te argumente
ogleda z dolo~ene distance: »Prosperity or Hard Times in Renaissance Italy«, Renaissance Quarterly, 42, 1989, str.
761–780.
31 Poleg The Commercial Revolution opisuje te finan~ne inovacije tudi ~lanek »The Dawn of Medieval Banking«,
v: The Dawn of Modern Banking, Yale University Press, New Haven 1979, str. 1–23.
Eden izmed pristopov je bil v postavitvi obstoja drugih »renesans« pred {tirinajstim sto-
letjem. Delo Charlesa Homerja Haskinsa The Renaissance of the Twelth Century, ki je iz{lo
leta 1927, je bilo prvo ameri{ko delo o srednjeve{ki zgodovini, ki je imelo trajen mednarodni
vpliv, in ta termin »renesansa dvanajstega stoletja«, se {e splo{no uporablja v pou~evanju, po
drugi strani pa je porodil {tevilne druge izraze o pre‘ivetju in o‘ivitvi klasi~ne tradicije, {e
zlasti izrazov »karolin{ka« in »otonska renesansa«. Lopez je svoj ~lanek »The Tenth Centu-
ry: Still Another Renaissance?« objavil v prominentni American Historical Review leta 1951,
gre za {tudijo in argument, ki je poveli~eval njegovo ljubljeno pionirsko stoletje italijanske
trgovine kot renesanso, ne v terminih obnovitve znanja ali zlitja kr{~anske in klasi~ne kultu-
re, temve~ kot ponovno rojstvo mediteranske trgovske dejavnosti, utemeljitev tega, kar je
sam kasneje imenoval srednjeve{ka »zgodba o uspehu«.29
Lopez, kot sem ‘e pripomnil, ni bil edini zgodovinar tega obdobja, ki je poudarjal to
progresivno videnje srednjega veka kot obdobja rasti in razcveta. Deli R. W. Southerna The
Making of the Middle Ages (1953) in Josepha Strayerja On the Medieval Origins of the Mo-
dern State (1970) sta imeli razli~ni stoletji srednjega veka za klju~ni pri ustvarjanju moder-
nih nazorov in institucij. To tendenco so potem naprej razdelali v tistih delih, ki so poudarjala
srednjeve{ko »odkritje posameznika«, ali pa predkolonialno oziroma protokolonialno ekspan-
zijo Evrope, denimo delih Colina Morrisa, The Discovery of the Individual (1972); Roberta
Bartletta, The Making of Europe (1995) ali R. I. Moora, The First European Revolution (2000).
Ti termini »rojstvo«, »nastanek«, »revolucija« dokazujejo splo{no cenitev dinami~nih kvali-
tet srednjeve{kega obdobja. Le malo drugih zgodovinarjev je bilo tako odprto omalova‘ujo~ih
do italijanske renesanse kot sam Lopez, ki je imel to bahavo dobo za slabo v ekonomskem
pogledu, njeno umetnost pa celo za izraz neproduktivnega investiranja.30 V vseh teh delih je
imel Lopez nenavadno kulturno in politi~no mo~ moderne Evrope za produkt srednjeve{kih
stoletij, pa naj bo v dobrem ali slabem. [e ve~. To znanje presega golo restavriranje v obliki
»renesanse« dedi{~ine rimskega sveta. Medtem ko so se drugi pisci na splo{no zadovoljili s
tem, da so poudarili zmo‘nost preseganja pri sami prisvojitvi klasi~nega znanja (Southern),
ali pa so enostavno dali poudarek na novost srednjeve{kih institucij (Moore, Bartlett, Strayer),
je Lopez, v tem, ko je raziskoval ekonomsko revolucijo, ki se je pri~ela v desetem stoletju,
dokazoval, kako zelo so srednjeve{ki in {e posebej italijanski trgovci presegli svoje klasi~ne
predhodnike. Rimljani so imeli ogromen in dobro organiziran imperij, toda srednjeve{ka
italijanska mesta so izumila javni dolg, financiranje, zavarovanje in sodobne oblike finan~nega
knjigovodstva ter trgovskih pogodb.31 Trgovinska revolucija je bila za Lopeza ve~ kot zgolj
za~etek obdobja ekonomske rasti, pomenila je tudi rojstvo Evrope v pomenu ustvarjanja
moderne ekonomije in njenih temeljnih praks ter predpostavk.
