96. številka. Ljubljana, y četrtek 27. aprila 1905. XXXVIII. leto. Iihaji vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter vetfa po pošti prejeman aa avatro-ogrska dežele za vte leto 26 K, aa pol leta 19 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesea 2 K 80 h. Za Ljubljano i poimanjem na dom aa ve* tto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en meaee 2 K. Kdor hodi tam ponj, placa za m leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za en mese« 1 K 9o h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Na naročb* brea istodobne vpoSujatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačnje od peterostopne petlt-vrate po 12 h, itien oznanilo tiska enkrat, po 10 h, ce »e dvakrat, in po 8 h, de se tiska trikrat ali večkrat. — Dopial »sj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlšlvo Je v Knaflovih ulicah it 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Volitev v velikem posestvu, S to voliivijo si ustvarja dr. Ivan Šusteršič prav otroško reklamo. V početja klerikalnega kolovodje tiči veliko smesnosti, še več pa vodeno* giavosii. Mož pri tem špekulira na vodenoglavost drugih; in ker ima vsaka stranka nekaj vodenoglavcev v svoji sredi, špekulira dr. Šusteršič na ene v naši sredi! Mogoče, da se mu kdo ujame! Mi mu privoščimo vsakega. Resnica pa vzlic temu ostane, da se pri v govoru stoječi volitvi za slovenskega kandidata ni dalo ničesar opravit:, in to tudi tedaj ne, če bi se bil ljubljanski škof za to volitev navadil Čudeže delati. Pustili smo pregledati volilni akt, ter se prepričali, da se je pri volitvi dne 17. aprila takole glasovalo. Volili so pred vsem Oton ha-ron Apfaltrern starejši, Oton baron Apfaltrern mlajši, Rikard baron Apfaltrern, Rudolf baron Apfaltrern, dr. Ignacij grof Attems, knez Karel Turjaški ter grof Turjaški, Josip Anton grof Barbo, Marija Baumgartnerje?a, dr. Karel baron Born; Berdajs Friderik, Anton baron CodellJ, Roza baronica Codeliijeva, Ferdinand baron de F;n, Fuchs Giibert, Galle Franc, Germ Karel, dr. Robert Gori-asy, Viktor in Marija Gorianj, dr. Robert in Viktor Gorianv, Miklavž vitez Gutnsannsthai - Benvenutti, Hočevar Joaipina, Kausohegg Karel, Kosler J. in Comp., Kranjska induatrijalna družba, Levkam Josefs-ial, Leopold baron Lichtenberg, Mar-gheri Flora, Katinka in Rodriga, Margheri Rudolf, Maurer Tereza, Mazelle Julij, dr. Srečko Mubr in Julij Mubr, Friderik baron Rechbach, Konrad, Viljem Riecken, Alfred, Franc, Flora Rudesch in Marija Miihleisnrva, Helena plem. Sohoppl-Sonnvvaldenova, Josip baron Schwe-gel, Smola Rudolf, dr. Karel vitez Strah), Ulm Anton, Ulm Gabrijela; Gustav baron \Varsberg, Artur baron I Wolkensperg, A ionz baron Wurz-bacb-Tannenberg, Bianka pl. Wurz-bach - Tannenberg, dr. Maksimilijan \Vurzbaoh - Tannenberg, Egon baron Zois - Edelstein. Ti so odali 48 glasov in sicer zanesljivih nemških glasov. Med njimi se nahaja osebni prijatelj dr. Susteršiča, gospod Karel Kausohegg. če škofov advokat niti tega ni mogel pregovoriti, potem je jasno, da od dragih zgorajšnjih volilcev tudi nikdo ne bi bil hotel poslušati dr. Sasteršičeve besede! Volili so še: Henrik baron Lazarini, Terezija baronica Lazarinijeva in Evgen Terbu-hovič pl. Schlachtenschwert. O teh treh voiilcih se pravzaprav ne ve, h kateri stranki pripadajo. Nemci jih reklamujejo zase, pač pa je znano, da je baron Lazarini nekdaj hodil s slovenskimi klerikalci, da so ga pa nestrpni smledniški popi srečno zopet pritirali v nemški tabor. Političnega mišljenja gospođa Evgena Ter-buhoviča sicer ne poznamo; njegov oče je bil dober Slovan, o sinu pa ne vemo ničesar zanesljivega. Volili so končno tudi pristaši narodnd-napredse stranke: Franc Cele stina, Hren Franc, Anton Stare, Ivan Urbančič in gospa Lajiza Urban-Čičeva. Ti volilci so se udeležili volitve iz prostega svojega nagiba, ker so bili razjarjeni vsled »Slovenčeve« ostudne pisave, ter so z udeležbo hoteli demonstrirati proti škofovemu listu, češ, da se terorizovati ne puste. Volilni uspeh vsled te udeležitve ni bil čisto nič predrugačen, šlo se je za golo demonstracijo, katere vodstvo stranke niti preprečiti ni moglo, ker jih je precej v naših vrstah, ki o kakem skupnem farškem nastopu pri volitvah sploh ničesar vedeti nočejo. Sedaj pa ob roki volilne liste preglejmo, koliko ima dr. Šusteršio zanesljivih pristašev v velikem posestvu. Njegovi zanesljivi pristaši so brezdvojbeno ti-le volilci: Kump Ma- rija Ana, Ljubljanska škofija, župnik Ivan Mervec, Povše Fran, Povše Fran in Matilda, samostan zatiški, Luka Šmid, dr. Ivan Šusteršič in župnik Ivan Vidergar. Račun nam torej kaže devet zanesljivih klerikalnih glasov. Torej prava revščina. Nasprotno pa so zanesljivi na-rodno-napredni volilci: Fran Cele-stina, Dolenc Edvard, Fahrer Mihael, Hren Franc, Hribar Ivan, Jurca Franc, Kersnik Berta, Lenarčič Josip in Karel Kotnik, Maver Karel, Rudež Anton, RudeŽ Josip, Rudež Karel, Souvan Ferdinand, Stare Anton, Stare Feliks, Stare Josipina, Urbančič Ivan, Urbančič Lujiza. Torej osemnajst glasov; pri čemer se pa niti ne zna, Če bi se pri kakem klerikalnem kompromisu vsi oddati hoteli. V poŠtev bi prišli še nemško-konservativni volilci in sicer: Franc Fass Beleznaj, Beatrica baronica Ga-garnova,|Karel grof Lanthieri, Matilda in Roza grofica Pace, Friderik, Du-glas, Ernest, Vincene, Franc in dr. Aleksander grofi Thurn - Valsassina, Hugon-Verijand knez \Vindisohgratz, skupaj revnih sedem