URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA IN RAZVOJA DELEGATSKIH ODNOSOV V OBČINI GROSUPLJE
Ko poteka prva polovica mandatnega obdobja, lahko povemo, da je napravljen precejSen napredek v vlogi in položaju delegacij temeijnih samoupravnih organizacij in skupnosti kot temeljev skup-ščinskega sistema. Kažejo pa se Se vedno tudi nekatere pomanj-kJjivosti in slabosti v preveliki zaprtosti delegacij, nepovezovanju dekgacij med seboj in s samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela, organi krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami. Ta ugotovitev posebej velja za delegacije v združe-nem delu in ji moramo dodati Se to ugotovitev, da je še vedno pri-soten neustrezen odnos nekaterih poslovodnih struktur do dela delegacij.
Se vedno so pojavi in težnje, da se posamezni problemi rešujejo mimo delegatskih struktur in po nesistemskih poteh. Morale pa bi ob določenem problemu skupaj z delegacijami pravočasno obliko-vati stališča, ki bi jih delegati posredovali v obravnavo pristojnemu zboru skupSčine.
V   tem  mandatnem  obdobju  ni bilo primera,  da bi zaradi nesklepčnosti morali ponovno sklicevati sejo katerega koli zbora skupščine   občine.   Nekatere   skupščine   samoupravnih   interesnih skupnosti pa so morale seje sklicati tudi po dvakrat.
Do vključno 31. 12. 1983 je imel zbor združenega dela 19 sej, zbor krajevnih skupnosti 17 sej in družbenopolitični zbor prav tako 17 sej. Vsi skupaj pa tudi 2 slavnostni seji ob občinskem prazniku 29. oktobru.
V   tem  mandatnem obdobju je bilo  obravnavanih  v  zboru združenega   dela   173   točk   dnevnega   reda,   v   zboru   krajevnih skupnosti  166 točk in v družbenopolitičnem zboru 92 točk ali poprečno 9 točk dnevnega reda v zboru združenega dela, 9 točk v zboru krajevnih skupnosti in 5 točk v družbenopolitičnem zboru. Poprečna udeležba je 30 delegatov v zboru združenega dela, 20 delegatov v zboru krajevnih skupnosti in 15 delegatov družbeno-političnega zbora na posamezno zasedanje.
Ob vsem tem zaznamo precejSen premik v aktivnosti delegatov družbeno političnega zbora, saj podatki izkazujejo veliko število razprav na zasedanjih zborov.
Za pripravo vseh sej zborov skupščine, se je redno sestajalo predsedstvo skupščine, ki je določalo v skladu s sprejetim progra-moin in razpoložljivimi graditvi dnevne rede sej zborov. Tako se je v pretečenem obdobju sestalo na 20 sejah od tega na 5 sejah skupaj s predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori o zadevah, ki se nanašajo na njihovo temeljno dejavnost, 5 sejah z vsemi predsedniki skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter 10 sejah ožjega sestava predsedstva. Poleg sej predsedstva so se člani predsedstva udeleževali tudi sej posameznih delegacij v zdniženem delu in krajevnih skupnosti.
Ob oceni udeležbe delegatov na posameznih zasedanjih zborov skupščine pa moramo povedati tudi nekaj o načelu zamenljivosti delegata, ki zahteva dobro delo v delegacijah, povratne informacije in obveščenost ter stalno prisotnost delegacij v delu skupščine.
>  Iz rezultatov lahko ugotovimo, da v
nekaterih delegacijah oziroma konferencah delegacij zamenljivosti no poznajo ali pa je ta premalo uveljavljena ter se zato sej zborov udeležujejo večinoma isti delegati.
Imamo pa tudi nekaj delegacij, ki so si izbrale učinkovitejšo vcšitev z enakomernejšo razdelitvijo bremen med vse delegate.
Pri programu delegacije zborov skupščine moramo poudariti, da snio njegovi sestavi posvetili prece} pozornosti. Ob tem smo smatrali, da bi vanj morale biti vključene tudi naloge, izhajajoče iz interesov samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi pobude in predlogi samOupravnih organizacij in krajevnih skupnosti. Skušali smo oblikovati programe dela, ki ne bi vsebovali samo zbir predlo-gov izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. V celoti sicer nismo uspeli. V prejSnji program je bilo sprejetih nekaj nalog iz predlogov detegacij, vendar pa je bila dopuščena možnost stalnega dopolnjevanja med letom. Izhajajoč iz teh izkušenj smo začeli tudi s pripravo programa za leto 1984, pri čemer smo dosegli boljše uspehe.