508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Obema knjigama je torej skupna ideja o srednjeve{kih izvorih Evrope in modernega sve-
ta. Ta progresivni srednji vek je po svojem bistvu sekularen in le malo pomena ali zaslug
pripada kr{~anstvu. Skromno mesto je dodeljeno klasi~ni dedi{~ini. Lopez v nasprotju s Straye-
rjem ni bil impresioniran s fevdi ali fevdalizmom kot klju~em za razumevanje srednjega
veka, prav tako pa se ni strinjal s Strayerjevim navdu{enim gledanjem bodisi na srednjeve{ko
bodisi na moderno dr‘avo.
Kljub optimisti~ni, celo triumfalisti~ni predstavitvi obdobja srednjega veka, je Lopeza
srednji vek zanimal zaradi lastnih terminov in dose‘kov, ne pa kot izvor modernih institucij
in dr‘. Moderni svet ga ni zanimal toliko, da bi enkratne kvalitete srednjega veka podredil
teleolo{kemu pogledu na zgodovino, v katerem je preteklost pomembna zgolj kolikor antici-
pira sodobni svet. Tako srednji vek zanj ne predstavlja toliko trenutka rojstva kapitalizma,
individualizma ali moderne dr‘ave. Lopez ga ima za dinami~no, progresivno obdobje, toda v
lu~i izkustva ljudi srednjega veka, ki sami sebe seveda niso dojemali kot pre‘ete s termini
neke neznane prihodnosti. Ta kvaliteta neposrednosti in spo{tovanje do obdobja samega po
sebi pomeni, da se Lopezova obdelava ekonomske revolucije danes bere bolje od ve~ine
knjig, ki so nastale v {estdesetih in sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ki so poudarjale
napredek srednjega veka. To je {e toliko bolj opazno zato, ker polje srednjeve{ke ekonomske
zgodovine v letih, ki so sledila Lopezovi smrti, ni ravno cvetelo.
* * *
Ko razpravljamo o zapu{~ini in vplivu Roberta Lopeza naletimo na begajo~e neizpodbit-
no dejstvo o zatonu raziskovanja ekonomske in urbane zgodovine srednjega veka pri ameri{kih
medievalistih v zadnjih dvajsetih letih. Poleg Lopezovih del v angle{~ini se {e vedno pona-
tiskuje le {e zbirka srednjeve{kih trgovskih dokumentov, ki jih je uredil Irving Raymond.32 V
dolo~eni meri to zapostavljanje predstavlja ameri{ki poudarek mednarodnih trendov pri raz-
iskovanju. Najprej je v {estdesetih in sedemdesetih letih nastopil vzpon ter nato kmalu tudi
padec kvantitativne zgodovine (uporabe statistike in ra~unalni{kih podatkovnih baz za
preu~evanje dru‘bene zgodovine). Drugi~, uspe{nost enega vidika {ole Annales iznajdb pred
drugim: nenehno modno naklonjenost zgodovinam mentalitet v nasprotju do zgodovine ma-
terialne kulture. Prvo od navedenega je manj pomembno, saj kratko trajajo~a moda kvanti-
fikacije in temu slede~ mrk ni povsod potisnila preu~evanja ekonomske zgodovine v ozadje.
Razen tega {e posebej Lopez ni bil pretiran prista{ oziroma ga niso toliko zanimali matemati~ni
koncepti in izra~uni. V ~lanku »Agenda for Medieval Studies«, ki ga je napisal leta 1971 za
Journal of Economic History, se je spomnil brezplodnega truda, da bi v ~asu, ko je sam
pri~enjal svojo profesionalno kariero, izra~unali bruto nacionalni produkt Genove za leto
1253. Sklenil je, da »kliometrika« (uporaba ekonometri~nih tehnik na zgodovino) in
srednjeve{ka ekonomska zgodovina, nikoli ne bosta prijateljici.33 Svoja lastna zanimanja je
lo~eval od matemati~nih modeliranj zgodovinskih ekonomistov, katerih abstrakcije in never-
jetni redukcionizem sta bila odgovorna za tisto, kar je Lopez ‘e leta 1961 opazil kot zaton
njegovega lastnega polja ekonomske zgodovine.34
Eden izmed Lopezovih najljub{ih {tudentov, David Herlihy, ki je umrl leta 1991, je bil
eden najuglednje{ih zagovornikov in eksperimentatorjev, ki je sku{al s pomo~jo statistike
prebaviti velike koli~ine informacij, da bi si s tem pomagal pri presoji dru‘benih (in v dolo~eni
32 Medieval Trade in the Mediterranean World: Illustrative Documents, druga izdaja, Columbia University
Press, New York 2001. Izvorno objavljeno leta 1955.