glasov. Vsi ti konservativni volilci se zadnje volitve niso udeležili, kar dokazuje, da je Šusteršič zopet lagal, ko je v »Slovencu« čvekal, da so se liberalni in konservativni Nemo*, združili na skupni naval proti slovenski pozicij* v velikem posestvu. Da si upa dr. Šusteršič s takimi oslarijami pitati svoje somišljenike, je značilno za duševni nivo teh somišljenikov. S svojimi bornimi devetimi glasovi pridrl je na trg, meneč da bo s kričanjem zakril svojo revščino. Kričanje nič ne pomaga, tu je treba glasov! Sedaj pa preobračajte volilno listo še tako ali tako, nikakor se ni moglo doseči, da bi ne bila izvoljena grof Margheri in France Galle. Številke govore za nas, in postopanje vodstva narodno • napredne stranke bilo je torej v vsakem oziru pravilno in pametno, to pa tembolj, ker se dobro ve, da aristokratje, kakor so knez Winđisohgratz in baron Gagern nik-dar*jne bi hoteli sklepati kakega kompromisa s slovenskimi naprednjaki. Kdor ima kaj pameti v svoji črepinji, temu je sedaj zadeva pojasnjena — in sicer z volilskim imenikom samim! Dr. Šusteršič pa bo — se ve — še dalje kričal. Naj kriči, da bo sit! fojna na Daljnem Vztokn. Z morskega bojišča. Reuterjev urad javlja iz Palo Pe-nanga z dne 26 t. m , da se splošno pričakuje, da bo tretje rusko bro-dovje pod poveljstvom admirela Ne-bogatova tekom tega dne plulo mimo otoka Penanga. Angleške oblasti na otoku so odredile, da se imajo ponoči vhodi k otoku zastražiti. Otok Penang ali Prince of Wales se nahaja ob aeverozapad-nem vhodu v morski preliv Ma-laka na zapadni obali Malajskega polotoka. Glavne mesto na tem otoku je Georgetown. Pulo Penang je od Singapora oddaljen 350 morskih milj. Rusko brodovje lahko to daljavo prepluje v poldrugem dnevu, da torej lahko danes popoldne pasira Singapora in dospe najkasneje jutri v Kitajsko morje, da se združi s eskadro admirala Roždestvenskega. Iz Tsingtava se poroča: Tukaj bivajoči ruski Častniki so dobili poročilo, da je rusko brodovje zapustilo zaliv Kamrank in odplulo v smeri proti jugu, da se združi s tretjo baltiško eskadro. »Daily Mail« pa zatrjuje sklicujoč se na brzojavko iz Zankoka, da ste v zalivu Kamrank Še usidrani dve ruski oklopni križarki, zunaj zaliva pa križari še več ruskih vojnih ladij. Rusi so si baje izbrali za bodočo svojo operacijsko bazo otok Haj na n. Gornjo vest, da je admiral Rož-destvenski odplul proti jugu, pa potrjuje brzojavka iz Honkonga, ki pravi, da je angleški parnik »K sili a s« v jutro 26. t. m. videl pri otoku L e u t i n u tri ruske oklopnice in dve križarki, ki so plule v Emeri proti jugu. Četrto rusko brodovje. Iz Petrograda se poroča: Otiop-nica »Slava«, ki tvori jedro četrtega brodovja, je 20. t. m. odplula v Ale-kBandrovsko ladjedelnico. Posebna komisija, na katere čelu stoji pod-admiral Parengo, je dobila nalogo, da preizkusi vsa izvršena dela na tej oklopnici. Admiralu Parenagu se je naročilo, da naj natanko pregleda in preizkusi: na oklopnici »Slava« dimnike, dinamične stroje in eleva-torje; na oklopcioah »Imperator Aleksander II« in »Imperator Pavel I.« in križarkah »Admiral Kornilov« in »Pamjat Azova« vse nove in popravljene kotle. tovori se, da odpluje četrto rusko brodovje že jutri, v petek, iz Libave, najkasneje pa odide na Daljni Vztok prve dni meseca maja. Novo rusko brodovje. Ruski listi poročajo: Car Nikolaj je ukazal, da se naj dado ta-le imena pravkar zgrajenim ali še v zgradbi bo nahajajočira vojnim ladjam: 1 trem križarkam tipa »Bajan«: »Admiral Makarnv«, »Palada« in »Bajan; 2. štirim topničarkam tipa »Giljak«: »Giljak«, »Bobr«, »Sivuč« in »Korejec«; 3. desetim rečnim topničarkkm: »Oro-čanin«, »Mongol«, »Burjat«, »Zabaj-kalec«, »Sibirjak«, »Koreja«, »Kirgiz«, »Kalmik«, »Amurec« in »Uaurijec«; 4. trem torpednim križarkam: »Vaađ-nik«, »Hajdamak« in »Jenisej«; 5. 31 torpedovkam: »Poročnik Maljejev«, »Inžener Anastazov«, »Poročnik Ser« gejev«, »Kapitan Jurazovski«, »Inžener Zojerjev«, »Inžener Dimitrijev«, »Bditelni«, »Bojevoj«, »Burni«, »Vni-mateljni«, »Vnušiteljni«, »Vinoslivi«, »Silni«, »Stroževoj«, »Strojni«, »Raz-jašč'«, »Rastoropni«, »Djeloi«, »Do« stojnic, »Dejateljni«, »Izkusni«, »Iz-polniteljni«, »Krjepki«, »Lehki«, »Lovki«, »Letači«, »Lihoj«, »Mjetki«, »Molodjecki«, »Moščni« in »Poročnik ; Burjakov«. Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo. Potreben odgovor na nepotreben nagovor. Brez virov spisal dr. J o s. TominSek. (Dalje.) III. Da tudi kruha ne bo, če moke ni, sem vedel takoj ob naslovu Aškerčevega odgovora. Naslovno vprašanje je namreč stavljeno popolnoma napačno; zato g. Aškerc naposled ni prav vedel, o Čem še piše in je obešal privesek na privesek. Niti jaz in menda tudi nikdo drngi, ki pozna majko logiko, sestro izkušnjo in strica jezik, še namreč ni nikoli zastavil vprašanja, je li „Trubar vreden upesnitve" itd. — Ljubi pesnice, saj vendar veš in vemo vsi, kaj je vredno upesnitve! »Naravnost vsew, bova odgovorila oba istočasno in enoglasno. Saj je nama znano, da je n. pr. Stritar posvetil lepo pesmico ubogemu kljusetu — torej je bilo kljuse pač vredno upesnitve — in oba veva, da so tudi že opevali komarja in muhe, da se opeva od nekdaj vino, opevajo gore in doline, opeva Človek z dušo in telesom itd. itd. Vse, vse, kar je in česar ni, je vredno, da se opeva; pa bi, bogme, „jnnaki" ne bili vredni, naj so junaki ali ne! In Trubar naj bi ne bil vreden upesnitve? Zakaj pa ne'? Vreden je je gotovo, kakor je je tudi