V  pripravo programa se je vkljuCilo 13 delegacij zbora združe-nega dela in 6 delegacij krajevjiih skupnosti, ki so s svojimi predlo-gi (26) skušale dopolniti pripravljeni program. Večina predlogov je zajeta v posameznih nalogah (kmetijstvo, komunalna dejavnost, družbene dejavnosti, itd.).
Po sprejetih usmeritvah in programu zborov skupščine je bilo v obravnavo gradiv zajetih tudi precej več gradiv za republiSko skup-Ščino — vse od obravnave osnutka zakona o invalidsko pokoj-ninskem zavarovanju do osnutkov zakonov prostorskega in stano-vanjskega področja, javnega obveščanja, davkov občanov, uresničevanja zakonov s podro&ja kmetijstva, usmerjanja sredstcv za pridobivanje hrane itct.
Delegatska gradiva so tudi dosegla napredek v obliki in vsebini. Nismo pa v celoti dosegli tistih ciljev, ki so opredeljeni v stališčih problemske konference OK SZDL in zborov skupJčlne občine. Predvsem je tu zahteva po krajših, razumljivejših gradivih ter povzetkih za delegate. Predlagatelji gradiv pri njihovi pripravi in posredovanju delegacijam dostikrat še ne ponudijo izoblikovanih stališč. To dokazuje, da gradivo predhodno ni obravnavano v vseh pristojnih organih in organizacijah (družbeni sveti, komisije, družbenopolitične organizacije). To je pereče tudi pri povzetkih gradiv republiške skupščine, ki jih zbori skupščine obravnavajo kot konferenca delegacij. Gradiva se prevečkrat pošiljajo v celoti vsem delegacijam oziroma delegatom.
Delegatska vprašanja so zanesljiv pokazatelj problemov družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja v združenem delu kakor tudi v krajevnih skupnostih. §e vedno beležimo, da delegati krajevnih skupnosti zastavljajo največ vprašanj, da so v tem mandatnetn obdobju zastavili 42 delegatskih vprašanj, 16 vpra-šanj so zastavili delegati zbora združenega dela, delegati družbeno-političnega zbora pa 8 vprašanj.
Na zastavljena vprašanja so v večini primerov delegati dobili odgovore na samih sejah. Če to ni bilo možno, je bil dan odgovor delegaciji, ki je vprašanje zastavila v pisni obliki. Zgodilo se jc tudi, da se je določena zadeva že izvrševala, ko so delegati postavili vprašanje. Ob pregledu je ugotovljeno, da so ostala nerešena le tista vprašanja, ki so vezana na reševanje v okviru drugih interesnih skupnosti oziroma oblik združevanja materialnih sredstev ter zanje ni zagotovljenih pogojev za dokončno rešitev.
Precej več vključevanja v delo, nasproti prejSnjemu obdobju, je zahtevalo to obdobje tudi od organov skupščine občine in njenih zborov.
Tako se je Svet za splošno Ijudsko obratnbo in družbeno samozaščito sesta! na 13. sejah in obravnaval problematiko obrambnih priprav, varnostnih priprav, financiranje ljudske obrambe in teritorialne obrambe ter druga vprašanja.
Komisija za prošnje in pritožbe je na 8 sejah obravnavala 16 vlog in pritožb občanov, ki so se nanašale na motenje posesti, sl-užnostnih poti, do socialne varnosti, stanovanjskih zadev in gradbenih dovoljenj. Komisija je pri obravnavi vseh zadev skušala usklajevalno in poravnalno sodelovati med sprtimi strankami in v okviru možnosti ponuditi najugodnejše rešitve.
Komisija za zadeve borcev in invaJidov se je sestala na 7 sejah in obravnavala predvsem problematiko socialnega in zdravstvenega varstva borcev NOV in invalidov. V delu le komisije je bila ude-ležba izvoljenih delegatov precej pičla.
Statutarno pravna komisija je na svojih sejah obravnavala vprašanja sprememb in dopolnitev statuta občine in predlagala zbo-rom skupščine v obravnavo in sprejem.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je imela 10 sej, na katerih je obravnavala kadrovske rešitve za opravljanje posameznih funkcij in dolžnosti v pravosodnih organih, upravi in organizacijah zdruienega dela. Poleg tega je pripravila tudi poro-čilo o uresničevanju kadrovske politike v občini ter razpravljala o drugih vprašanjih iz njihove pristojnosti.
Komisija za odlikovanja je imela 3 seje, na katerih je obravna-vala pobude za odlikovanja SFRJ, priznanje in nagrade Louisa Adamiča v letu 1982 in 1983 ter oblikovala predloge za njihovo podelitev.