33 »Agenda for Medieval Studies«, Journal of Economic History, 31, 1971, str. 165–171.
34 YUA, zapu{~ina Roberta Lopeza, dopisovanje z Williamom Parkerjem zlasti tekom leta 1961.
509ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
meri ekonomskih) zgodovinskih vpra{anj, kot so urbana demografija, ekonomski status ‘ensk,
vzorci zemlji{kega zakupa.35 ^etudi je Herlihy za svoje delo pritegnil veliko zanimanja in
pohval, pa niti Lopez, niti – kot se je izkazalo – mnogi drugi medievalisti nikoli niso privzeli
kvantitatifnih metodologij.
Kot sem ‘e pripomnil je zaton ekonomske in urbane zgodovine v Ameriki akuten. [tudenje
Roberta Lopeza so razdelali dalje mnoge vidike njegovega dela. Kathryn Reyerson je preu~evala
srednjeve{ki Montpellier in njegovo blagovno menjavo.36 Stuart Jenks je napisal odlo~ilno
zgodovino trgovine v poznem srednjem veku med Anglijo ter Severnim morjem ter baltskimi
de‘elami, a je svoje pou~evanje in raziskovanje opravil v Nem~iji.37 Susan Mosher Stuard, ki je
prav tako {tudirala pri Lopezu, je pisala o srednjeve{ki Ragusi (Dubrovniku) in o vidikih medi-
teranske trgovine, a se je, ironi~no glede na Lopezovo ‘e zgoraj navedeno mnenje, najbolje
izkazala kot pionirka zgodovine ‘ensk v srednjem veku.38 Dolo~eno pozornost so posvetili tudi
angle{kim mestom in trgovini, zlasti Maryanne Kowaleski, toda presenetljivo je, do katere
mere je tudi polje angle{ke zgodovine v Ameriki ostalo zanemarjeno.39
Kot zgledno pri~a sam na{ gostitelj in organizator Santiago Aurell, raziskovanje srednje-
ve{kega trgovca v [paniji in nasploh Evropi {e vedno proizvaja izvrstna dela. Dejansko zato,
ker vselej obstaja precej{nja pozornost posve~ena raziskoval~evi naciji, regiji ali mestu, se
evropski medievalisti le ste‘ka odtegnejo preu~evanju trgovanja, razvoja mest in ekonomskih
dejavnosti, {e posebej, ~e preu~ujejo podro~ja kot so Italija ali hanzeatska mesta oziroma
druga mesta intenzivne urbanizacije in trgovine. Ameri{ki raziskovalci, ki se so v dobrem ali
slabem manj zmo‘ni ali naklonjeni poistovetiti z enim samim posebnim geografskim podro~ju
raziskovanja, so se povsem odvrnili od dru‘bene zgodovine, {e posebej pa od zgodovine
mest in trgovanja. @e pogled na letne programe ve~jih sre~anj mediavelistov v Kalamazooju
to jasno potrjuje. Na vsako zasedanje, ki zadeva urbano ali ekonomsko problematiko, obstaja
na drugi strani ducat drugih, ki obravnavajo ‘ensko pobo‘nost, reprezentacijo, ideologijo.