vreden n. pr. Aškerc in še mnogi drugi. Torej, o j pesnik, le opevaj ga, njegove katekizme in njegove ideje, kar hočeš; samo — hm — pri vsem, kar opevaš, se moraš vprašati, ali poješ le z a se in za kdo ve kako priliko ter le to, kar ugaja tebi — ali pa si toliko objesten, da hočeš, naj daje Tvoja pesem pravi umetniški užitek tudi drugim. Tu je pa svet že čuden in pesniki ga ne bodo predrugačili, ampak oni se morajo ravnati po njem, nota bene, dokler poj o za ta svet: v gotovih slučajih je Človek nepristopen za gotove užitke; kaj ne? Pesem „Ljub'ca povej, povej," je gotovo fletna in dekletom dokaj všeč; ali če bi fantič Ijubco, ki jo je baŠ razžalil, tako nagovoril, bi mu najbrže, če je temperamentna, pripeljala eno okoli ušes. Takih zgledov si pesnik lahko poišče sam na stotine; jaz nimam časa. — Kakor z enim človekom, tako je s celimi dobami. So dobe, v katerih je ljudstvo absolutno nesprejemljivo za gotove snovi, naj so morda celo dobro obdelane : ko bi Aškerc n. pr. poznal Aishilove tragedije in Aristo-fanove komedije, bi ga jaz opozoril na dva eklatantna zgleda; tako pa si naj pogleda n. pr. nemško literaturo; pri Grillparzerju bo že nekaj našel. Kakor ima vsaka pesnitev svoj mi-|lieti, tako ga ima tudi vsaka doba, včasih bolj napeto, včasih manj. Ko bi g. Aškerc hotel poznati koga drugega razen sebe, bi mu tem potem tudi jasno postalo, zakaj so nekatere dobe tako bogate umetniških izdelkov baš ene vrste, in bi razumel, kako je mogoče, da vstajajajo in ginevajo razne s t r u j e. Ko bi razumel bistvo napredka časa, bi si prihranil tudi to in ono svojih novejših slabih pesmi. On sliši v zadnjih časih le bojne klice, pa misli, da obstoji v njih boj s a m in njega namen; zato često sklene: tudi jaz bom vzkliknil! Tisti, ki je kričal baš pred njim, se ozre, zaslišavŠi nje gov krik, in ga veselo pozdravi: „Ti si tudi moj! Bog te živi!" Ali pozdravil ga ni kot pesnika, ampak zato, ker je — kričal ž njim ! Največji pesniki seveda zajamejo, če imajo srečno uro, morda kar bistvo kakšne celotne struje in kar so spoceli v takem srečnem trenutku, to živi takoj in vse veke; aH takih šteje svet sila malo, malo. Njih snov pa je tudi tako osamostavljena in tako ukovana v umetnost in vzdignjena iz Človeške malenkosti, da se ji niti ne pozna, ampak se Šele po temeljitih Študijah posredno pokaže, da je zrasla iz kakšne struje . . . Pesniški genij, a tudi zdrava pamet (brez nje ni genija) pa itak napoti takega pesnika, da si izbere za nosilca svojih idej primerno, srečno snov. Prava snov je že velik kos uspeha. A koliko je takih snovi? Redke so; zato je jako značilno, da so baŠ veleumi tako Često obdelovali isto snov. Vidite, in taka snov Trubar ni in u i; če g. Aškerc mirno presodi in po svoje razširi, kar sem tu namignil, bo mi potrdil. Ah zreti mora okrog sebe ; kdor sedi vedno pri isti mizi in je vedno isto pečenko, temu odreveni okus in on le tuhta o tem, kar mu je enkrat Šinilo v glavo. — V očigled vsemu temu sem jaz, kar se je zdelo Aškercu tako strašno, po mirni presodbi mirno vprašal: „Ali se naj Trubar sploh opeva?** Aškerc pa je šel in nas je kot odgovor dolgočasil z znanimi citati, ki spriČujejo — pomen Trubarja in pomen reformacije (!), torej nekaj, o Čemer nobeden Slovenec niti v sanjah dvomiti ne more, kar pa nima z mojim vprašanjem prav nič opraviti! Kdo je potem suh bibliograf in kdo estetik?! Zdaj se bo g. Aškerc tudi menda manj zgražal nad mojo trditvijo, da je v začetku 20. stoletja malodane izključeno, da bi na kako pesniško delo o Trubarju zrli neprisiljeno z umetniškim očesom; saj je on sam v celi antikritiki priča za mojo trditev. — Jaz sem svoje opazovanje izpovedal odkritosrčno, g. Aškerc pa, ki mi očita neodkritosrČnost, se dela, kakor bi ne vedel, da bo pri „Trubarjuu vsakdo, ki količkaj pozna naše razmere, mislil na politiko in na agitacijska sredstva. Kjer pa se razprostira politika, tam ni prostora za poezijo; saj je cele Platon, eminentno pesniško čuteč veleum, s politiškega stališča smatral pesnike za — škodljive in jih je izobčil iz svojega državnega sestava, ker mešajo pojme ; in izraz : „Ein p oh t is eh Lied, pfui, ein garstig Lied", je veljal in bo veljal. Ali kako Že pravi Heine ? „ Der Dichter, der po- Z mandžurskega bojišča. General L i n e ▼ i I je poslal 25. 1 m. to-ie poročilo: Naše prednje straže so 22. t. m. prisilile sovražnika, da se je moral umakniti ii vasi Nansensu in Vemaniaofui, ki smo jih nato utrdili. Japonci so ee ustavili v utrjenih pozicijah, tri vrste južno od Menjanpaomenga. Naš artiljerijski ogenj in pojavljanje naših vojev ob fronti in na levem krilu je primoralo Japonce, da so se jadrno umaknili proti Kajanšengu. Na begu je sovražnik zažgal svoje provijantno skladišče v imenovani vasi. 23. t. m. so naši voji prisilili sovražnika, da se je umaknil tudi iz Kajanšenga. Istega dne so se naše sprednje straže približale, zasledujoč sovražnika, Šantafu, ki so ga Japonci močno utrdili. Naša artiljerija je jela streljati na sovražnika z vzhodne strani. Ko se je dognalo, da se v Šantafu nahaja močan japonski voj, so se naši oddelki umaknili. Naša konjenica je uničila brzojavno zvezo med Kajanšengom in Šantafom. Iz Tokija pa se poroča: Sovražni voj, obstoječ iz 5 bataljonov, 16 stot-nij in ene baterije, je 24 t. m. napadel pri Kajnanu našo konjenico, ki je prodirala proti severu. Naši voji so izvršili protinapad, premagali so-ražnika in ga zasledovali severno