Alkoholizem v delovnih organizacijah
NAŠA OBČINA je ena od redkih, ki je dala pobudo za boj proti vsem pojavom alkoholiz-ma v občini. Vse priznanje gre svetu za zdrav-stvo in socialno varstvo, Zavodu za socialno delo pa tudi občinski konferenci Socialistične zveze v Ljubljani. Ti dejavniki so se zlasti močno angažirali ne samo y svojem ozkem okviru, ampak tudi v okviru delovanja v klubih zdravljenih alkoholikov.
Skupine alkoholikoy, zdravljenih in ne-zdravljenih, so v skoraj vseh naših delovnih organizacijah. Nekatere organizacije kot npr. tovarna Litostroj pa so že ustanovile skupine zdravljenih alkoholikov, v katerih vodi delo socialni delavec. Takšne skupine so navadno priključene klubom zdravljenih alkoholikov izven podjetja. Obsežno delo pri formiranju klubov so opravili tudi zdravstveni delavci s področja občine.
Vsi poznamo kakšno zlo in kakšno go-spodarsko škodo pomeni alkoholizem pa ven-dar v večini gospodarskih organizacij tega sploh ne odkrivamo, niti ne opozarjamo na pojav alkoholizma. Mnogo je tudi posledic alkoholizma v delovnih organizacijah, ki se odražajo v riesrečah pri delu, v izostankih z dela zaradi bolezni in pijančevanj ter v ne-kvalitetnem delu delavcev, ki so podvrženi pijači. Z dneva v dan zaradi tega nastaja ve-lika gospodarska škoda, večina delavcev, ki so podvrženi alkoholu se niti ne zave-dajo te obsežne gospodarske škode.
Če so podatki točni, je v Sloveniji okoli 80.000 alkoholikov, kar predstavlja zelo visok odstotek odraslega prebivalstva. To pomeni, da bi morali z vso resnostjo obravnavati ta pojav in angažirati pri reševanju te proble-matike najširše družbene sile, kajti samo so cialna služba in zdravstvena služba tega pro-blema prav gotovo ne bosta mogli rešiti.
Vsekakor bi morali najprej začeti iskati rešitev v delovnih organizacijah in pristopati k širšim obravnavam alkoholizma v podjetjih in zdravljenju alkoholikov v samih podjetjih. Vsako večje podjetje bi moralo imeti skupi-ne zdravljenih alkoholikov in terapevte za take skupine. Primerni bi bili socialni de-lavci, ki bi morali pridobiti dodatna znanja o skupinskem zdravljenju. Predpogoj za vsak uspeh pri zdravljenju alkoholikov je ureditev okolja, v katerem žive in delajo alkoholiki.
V  podjetjih bo potrebno skrbeti za propagi-ranje zdrave rekreacije in ne iskati vzrokov za popivanje ob proslavah in obletnicah.
Skoraj v vseh primerih se dokaj zgodaj ugotavlja slabo zdravstveno stanje alkoholi-ka, ki spreminja svojo osebnost, postaja ne-sposoben za delo, ima vedenjske motnje, za-nemarja in razbija družino ter izostaja z dela. Zdravljenje je težavno. Pri tem mo-ram opozoriti na to, da alkoholik ne more biti samo objekt zdravljenja, ampak da mora pri tem zdravljenju tudi sam sodelovati. Prva naloga, če hočemo doseči uspeh, je torej osve-ščanje ljudi, ki so podvrženi alkoholizmu.
Najbolj neprimerno in nemoralno je od-puščati delavce podvržene alkoholizmu z nji-hovih delovnih mest, saj so to vendar bolni-ki, ki so mnogokrat celo težji kot oni, ki jim priznavamo zdravljenje. Mnenje, da je sramota zdraviti alkoholizem, je zgrešeno. Imeti moramo pravilen pristop ter si priza-devati, da damo vsestransko podporo psihi-atrom,   terapevtom   in   socialnim  delavcem.
V  razgovoru z alkoholiki, ki se zdravijo, mo-ramo biti odkriti in jih seznanjati z vsemi negativnimi posledicami, ki jih njihovo ob-našanje prinaša. Tam, kjer se v delovnih or-ganizacijah alkoholizem tolerira  je delovna organizacija prav gotovo slabo organizirana.
V  kolikor alkoholik ne pristaja na zdravlje-nje, bi ga morali regularno za vsak prekršek in kršenje delovne discipline kaznovati. Ob ukrepih disciplinskih komisij pa bi jim mo-rali dajati možnost zdravljenja šele tedaj in če bi to odklonil, nima tak delavec v delovni organizaciji ničesar iskati. V vseh primerih, ko    se   alkoholik   podvrže   zdravljenju   in ima že določene uspehe pri abstiniranju in
vztrajanjih, je prvi predpogoj, da bo tako zdravljenje uspešno, zaposlitev.
Če je delovna organizacija alkoholika od-pustila, je nujno, da mu po končanem zdrav-ljenju poišče in uredi zaposlitev.
Takšnega delavca se lahko sprejme za do-ločen čas na delo, s tem mu damo možnost, da si ponovno pridobi zaupanje svojih so-delavcev in organizacije. Tesno sodelovanje zdravstvene, patronažne in socialne službe z gospodarskimi organizacijami in drugimi de-lovnimi organizacijami bo čedalje bolj po-trebno. Pri tem bomo morali prvenstveno urejevati okolje in aktivirati vse družbene dejavnike. Mnenja, da je alkoholizem pro-blem družbe ne pa problem delovne organi-zacije so za današnji čas nevzdržna. Ali si lahko predstavljamo, da postaja ob naši inertnosti število alkoholikov ter delavcev nezaposlenih in nezmožnih za preživljanje vsak dan večje. Prav to nas sili, da združimo vse napore in se zavestno Iotimo alko-holizma, kot enega izmed največjih družbenih problemov.                       Ivanka KUKOVEC