Letos naj bi bilo na mednarodnem kongresu v Kalamazooju 625 »panelov«, oziroma 1875
poro~il. Pet panelov organizira porfesor Maryanne Kowaleskijeva iz univerze Fordham o
srednjeve{kih »mestih, trgovanju, dru‘bi«. Eden od teh panelov sestavljajo izklju~no evrop-
ski raziskovalci, dva iz Velike Britanije in eden iz Francije. Na drugem sodeluje en Ameri~an
in dva Britanca. Tretji panel je posve~en srednjeve{kim me{~ankam kot potro{nicam. Nato je
tu {e razprava o »urbani kulturi v mediteranski regiji in njenem mestu v {tudijah o srednjem
veku«, tema, ki bi bila pri srcu Robertu Lopezu, na kateri sodeluje ‘e zgoraj omenjena nekdanja
Lopezova {tudentka Kathryn Reyerson. A to je vse, kar letos ponuja Kalamazoo o tematiki
35 D. Herlihy, Opera muliebra: Women and Work in Medieval Europe, Temple University Press, Philadelphia
1990; Medieval and Renaissance Pistoia, Yale University Press, New Haven 1967; The Social History of Italy and
Western Europe, 700–1500 (~lanki), Variorum, London 1978; skupaj s C. Klapish-Zuber, Tuscans and their Fami-
lies: A Study of the Florentine Catasto of 1427, Yale University Press, New Haven 1985 (izvorno objavljeno v
franco{~ini leta 1978).
36 K. Reyerson, Business, Banking and Finance in Medieval Montpellier, Pontifical Institute of Medieval Stu-
dies, Toronto 1985; Art of the Deal: Intermediaries of Trade in Medieval Montpellier, Brill, Leiden 2002; ~lanki
zbrani v Society, Law and Trade in Medieval Montpellier, Variorum, Aldershot 1985.
37 S. Jenks, England, die Hansa und Preussen: Handel und Diplomatie, 1377–1474, 3 zv., Böhlau, Cologne
1982.
38 S. M. Stuard, State of Deference: Ragusa/Dubrovnik in the Medieval Centuries, University of Pennsylvania
Press, Philadelphia 1992. Stuard je tudi uredila deli Women in Medieval Society, University of Pennsylvania Press,
Philadelphia 1976 in Women in Medieval History and Historiography, University of Pennsylvania Press, Philadel-
phia 1987.
39 M. Kowaleski, Local Markets and Regional Trade in Medieval Exeter, Cambridge University Press, Cambri-
dge 1995.
510 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
trgovske menjave in mestih. Majhna prisotnost teh problematik na sre~anju v Kalamazooju
sedaj traja ‘e dolgo.
Glede na to, da so ti razvoji oziroma tendence najbolj izra‘ene v Zdru‘enih dr‘avah, pa bi
nas vendarle ne smele tako dolgo ovirati in preve~ vplivati na nas pri obravnavanju Roberta
Lopeza in raziskovanja, ki mu je sledilo. Glede na to, da je Lopez ve~ino svoje profesionalne
kariere pre‘ivel v Zdru‘enih dr‘avah in da je vzgojil {tevilne dobro izobra‘ene {tudente, je
vsaj vredno omeniti poru{eno ravnovesje sedanjega stanja stvari na na{em polju. Morda obstaja
nekaj obetavnih znakov o‘ivitve interesa za ekonomska vpra{anja obravnavana ne na osnovi
tega, kar ostajajo dvomljive metode kvantificiranja ~estokrat nesoizmerljivih dejstev, temve~
na globlji ravni in z novim pogledom na vire – nedavno delo Origins of European Economy
Michaela McCormicka je v tem pogledu vredno omembe.40 Obstaja pa {e en tenden~ni pri-
mer, kako razumeti izvore moderne Evrope v srednjeve{kem obdobju. To obse‘no delo se
ponovno loteva vpra{anja mediteranskega trgovanja v »mra~ni dobi«, tako da razbije nekaj
razmetanih referenc na trgovanje, preu~i pa vsako znano potovanje ~ez Mediteran ambasa-
dorjev, cerkvenih dostojanstvenikov, voja{kih predstavnikov, ki sicer ponuja posreden, a kot
se izka‘e, bogat in prepri~ljiv dokazni material o cveto~em in raznoterem nizu menjav, vklju~no
s trgovanjem ~ez celo obdobje. Odlo~no prelamlja z mnogimi od {e preostalih splo{nih res-
nic, ki izhajajo iz teze Pirenna, od domnevnega zatona trgovinske menjave v karolin{ki dobi
do ravnote‘ja trgovine, ki naj bi iz~rpalo Zahod (dejansko je imel Zahod zaradi ekstenziven
in izjemno dobi~konosne trgovine s su‘nji trgovisnki prese‘ek).