od Mienhuahijeha. Mi amo izgubili 88 mož, Rusi pa okoli 200 mož. Dva druga oddelka sta napadla Cangti in Siaotacu, a sta se umaknila, ko sta izvedela, da je bil voj pri Kajujanu pobit. Jubilej vrhovnega ruskega admirala. Vrhovni po?eljaik vseh ruskih pomorskih sil na Daljnem Vztoku, admiral Zinovij Petrovič Rož-destvenski, slavi 30. t. m. svoj SOletni jubilej, odkar je vstopil v pomorsko službo. Domneva se, da namerava uprav tega dne napasti japonsko brodovje. Parlamentarni položaj. Dunaj 26. aprila. Češki poslanci Pacak, Strauskv, Herold, P a nt u če k in £aček so imeli danes popoldne posvetovanje v parlamentu, potem so se razgovarjali z ministrom grofom B v 1 a n d t -Bheidtom, ki zastopa ministrskega predsednika. V tej konferenci so voditelji čeških strank urgirali, naj se že vendar upoštevajo najvažnejše Češke zahteve, kar je tembolj potrebno, ker vlada želi, da bi državni zbor v predsteječem zasedanju gladko rešil carinski tarif. Tega pa ni pričakovati, ako se potitični in parlamentarni položaj poprej popoinoma ne razjasni. Ali bo češki klub privolil, da se carinski tarif parlamentarno dožene, odvisno je od tega, kaj bodo veditelji strank poročali v plenarni seji dne 2. maja glede svojih konferenc z vlado. litiscb wird, erinnert mich ans Kind in der Wiege: Vater, iB nicht, was die Mutter gekoclrt!" (Bralci mi oprostijo nemški citat, ker je g. Aškerc napolnil dobre štiri podlistke le ž njimi!) Kdor hoče v tem oziru služiti dvema gospema, politiki in poeziji, ta ne služi nobeni; pač pa ponižuje samega sebe, ker se mu zlasti vedno „treseio blače" (Aškerčev izraz!), da morda potegne v politiki naenkrat drug veter, in ker se mora celo bati, da ga kdo presoja le z estetskega stališča. Jaz sem presojal Aškerca tako in sem in bom presojal seveda tudi tiste, ki stoje v njemu nasprotnem taboru. Torej prav nič se ne gre za to, je li Trubar vreden upesnitve ali ne. Trubarjeva vrednost obstoji sama zase, o njej gororilezgodovina; pesnik se mora le vprašati je li snov primerna za epopejo ali ne, to vprašanje pa je le estetiško in logiŠko. Jaz sem v oceai vprašanje zanikal, a pristavil liberalno, da je to le moje mnenje in da je morda napačno: zdaj pa, ko vidim, kako je de facto razumel pesnik Aškerc Trubarjevo vlogo, ne potrebujem več te rezerve. — S svojimi dolgimi zgodovinskimi citati pa je g. Aškerc moje estetske tr- Dunaj 26. aprila. Ker bi moral državni sbor zborovati do konca meseoa julija, ako bi hotel dognati ves proračun, lato se namerava preložiti razpravo o proračunu na jesensko zasedanje. Kriza na Ogrskem. Budapešta 26. aprila. Grof T e 1 e k i predlaga v »Magvarorssagu« sledeče za rešitev krise: Delegacije se naj odpravijo, posli drž. vojnega in finančnega ministra se naj pre-ne80 na obojestranski odgovorni vladi, ministrstvo zunanjih zadev se naj aa O , rs k o na novo osnuje, uradniki v tem ministrstvu in v zunanjih zastopih (konzulatih itd.) sploh morajo biti do polovice avstrijski, do polovice pa ogrski državljani, dočim bi bila minister snnanjih zadev in njegov prvi sekcijski načelnik — menjavaje ogrski in avstrijski državljan, odgovoren pa bi bil minister obema parlamentoma. Kreta. Rim 26 aprila. Pri včerajšnji konferenci med poslaniki varstvenih velesil so poslaniki Anglije, Francije in Rusije glasovali z ministrom zunanjih zadev Tittonijem, da je pri sedanjih razmerah izključena spojitev Krete z Grško. Zato se predložijo princu Juriju odredbe, kako je pomiriti duhove. London 26. aprila. Vstaši v Kaneji so sporočili konzulom, da se vojaštvu velesil ne bodo upirali. Angleška križarka »Vanis« straži obrežje, da se vstašem ne uvaža orožje. Tuje vojaške čete so zasedle več važnih točk v notranjem delu otoka. Nemiri na Ruskem. Petrograd 26. aprila. Ženski shod, katerega se je udeležilo nad 800 oseb, je sklenil najodločneje podpirati revolucijsko gibanje, zbirati v ta namen denar, nakupovati orožje ter se udeležiti praznovanja prvega maja. Petrograd 26. aprila. Za pravoslavno Veliko noč pričakujejo po celem Ruskem pomiloščenja za politične prestopke in razglasitev reformnega programa. Varšava 26. aprila. Vrhovni policijski poveljnik No 1 k en je odstavljen. Na njegovo mesto je prišel Nemec, policijski mojster Meyer iz Vilne. Petrograd, 26. aprila. Ministra Bulygin in Kokovcev sta izročila carju spomenico, v kateri imenujeta ministra \Vitteja kot provzročitelja vsega svobodnega gibanja. Gibanje je baje pripravljal s svojimi prijatelji, židovskimi odvetniki in trgovci. Nadalje pravi ta reakcionarna spomenica, da sta armada in policija brezpogojno zvesti. Delavcev se ni treba bati. Glede notranje politike priporoča oster prevrat. Vlada mora vse obljubit: in ni-čeHar dati, kupici naj reforme na reforme, sklicuje naj komisije na komisije, obenem pa naj previdno in ditve prav tako ovrgel, kakor Če bi se tisti citati tikali — recimo — meklenburške zgodovine. . . Ne vem, ali seje botel kva-lifikovati kot arhivar ali le renomirati proti meni, ki baje nimam pojma o protestantski dobi. No, znanstvenik se mirno nasmehnejo takemu začetniku, ki brilira s citati, ne vedoč, v kaj služijo znanstveniku. Po tisti plohi citatov je vrinil g. Aškerc v svoje sklepe šele nekaj, kar je osebno zanj važneje, česar pa ni mogel podpreti — s citati. — Bila je moja — topot očitno kot zgodovinska označena trditev — da je Trubar v mojih očeh velezaslužen mož itd., a da si ga kot heroja ne morem predstavljati. Razloge