Kmečka trgovina Na severu smo dobili mogočnega novega soseda Avstrija in Nemčija sta postali eno. Iz dveh dobrih odjemalcev za naše kmetijske proizvode je nastala ena sama država. Za našp zunanjo trgovino je položaj s tem popolnoma nov. Dasi emo izvažali v Avstrijo in Nemčijo naše kmetijske pridelke ter živino in meso, je bil vendar izvoz v obe državi precej različen. Tako n. pr. Nemčija vedno potrebuje les, jabolka, konje, govejo živino in pšenico, Avstrija pa lesa in jabolk ne potrebuje, ker jih ima sarna dovolj, prav tako tudi goveje živine, pač pa uvaža koruzo, pšenico, pitane prašiče. Sama je celo izvažala Jes in jabolka. Z obema državama smo imeli najtesnejše trgovske stike, sedaj, ko sta pa postali eno, bodo ti stiki ostali še v bodoče, samo da se bo struktura izvoza morala nekoliko sprejneniti. Najbrž pa to ne bo v našo škodo. Lani je znašal naš uvoz iz Avstrije 10.29% vsega uvoza, iz Nemčije pa 32.38%. Izvpzill pa smo v Avstrijo od vsega našega izvpza 13.52%, v Nemčijo pa 21.70%. To pomeni, da je iz obeh držav lani prišlo 42.68% vsega nasega izvoza, nasprotno pa smo v obe državi izvozili 45.22%. Naša trgovinska bilanca je bila lani z Avstrijo aktivna za 310 milijonov din, z Nemčijo pa pasivna za 333 milijonov din. Kot smo že rekli, ce bo morala struktura našega izvoza v novo državo spremeniti. Predvsem Be bo zmanjšal izvoz našega lesa v Nemčijo. Slednja je postala zadnje čase eden najvažnejših odj«malcev za naš mehki in trdi les. Avstrija pa ima velik presežek pridelka mehkega lesa ter ga je vellko izvažala v Italijo, Mažarsko, Francijo, Egipt, Grčijo in Palestino. Ker sedaj Nemčija rabi avstrijski les, da ji ga ne bo treba uvažati, je preppvedala ves izvoz lesa iz Avstrije. Ta odlok bo imel dalekosežne posledice na srednjcevropskem lesnem trgu. Avstrija je lani izvozila 3,038.000 kub. metrov mehkega lesa vseh vrst. Nemčija pa je lani uvozila 6,500.000 kub. metrov mehkega lesa. Ker bo sedaj ves les iz avstrijskih dežel ostal doma v Nemčiji, se bo potreba po uvozu lesa v Nemčijo zmanjšala na polovico. S tem se bo seveda zmanjšal naš izvoz v Nemčijo, zato pa imamo priliko, da si pridobimo trge, ki jih je dosedaj zalagala Avstrija. Predvsem je to Italija, ki je dosedaj krila 75% uvoza mehkega lesa v Avstriji. Avstrija je lani izvpzila v Italijo 716.000 kub. metrov, Jugoslavija pa 2330PO kub. metrov. Izpad avstrijskega izvoza bo predvsem prisel V prid jugoslavlji, V kolikor bo pač Italija lahko povečala svojo plačilno sposobnost v kliringu. Avstri.ia je dabavila veliko mehkega lesa tudi na Mažarsko, in sicer lani 455.000 kub. metrov, ter je kr'.!a v mehkem lesu 54% mažarske potrebe, dočim jo odpadlo na Jugoelavijo samo 6%. Tudi tu bo sedaj prišel v poštev naš les. Dalje so Avstrijci izvozili lani 93.000 kub. metrov mehkega lesa v Francijo, 72.000 kub. metrov v Grčijp, 250.000 kub. metrpv v švicp. Za našp lesno trgpvino je tedaj združitev Avstrije z Nemčijp prav velikega pomena. Slabše je tp za trgovinp z jabolki. V primeru dobre letine v Avstriji morejp avstrjjske dežele kriti vso pptrebo Nemčije na zgodnjem sadju ter bi prišel za nas v poštev samo izvoz zimskih jabolk. Ker smo z novo nemško državo v prijateljskih razmerah, se bpdo gospodarski stiki gotovo še povečali, kar bo naši zunanji trgovini samo v prid. i Vino V Ljutomeru je bil vinski sejem, na katerem je bilo razstavljenih 138 vzorcev vina. Prodanih je bilo 22 vzorcev v koliCini nad 700 hl. Kupovali so vino večinoma domačini. Vinski sejem je dosegel svoj namen. Ljutomersko, gornjeradgonsko in štrigovsko vino je želo obilno pohvalo. Cene so bile od 5 do 8 din. za liter. — Na Dolenjskem so vinske cene: navadno mešano vino 4 din, finejše sortirano vino 6 din liter. Živina Cene so na živinskem trgu sedaj prav različne. V krajih, kjer je začelo primanjkovati živinske krme, so kmetje zelo pritisnili z živino na sejme ter je cena precej nizka. Drugod zopet se drži na stari vižini, mestoma se celo popravlja. Opaža se tudi na naših sejmih pomanjkanje prvovrstnega blaga. Volov, ki jih res lahko mirno označimo kot prvovrstne, je presneto malo. Na sejmih je bil položaj v cenah sledeč: Št. Vid pri Grobelnem. Voli 4—4.50 in 3—3.75 din, telice 5.50—5, 4—4.50 in 3—3.50 din, krave 3.50—4, 3—3.50 in 2—2.50 din, teleta 5—6 in 4—5 din. Crensovci v Prekmurju. Biki 5—5.50 din, telice 4.50—5, krave 3.50—4 in 1.50—2 din, teleta po 5 din. Kranj. Voli 6.25, 5.Ž5 in 4.50 din, telice 6.25, 5.25 in 4.50 din, krave 5.50, 4.50 in 3.50 din, teleta 7.50 in 6.50 din, Krško. Voli 5.50—6, 5—5.50 in 4.50—5 din, telice 5—5.50 din, krave 5, 4 in 3 din, teleta 5 in 6 din. Svinje V trgovtni s svinjami se opaža zelo močno povpraševanje po mladih prascth. Cene so ostale pri starem, pri prascih so malo poskočile. Na svinjskem sejmu v Kranju so se prodajali špeharji po 10.25 din, pršutarji 8—9 din, mladi pujskl po *00 do 130 din, v Krškem so bili prfiutarjf po 6,5& -7 d!n, Volna in sirove kože Neoprana volna je po 20—24 din, oprana pa po 30—34 din za kilogram. Goveje sirove kože so po 11—14 din, telečje 14—15 din, svinjske po 11 din za 1 kg.