Komisija za verska vprašanja je delo in aktivnost usmerila predvsem v spremljanje, analiziranje in ocenjevanje stanja na tem področju, tvorno sodelovala s koordinacijskim odborom za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL, s komisijo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, z upravnim organom za notranje zadeve in drugimi upravnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, kakor tudi s predstavniki verske skupnosti.
Na podlagi zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, je zbor združenega dela na 1. seji izvolil 10 delegatov za gospodarsko področje v zboru združenega dela skupSčine SR Slovenije ter 2
8
delegata za socialno zdravstveno področje, 2 delegata za prosvetno kulturno področje, 2 delegata za kmetijsko področje, 1 deiegata za področje obrtnih dejavnosti in 1 delegata za področje delovnih skupnosti državnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Poleg skupine delegatov zbora združenega dela, pa je izvoljenih tudi 10 delegatov za delegiranje v zbor občin skupščine SR Slove-nije.
Obe skupini delegatov sta zelo aktivni. Nekaj delegatov pa je vendarle neaktivnih, ne udeležujejo se sej in svoje odsotnosti tudi ne opravičijo. S temi delegati so že opravljeni razgovori in ker se njihova aktivnost tudi po tem ni izboljšala, je začet postopek za njihovo zamenjavo.
Delegati skupin za delegiranje v zbor združenega dela in zbor občin so sodelovali (razen enega zasedanja v zboru občin) na vseh 25 sejah, tako zbora združenega dela kot tudi zbora občin. Vse aktivneje se vključujejo v delovanje zborov. S 15 razpravami, tremi delegatskimi vprašanji in eno pobudo so bili vključeni v delo zbo-rov, v katerih so posredovali razmišljanja svoje delegatske baze. Razprave in mnenja so se nanašala na sprejemanje zakona o inva-lidsko-pokojninskem zavarovanju, osnutku zakona o gozdovih, osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije in stabilizacijskem programu v letu 1983, o kreditih v kmetijstvo in o drobnem gospodarstvu, predlogu za izdajo zakona o evidentiranju nastanitve občanov in o registru prebivalstva, pravičnejšem razporejanju dovoljene višine splošne porabe obči-nam, osnutku zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, osnutku resolucije SRS v ietu 1984 in čiSčenju proračunov, mnenje k odložitvi dela dolgov tujih dolžnikov naši državi, mnenje k pravilniku o ravnanju z gradivi zaupne narave glede postopka obveščanja in seznanjanja z vsebino, proučitve možnosti pristopa republiške skupnosti za ceste k pogodbi z evropsko investicijsko banko za delno financiranje, razprava v zvezi s carinskimi dajatvami, o izvoznih stimulacijah, delovanjem Kmetijskih zemljiških skupnosti, vprašanja glede oskrbe z reproma-terialom v kmetijstvu glede na sofinanciranje tovarne v Kutini, vprašanje nadaljevanja gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb ter v zvezi s proračunom občin in dovoljene višine splošne porabe.
Pred zasedanjem zborov sta se obe skupini sestaJi 24 krat.
Manj aktivni pa so nekateri delegati, ki se po podpisanem dogovoru vključujejo v skupine izven občine. 20 sej teh skupin so se udeležili v posameznih občinah takole:
— skupina  socialno zdravstvene dejavnosti s  sedežem  v  občini Ljubljana Vič-Rudnik — 1 delegatka (Kadunc) 11 sej, 1 dele-gatka (Perkovič) 15 sej;
— skupina prosvetno kuiturne dejavnosti s sedežem v občini Ljub-ljana Vič-Rudnik — r delegatka (Bašar) 10 sej, 1 delegatka (Ko-šak) 15 sej;
—  skupina kmetijskega področja s sedežem v občini Ljubljana Mo-ste-Polje — 1 delegat (Ponikvar) 8 sej, 1 delegatka (Levstik) 5 sej;
— skupina obrtne dejavnosti s sedežem v občini Ljubljana-Siška — 1 delegat (Marolt) 16 sej;
—  skupina delovnih skupnosti upravnih organov in družbenopoli-tičnih   organizacij   s  sedežetn   Ljubljana-Center   —   1   delegat (Mihičinac) 17 sej.
Za vse delegate, ki se udeležujejo sej izven naše občine, je zna-čilno, da nastopajo v skupinah preveč le z razmišljanji iz lastnega poznavanja problematike svojega ožjega delokroga.