Bem povedal kratko, a jasno in doslej še neovržno v svoji oceni. S tem herojstvom je imel Aškerc velik križ v svoji protikritiki. Ker direktnih citatov pri najboljši volji ni dobiti, se je opiral na Carlvlejevo knjigo „0 herojih", ali pravzaprav ne o „herojih", ampak le o „junakih" ; g. Aškerc, ki je rabil le prevode (zlasti nemškega) angleške knjige, je namreč prezrl, da beseda „heroj" (hero) pomeni v angleščini redno „junaka" ; nemški prevod, ki govori le o „Helden", polagoma zopet krepkeje pritegne vajeti. Dobrohoteči državni elementi se morajo od zgoraj navzdol organi-zovati. Tako bo mogoče rediti sveto Rusijo. Končno očita spomenica W i t-teju, da je podkupljen z židovskim denarjem. Spor med Švedsko in Norveško. London 26. aprila. V zboru državnih svetnikov obeh kraljevin je pozval prestolonaslednik, ki že začasno vlada, naj se snova nadaljujejo unijska pogajanja. Norveška vlada je na to odgovorila, da k temu ne more privoliti, dokler se ne sprejme ustanovitev ločenih konzulatov za Norveško. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. aprila. — „Narodu11 je pred sodiščem sapo zaprlo, tako kriči včerajšnji »Slovenec«, da bi sakril nesmrtno blamažo, ki jo je doživel pred sodiščem župnik Do mik Janež in njegov famozni zastopnik dr. Stihweitzer v tožbi proti uredniku R. Pustosiemšku. V dolgoveznem poročilu se zvija, kakor na glavo vdar-jena kača, da bi javnost nafarbal, da se je obravnava na tožbo župnika Janeža končala z moralno zmago to-žiteljevo in s porazom obtoženčevim. Mi smo včeraj navedli o obravnavi samo suha in gola fakta in to namenoma, ker smo vedeli vnaprej, da bo poŠtenjakoviČ »Slovenec« v svojem poročilu na najnesramnejši način pačil resnico in ae lagal, samo da bi prikril nadvse sramotni svoj dejanski in moralni poraz. Slovenska javnost naj izve sedaj, kako se gospodje okoli škofovega glasila »Slovenca« ne strašijo in ne sramujejo niti očitne laži, niti potvore, samo da bi dosegi: svoj gori označeni namen. Župnik Janež ni tožil »Naroda«, ki mu je očital, da prodaja svoje vizitke z odpustki, marveč je tožil samo urednika Pusto-slemška, ker mu je vse častivredni gospod Stefe sporočil, da je Pusto-slemšek ad personam trdil, da je Janež prodal ono vizitko, ki jo je imelo uredništvo »Slovenskega Naroda« v rokah. V dotični tožbi se navajata kot »kronska svedoka«, da je Pusto-slemšek ad personam izrekel ono trditev, člana »Slovenčevega« uredništva Štefe in Kremžar. Pred sodiščem se je dejansko torej šlo samo za to, ali jePustoslemšek res ad personam izrekel one trditve, ki mu jih podtikata Stefe in Kremžar, in za ničesar drugega. Dokaz resnice bi prišel samo v poštev, ako bi se tožencu dokazalo, da je res trdil ono, kar je navajal Janež sklicevaje se na priči Šteta in Kremžar v svoji obtožbi. Ker pa j e bilo to p o dej anskem položaju popolnoma izključeno iz enostavnega vzroka, ker toženec podtikanih trditev ni izustil, bi ga bil lahko spravil na pravo pot; a kje sicer dobiti „herojev", ki jih je bilo tako nujno treba! Zato se lovi pisatelj okrog „junakov" in „herojev" s hitrostjo, ki bi mu je nikdo ne prisojal. Ker pa je njemu Trubarjevo herojstvo a priori jasno, zato sklepa, da je tisti, ki tega ne priznava, filister in pristaš klerikalne stranke. No, naposled so nazori o herojstvu, ki se je menda sploh preživelo, Ge-schmacksache ; vendar hočem biti usmiljen in povedati nekaj besed v ilustracijo kratke označbe v oceni. Celo Aškerc se bi mi morda zdel neke vrate heroj (Dasi je v naštevanja herojev baŠ pesnike dal natisniti z nerazprtimi črkami !), ko bi ga zdaj tako ne poznal. Človekov-kerojev sploh ni; misliti si moramo človeka vzvišenega nad to, kar imenu j emu v ožjem pomenu „ človeško" — „menschlich", potem je mogoče herojstvo, ali vsaj kak herojski Čin. Jedro herojstva je vsekako Žrtvovanje: žrtev resnična in ponosna žrtev (ne samo v o 1 j a !j tega, kar je Človeštvu drago, zlasti žrtev življenja, a vse to za visoke ideale, to je podlaga herojstvu. — Pa Trubar? On, Čigar Žrtev je bila, da je postal dobro plačan, do smrti toplo postlan in je Pustoslemšek zbog tega, in to naglašamo, a priori odklonil Tiako poravnavoin izjavil, dav tej pravdi ne mara nastopiti dokaza resni o e. In da toženec ni tako govoril, kakor sta sporočila Stefe in Kremžar Janežu — mala ali bona fide, tega ne maramo preiskovati —, to je jasno pokazalo tudi dokasovalno posto panje. Štefein Kremžar, zaslišana kot priči, sta igrala neizrečno klavrno vlogo in pustila župnika popolnoma na cedilu,da si sta ga onasama a svojimi neresničnimi in netočnimi poročili zavedla v pravdo. Stefe se ni vedel na prav ničesar drugega spominjati, kakcr na besedo »prodano«, tudi Kremžar je samo slišal, da je baje rekel obtoženec na Štefe-tovo vprašanje »prodano, prodano, prodano«, glede nadaljnega razgovora pa je moža tako zapustil spomin, da je ve-de> samo, da je izustil besedo »torej« in slišal od obtoženca izraz »zaupnik«, ni pa vedel, ali jeon sam započeto svoje vprašanje končal in tudi ne v kakšni zvezi je obtoženec rabil besedo »zaupnik«. Priči Beg in Rod e* pa sta popolnoma decidirano, vsak dvom izključujoče izpovedala, da je obtoženec na Štefetovo, oziroma Kremžarjevo vprašanje rekel: »K arta je bila prodana, kakor zatrjuje naš zaupnik« in »Po informacijah svojega zaupnika seveda vzdržujemo svoje trditv e«. Po teh izpovedbah je bilo torej jasno, in nepobitno dokazano, da obtoženec ni ad personam dolžil tožiteljs, da prodaja svoje viiitke in da tudi ni izjavil, da osebno vzdržuje trditve, izrečene v »Narodu« proti župniku Janežu, to tem bolj, ker niti o b r e m enjevalna svedoka Stefe in dr tega nistamcgia potrditi. »Slovenec« piše, da je priča Rode izpovedal, da je obtoženec dejal: »Po informacijah našega zaupnika trditve seveda vzdržujem.