Te‘ko je re~i, kaj bi si Lopez mislil o delu McCormicka. To se kon~uje leta 900, natanko
na to~ki, za katero se je Lopez najbolj zanimal v zgodovini trgovinske menjave. S~asoma je
Lopeza teza Pirenna povsem nehala zanimati. Glede na to, da je pri~el kot tisto, kar McCor-
mick imenuje »maksimalist« (t. j. tisti, ki je prepri~an v ekstenzivno karolin{ko trgovinsko
menjavo), je kasneje Lopez celotno vpra{anje obsega trgovanja v osmem in devetem stoletju
imel za nere{ljivo glede na pi~el dokazni material.41 McCormick na {iroko uporablja nedav-
ne napredke na podro~ju arheologije in numizmatike, uporablja pa tudi – da bi svoj ambi-
ciozni projekt izpeljal – vire, nad katerimi Lopez ni bil ravno posebej navdu{en (romarska
poro~ila, hagiografijo).42 A nemara lahko upravi~eno domnevamo, da bi Lopez ob~udoval
iz~rpno in eklekti~no rabo novega dokaznega materiala in da bi ga odobraval glede na pouda-
rek McCormicka na Mediteranu kot prizori{~u trgovske menjave ter pozornost, ki jo posve~a
porajajo~im se italijanskim mestom.
Glede na splo{no ameri{ko zanemarjanje ekonomske zgodovine pa je omenjeno McCor-
mickovo delo nekak{en spomenik v pu{~avi, oziroma eden izmed tistih pravlji~nih za~aranih
gradov, ki vzniknejo popolnoma in luksuzno opremljeni sredi divjine. Morda pa je to vendar-
le preve~ pesimisti~no. Nova dela o srednjeve{ki ekonomski in poslovni zgodovini so delo
primarno angle{kih, a tudi malo{tevilnih ameri{kih u~enjakov.43 Inovativno raziskavo pove-
40 McCormick, Origins of the European Economy, nav. delo.
41 V Lopezovem prispevku k drugi izdaji Cambridge Economic History of Europe, 2. zv., Trade and Industry in
the Middle Ages, Cambridge University Press, Cambridge 1987, str. 309.
42 ^eprav Lopezova antipatija do srednjeve{ke cerkvene zgodovine ni pomenila, da je zavra~al pomembnost
informacije dobljene iz tak{nih virov, kot so poro~ila o odkritjih in transportih relikvij. Zelo je bil navdu{en nad
delom enega izmed svojih {tudentov Patricka Gearyja (ki se sedaj nahaja na University of California, Los Angeles),
katerega doktorska disertacija se je ukvarjala s pobo‘nimi zgodbami o krajah svetni{kih relikvij, ki so jih re{ili iz
nevernih de‘el ali pa pred golim zanemarjenjem, ki je bila objavljena kot Furta Sacra: Thefts of Relics in the Central
Middle Ages, Princeton University Press, Princeton 1978.
43 D. Wood, Medieval Economic Thought, Cambridge University Press, Cambridge 2002; E. S. Hunt in J. M.
Murray, History of Business in Medieval Europe, 1200–1550, Cambridge University Press, Cambridge 1999; Peter
Spufford, Power and Profit: The Merchant in Medieval Europe, Thames and Hudson, London 2003.
511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
zav med srednjeve{ko znanstveno in ekonomsko mislijo je leta 2000 objavil Joel Kaye in si
zanjo prislu‘il nagrado Medieval Academy of America.44 Morda ni pretirano upati, da bomo
v naslednjih letih pri~a »renesansi« ameri{kega zanimanja za srednjeve{ke trgovce in mesta,
raziskovalnemu polju, ki tako mnogo dolguje energiji Roberta Lopeza, polju, ki je zrelo za
ponovno o‘ivljeno preu~evanje. Italijanski in nasploh mediteranski arhivi ostajajo sicer
stra{ljivi, a vendarle bogati viri za odgovore na vpra{anja, kako je sploh pri{lo do ekonomske
rasti srednjeve{kega obdobja.
Prevod iz angle{~ine Peter Klepec
44 J. Kaye, Economy and Nature in the Fourteenth Century, Cambridge University Press, Cambridge 2000.