SKLEPNE UGOTOVITVE
V tem mandatnem obdobju, ki traja nekaj manj kot dve leti, smo uspeli predvseni v tem, da so:
— z delovanjem začeli družbeni sveti;
— zagotoviii smo vsebino delovanja in veliko samostojnost delo-vanja komisij skupščine občine;
—  uspeli smo dobiti razmeroma precejšnje število predlogov dele-gacij za sestavo programov dela zborov in skupščine kot celote;
—  dosegli  smo dokajšnjo usklajenost  programov dela skupščine občine in njenih organov ter programov dela družbenopolitičnih organizacij;
—  predsedstvo skupščine deluje dejansko kot kolektivni organ, ki skrbi za izvrševanje programa dela skupščine in zborov;
— predsedstvo skupŠCine občine dokaj uspeSno zagotavlja povezo-vanje dela skupSčine občine s skupščinami samoupravnih inte-resnih   skupnosti,   s  področja  družbenih   dejavnosti,   k  čemer
' prispevajo tudi razJirjene seje predsedstva skupščine občine s predsedniki skupštin samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in s področja gospodarstva;
— kot dobra se je pokazala praksa, ki jo uvaja predsedstvo skup-ščine občine, da se člani predsedstva udeležujejo nekaterih sej deiegacij v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupno-stih;
— delovanje delegacije za zbor občin in delegacije za zbor združe-nega dela skupščine SRS je zelo dobro, zagotovljena je potrebna pomoč občinskih upravnih organov, o najpomembnejših vpra-šanjih se poizkuša pridobivati mnenja delovnih organizacij ozi-roma krajevnih skupnosti, delegati se pogosto oglašajo v razpra-vah, postavili so tudi nekaj delegatskih vprašanj;
— delegacije v občini iri za skupščino SRS se pri svojem delu opira-jo tudi na stališča in mnenja, ki so bila sprejeta na problemskih konferencah   družbenopolitičnih  organizacij  v  občini,  zlasti  v okviru SZDL, o najpomembnejših vprašanjih za občino ali širših družbenopolitičnih skupnosti;
— zbor združenega dela je začel s prakso ločenih oziroma posebnih sej zaradi obravnavanja za združeno delo najpomembnejSih ali specifičnih vprašanj;
— dosegli smo, da poslovodni in strokovni organi večjih delovnih organizacij in TOZD nudijo delegacijam in delegatom pomoč pri pripravljanju temeljnih slališč in predlogov delegacij;
—  izboljšala so se gradiva za seje zborov skupščine občine in samo-upravnih interesnih skupnosti, za rok za dostavo gradiva delega-tom skupščine občine je v pretežni večini primerov spoštovan.
PREDLOG STALIŠC IN SKLEPOV:
1.  Tudi v naprej naj se vztraja pri izvajanju sklepov in staiišč skup-ščine občine o nadaljnjem  uveljavljanju delegatskega sistema, sprejetih na seji  11.5. 1983, s tem da se posebna pozornost posveti izvrševanju sklepov, ki še niso v celoti izvrSena. Ob tem je treba zlasti zagotoviti:
—  Večjo aktivnost delegacij v TOZD ter zagotoviti pomoč tem delegacijam tudi v tistih TOZD, kjer to doslej Se ni bilo zadovo-Ijivo urejeno;
—  Povezovanje delegacij  krajevnih  skupnosti z drugimi delega-cijami, organi krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi orga-nizacijami v krajevnih skupnostih;
—  Boljše vključevanje delegacij TOZD v delo skupščine SRS in skupnosti oziroma zvez na ravni republike;
—  Izboljšanja gradiv, povzetke daljših gradiv, predloge sklepov in staliSč.
2.  Med kriterije ocen uspešnosti poslovodnih delavcev je potrebno upoštevati tudi njihovo skrb za delovanje delegacij.
3.  Večjo   pozornost   moramo   posvetiti   delegatskim   vprašanjem, pobudam in razpravam. Doseči moramo, da se problemi, ki izvi-rajo   iz   zastavljenih   vpiaSanj   oziroma  pobud,   uvr$Lajo   kot problemske točke na dnevne rede zborov, s tem pa utrditi dele-gatsko delo in omejiti  možnosti razreševanja po nedelegatski poti.
4.  Ustrezni skupščinski organi in družbenopolitične organizacije naj preuče, ali bi tudi v naslednjem mandatnem obdobju Se kazalo imeti toliko posebnih delegacij (teh imamo sedaj  132), ali bi morda bilo primerneje povečati število združenih delegacij (sedaj jih imamo 176) in še zlasti število splošnih delegacij (teh imamo sedaj le 35). Preučijo naj, ali bi po tej poti lahko dosegli boljJe in celovitejše obravnave v krajevnih skupnostih in TOZD, še zla-sti pa celovitejši vpogled in obvladovanje problematike.
5.  Začne naj se s preučevanjem možnosti za razbremenitev skup-ščine občine in posameznih zborov formalnih točk dnevnih redov in v letu 1985 pripravi predlog za spremembo statuta občine, če bo ugotovljeno, da so take spremembe mcžne.