« To je čisto navadna lumparija! »Slovenec« falzificira tu celo izpovedbe prič! Sodnijsko je namreč protokoiirano, da je P. po Rodetovi izpovedbi rekel: »Po informacijah našega zaupnika vzdržujemo svoje trditve.« Ako se poštenjaki okoli »Slovenoa« ne sramujejo se posluževati falsifikacij, je jasno, da jih je še manj sram očitih iažij. In brezstidna lažje, »da je ostalo pribito inae je pred sodiščem dognalo, da s/) »Narodove« trditve glede župnika Janeža neistinite«, zakaj v teh trditvah se niti razpravljalo ni, marveč predmet razprave je samo bil, ako je obtožener govoril inkriminirane besedet ali ne. Razprava je dognala, da obtoženec udobno v rodbinskem krogu živeč pastor? Trubar, ki je bil le orodje v rokah raznih Dngnadov? Da, Ungnadi b i bili prej heroji — a seveda niso — ki so žrtvovali mnogo za svoje ideje! Trubarja pa so ščitili naši nemški stanovi, da se mu ni zgodilo nič Zalega — in se mu tudi ni; na njih poziv je prihajal v domovino, a če so postala tla vroča, so ga poslali nazaj v varno Nemčijo .. . Tudi iz Vergerija ali celo iz Bonhoma bi se dalo napraviti kaj herojskega, pri Trubarju je nemogoče vprav zaradi zgodovinskih dejstev; zato uničuje g. Aškerc sam svoje dokazovanje, ko s takim aplombom poudarja zgodovinsko stran. Nemškim protestantom in kranjskim stanovom je bil Trubar dobro došla moč, ker je kot teolog in sin naroda bil sposoben za prevajanje knjig ; ako pa bi se bil on pokazal za nesposobnega, bi bili stanovi gotovo dobili drugega, kakor so res drugi nadaljevali delo ; zato ni bilo treba Aškercu, da je postal surov. Če Trubar ni heroj, je vendar še začetnik našega slovstva in to je še prav dovolj. In njegove zasluge niso manjše, če naglašamo, da se seveda ni zavedal veli- od Stefe ta in Kremžarja podtaknenih besed ni rabil, zato ga je tudi sodnik oprostil. Župnik Janež torej ni opran, marveč je grdo pogorel in če si hoče poiskati zadoščenja, mora tožiti odgovornega našega urednika in se obrniti na pristojno mesto — na porotno sodišče. Vse zavijanje in vse laži »Slovenčeve« ne morejo spraviti s sveta dejstva, da ee je a tožbo proti uredniku P. grdo blamiral Župn*k Janež, ž njim pa tudi častiti gospod Ivan Stefe. Tako je in nič drugače ! — Klerikalci in Stross-mayer. Veliki jugoslovanski biskup je mrtev in zato imajo klerikalci žalostni pogum, da pljujejo na njegov grob. Kar pisarijo in govore klerikalci o StroBsmavru, odkar je ta za vedno zatisnil oči, je sramotno. To so ostudni atentati na čast in poštenje pokojnega biskupa. Z vso zvijačnostjo, podlo in lažnjivo ivračajo Strossmajrove delovanje in pretvarjajo njegov značaj, da bi velikega biskupa predstavili kot klerikalca. In vendar je Strossmavrovo življenje odprta knjiga in na vsaki strani te knjige so zabeležena dejanja, ki oznanjajo svetu, da je bil biskup Strossmaver vse svoje življenje odločen in neustrašen sovražnik rimskega klerikalizma, da je bil svobodomiseln duhovnik v najidealnejšem pomenu te besede. In te slave mu ne vzamejo vsi fa/ji, ki mu zdaj, ko je mrtev, kradejo časi — Prvi ustanovnih. „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev". Gospod dr. Ivan Tavčar, državni in deželni poslanec, deželni odbornik, predsednik »Narodne tiskarne« itd. je vročil odboru svoto 2 00 kron ter postal s tem prvi ustanovnik našega mladega društva. S tem svojim plemenitim činom je pokazal, kako visoko ceni stremljenje in težnje našega društva in da uvažuje dejstvo, da so si baš slovenski književniki in časnikarji stekli največ zaslug za probujo naroda in za njegov napredek. Bodi izrečena gospodu darovatelju na tem mestu najiskrenejša zahvala! Odbor je prepričan, da bodo gos p. dr a. Tavčarja posnemali tudi drugi premožni slovenski rodoljubi ter pristopili društvu kot i. s t a -novniki, da nebonobenoga zavednega premožnejšega Slovenoa, ki bi ne bil ustanovni član »Društva slovenskih književnikov in časnikarje v«. Imena ustanovni kov se bodo objavljala v vseh slovenskih listih! — Iz Medvod se nam piše: Bližajo se občinske volitve. Klerikalna garda dela že dolgo časa na to, da spravi v odbor svote mameluke. Da klerikalci pri tem svojem delu niso HT Dalja v prilogi. —■ ■ — —^ kanskega pomena svojih prevodov — kako tudi! — in da so njegovi nagibi bili le verski, ne narodni. Tisto p ljeno Aškerčevo govoričenje o „narod-njaštvuu Trubarjevem — češ, on je celo krstil slovenske pokrajine s skupnim imenom „Windisehlandu — zasluži teu: manj kak odgovor, ker vendar Aškerc sam mora meni priznati, da so biti Trubarjevi nagibi le verski — — Večje „junaštvo1* moramo pa res prisojati tistim nam skoraj neznanim propo-vednikom, ki so z velikimi teža vami delovali v domovini; za poezijo je Jurij Kobila v Jurčičevi obleki večji heroj kakor Trubar. Tudi druiji motivi: sežigaaje knjig, razburjeni'-ljudstva itd., so hvaležni ^Prim. ^Lutr ski ljudje \m)\ da, cela doba kot taka bi bila izborna snov za roma u ali za živo dramo; a Trubar bi dobil tudi tu bolj postransko vlogo. „Hudo blamiral* se je s*. Aškerc (da rabim njegov izraz) z zgledi za heroje. Pri Trubarju mu še odpustimo, ker je imel, kakor pripoveduje, iz slovenščine na gimnaziji slabega učitelja. A pri ostalih! Naj so bili oni možje trikrat heroji (če so bili, so bili po moji definiciji!), to nas se briga i Priloga „Slovenskomu Narodu" št 96, dne 27. aprila 1905. posebno tankovestni, bode verjel vsakdo, saj je itak znano, da je sle-parstvo železna srajca vseh klerikalcev. Prav imenitno so poskusili pri dobiti si prvi r.nred. Izvolili so osem častnih občanov, a šele potem ko je bil volilni iroenik že prav>veljaven in se ne sme več izprerneniti. A glej čudo, ti Častili občani so bili že prej tihotapski vpisani v volilni imenik kot častni občani, dasi še sedaj niso bili izvoljeni. To je očitno sleparstvo! — Nepotizem — deficient — župnik — barantanje za faro. F*ro L:šče je dobil stričnik dohrepcljikega župnika, ki kot patron oddaja župnijo. Pravijo, daje bilo prosilcev mnogo, in sicer starejših in za-služnejšib, a glej Čudo, nihče izmed teh ni dchii hinavsko razpisane fare, ampak dobil jo je penzionist-defioient, Jakob Ramovš, ki je menda čakal na Primakovem, kdsj bo izpraznjena fara, kateri patron je njegov stric. Pri drugih razpisih se škcf, kakor pravijo, ozira na starost koropetentov, v tem slučaju se je pa menda oziral na bo-lesen deficieta. Sirijo se govorice, da so tega d*fi«ienta, ki je \ Laščah ustanovil konsum in bil le dobra tri kta tam za kaplana, samo za nekaj časa dali v L'*šče, da bodo potem lahko f*ro z«: pet oddali drugemu, ki je zdaj še ne more dobiti. Ali ni tako skrivao ravnanje ped roko in barantanje aa fare sramotno? Kdaj bodo nehali teki hinavski razpisi? — Imenovanja« Poštnim asistentom sta imenovana Peter M. Kocijančič za Pazin in Mihael Bajd za Ljubljano. — Lekarnar Mardetschla-ger. Pre$e!i smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Z o^irom na notico »Lekarnar »pri Zlatem orlu« M ori t z Mardetschlagera, ki je natisnena v »Slovenskem Narodu« št. 93 od 22. t. m , Vas prosim kot zastopnik g. Msidetschliigerja, lekarnarja v Ljubljani, da izvolite spre jeti v jutrišnje številko Vašega cenjenega lista sledeči popravek: Ni res, da si je g. Mardetschlager a tem, da je dobava! deželni bolnici hidro-lilno gazo, zaslužil visoke in zelo lepe vsote, ros je marveč, da je zaslužil pri vsakih 10.000 m le okoli 50 K, oziroma na leto le okoli 150 K. Ni res, da je g. M?rdeUch)ager fa-brikant hidrofilne gaze, res je marveč, da je on dobiva! vso gazo, ki jo je dobavljal deželni bolnici, od firme Jo h. Ande?! & Sobne na Dunaju. Ni res, d* je 12. julija prete-čenega leta pcaebn* komisija preiskovala Mard: Ucblagerjevo gazo, res je, da so sasiišane priče gg. dr. 61eiweis, dr. Sla j mer iu nad-upravitelj Kremžar izpovedale, da so preiskale Le 5 do 6 kesov, a da ne vedo, je li bila tedaj od njih preiskana gaza res tista, ki sem jo jaz dobavil. Ni res, da je manik&lo po natančnem račuiu gaze za 292 kron 77 vin., res e marveč, da je prifia g. dr. Bieiweis izpovedal, da se je preiekava vrfiiia le površno in da ne ve, kako je dr. Stoje napravil tak račun. Ni res, da se je v deželni bol niči porabila vsa gaza razen dveh preiskanih kosov, res je m&rveč, da 1 a kako to dokazuje g. Aškerc !! Eden zgled za vse: Garibaldi je baje heroj. Dokaz? Poživlja me g. Aškerc, naj grem po dokaze v Italijo, „ker ae v vsakem večjem mestu v Italiji najde kak Garibaldijev spomenik ali vsaj kaka ulica — via Garibaldi !u „Mensch, bist du geseheit", se vprašamo. Torej tisti, ki dobivajo spomenike in po katerih imenujejo ulice, so heroji! Škoda, da se ne ve, kako se je pisal tisti obešenec, ki mu je napravil Leasing nagrobni napis: „Hier ruht er, wenn der Wind nicht wehtu. — Ta bi bil Tiek&ko kandidat za herojstvo ! Potemtakem bi Aškercu, ako je hotel Trubarja res imeti za heroja, pre ostalo le, da si ga pretvori sam v heroj a ^ pesnikom je naposled vse mogoče; na to sem ga opozoril v oceni. Kaj takega tudi pričakujemo, ko čitamo uvod v „Trubarja", kjer se ta že nazivlja za heroja. Ali bil sem razočaran; ker moram reči, da sem imel doslej pred duševnim očesom vzvišenejšo podobo o Trubarju, kakor mi jo je nudila ta pasivna oseba, ki govori včasih res krasne besede, a navadno le deklama-torno, brez dela. — V oceni sem na vedel za zgled tudi dve mesti, ki se zlasti ne strinjata s herojstvom. A Aškerc, mesto da bi pošteno priznal se je produoiral v pravdi le en kos hiđrofilne gaze, o katerem se pa niti to ni moglo konstatirati, če je izmed tistih, ki so se preiskali. Ni res, da (e g. Mardetsoh!£gerju prišlo do ušes, da se je vsa gaza že porabila in da je le zato čakal s tožbo, res je marveč, da mi je on že 12. oktobra 1. 1. naročil, naj bres opomina takoj vložim tožbo, a da sem jaz le iz lastne previdnosti proti njegovemu naročilu napisal najprej opomin in da sem se le vsled tega zakasnil z vložitvijo tožbe, ker sem bil s drugimi obširnimi prav dami preobložen in sato zadržan ustreči g. Marde»tsch)&gerju, ki m je opetovanokrat priganjal, naj takoj to žim Da sem torej tožbo šele 9. marca letošnjega leta vložil, to zagovarjati »mam le jaz in ne sadeva g. Mardet-soblagerja v tem oziru nikakršna od govornost. Z odličnim spoštovanjem vdani dr. Josip Furlan. — Mesto g Mardetsehia'serja je zlezel na dan dr. Furlan. S tem se mi ne bodemo pričkali. Resnica pa je, da Mardetschlager v celi ti zadevi ni reelno posto, al. Ofrriral je 83 cm široko gazo, dajal pa je za kakih 10—12 cm ožjo gazo. Da je bila dežela na ta način prikrajšana, je več kot gotovo če So priče pred sodiščem res izpo vodale, da dne 12. julija niti vedele niso, kako gszo pravzaprav preiskujejo, potem s« je le ćuliti, da dežela ni b U še hujše prit'sriena od strani Mardetsch!&ger|a! Postopanje tega moža bomo pozneje še natančneje opisali. Sicer mu pa v istim očitamo nekaj nedopustnega. Zategadelj naj nas toži pred kazenskim sodiščem. Porok amo mu, da se bode pravočasno dobilo parlamentarno do voljenje za dotično težbo. S popravki, ki nimajo nikake cene, pa naj nas blagohotno v miru pušča. To je naša zadnja beseda! — Zanimiva kazenska razprava ae vrši jutrt, dne 23. t. m. pred ljubljansko deželno sodnijo. Obtožen ie Jožef Žust, kovač iz Dolenje Djbrave, radi hudodelstva po-neverjenja, katero je po navedbah obtožnice izvršil v »Kmetijskem društvu« v Dolenji Dobravi. V tej razpravi se nam razgrne zopet enkrat natančna slika kranjskih konsumar-skih razmer. Pa tudi poslovanje »Gospodarske zveze« utegne priti na rešeto. Razume se, da hočemo o vsem tem natančno poročati. — Slavje. N&čelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, gosp. Ludovik Strieelj, praznuje v soboto, dne 29. t. m., tridesetletnico svojega delo vanja v društvu. Društvo mu ob tej priliki priredi v soboto ob 8 uri zvečer serenado, po serenadi pa se« stanek v hotelu »Ilirija«. Pri serenadi in pri sestanku sodeluje Društvena godba in pevski zbor gasilnega in reševalnega društva. — Odbor II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani vabi s tem vse odvetniške in notarske uradnike na mani-festaoijski shod v svrho sestave resolucije glede nedeljskega počitka, kateri shod se skliče na dan 29. aprila 1905 ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Pri levu« na Marije Terezije cesti. — Nabori za mesto Ljubljano ae prično v petek dne 28. aprila t 1. ter se vrše dne 28., 29. aprila in 1. maja. Dne 28. aprila pri deta k naboru 1. in 2. razred ljub Ijanskih mladeničev, dne 29. aprila 3. razred ljubljanskih in 1. razred tujih mladeničev, dne 1. maja 2. in 3. razred tujih mladeničev. — Gasilno in reševalno društvo ima dne 14 maja običajno Florjanovo mašo. Maše se udeleže poleg ljubljanskega društva tudi dru štva iz okolice. — yyTrpinčen;e živali in električna železnica." V zmi-slu ministrske naredbe od dne 15 februvarja 1855, drž. zak. št 31, smatra se za trpinčenje in kaznivo, ako kdo pusti svojega psa teči za električnim v osom in Če to javno ogorčenje vzbuja. Vsakdo sme dotičnega poseot-uika v evrho k&znovanja ovaditi. — Javna vinska pokuSnJa. R*di nekater h zadržkov bo prihodnja javna vinska pokušnja v tu kajšnji deželni vinski kleti v ponedeljek, dne 1. maja, od 7.—9. ure zvečer. Razen več prejšnjih, bodeta na razpolago dva novodošla vinska vzore«* in sicer Miklavčičev cviček iz Sr. Križa pri Litiji in BarkoviČev cviček iz Pirovške gore pri Cerkljah. Oboje je dobiti v takojšnji kleti tudi v vtč.i množini. — Oddaja smodnika za streljanje zoper točo na Kranjskem. Kakor dosedaj, bo deželni odbor kranjski tudi tekoče leto priskrbi je val smodnik za streljanje zoper točo. Naročniki naj se obrnejo s kratko tozadevno prošnjo naravnost na deželoi odbor. Obenem z naročitvijo je poslati deželni blagajnici v Ljubljani za vsak naročeni zaboj s 25 kg. 21"—K. Pripomni se, da je letošnje leto vojna uprava zvišala ceno smodniku. — „Narodna čitalnica11 v Kranju priredi v soboto, 29. aprila t. 1. zvečer ob poludieveti uri v svojih proetorib veselico s plešem — Pol. društvo „Jednako-pravnost" v Idriji priredi v ne deip, 30 t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih »Delavskega bralnega dru štva v Idriji« javno predavanje. Pre dava p ofesor Miki o Pirnat »oc kr. rudniškem gledališču v Idriji.« Predavanje je z ozirom na to, da se to staro gledal šče epasti, aktualne važne sti. — Z Dvora se nam piše. Velikonočni ponedeljek se je vršila ve se!>c*, katero je priredilo naše bralno društvo v čđst toplišfc*mu pevskemu in bralnemu društvu o priliki njegovega izleta v Dvor. Dasi vreme ni bilo prav stanovitno, je prišlo izlet nikov nepričakovano veliko. Pri slavoloku z napisom: »Le k nam, ker naši ste!« je pozdravilo naše društvo vrle Toplicane ter jih spremilo na vesel čni prostor. Patje je prevzelo topliško društvo pod vodstvom gg. učiteljev Matka in Gregotoa. Pevci — močen nišani zbor — so izborno peli ter pokaz&l1', koliko se doseže z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Vsaka pesem je bila burno aklamirana. V nekaljenem veselju se je dovršila ve sel.ca, ki nerai ostare v trajnem spominu. Gospod gostilničar, J. Kline, se je potrudil kolikor moč zadovoljiti cenjene geste. Vrlim TophČanom, kakor tu i vsem udeležnikom kličemo: hvala za obisk. Dičnemu topliškemu pevskemu društvu pa še posebej: Le pogumno po tej poti naprej! Per aspera t. d ustra! — Nova podzemska Jama pri Postojni. V nedeljo je šel mladi tržaški raziskovalec podzemeljskih jam And. Perko v družbi poročnikov Miihlhoferja in Spillerja v Postojno. Raziskovali so Magdalenino jamo, ki je v zvezi s postojnsko jamo s podzemelj- sko vodo Pivko. Raziskovalci so v teku 9 ur razkrili nov vodni tek in dva podzemeljska hodnika. Zadnje razkritje je velike važnosti, ker oba hodnika peljeta k onemu delu Pivke, ki ga doslej ni bilo moči preiskati. Zaradi velike vode je bilo mogoče le kakih 60 metrov v smeri proti Podgradu predreti. Glavni hodnik je poln krasnih kapnikov. — Nesreča. Dne 25 t. m. dopoldne se je peljala 30ietaa Apolonija Uršič, roj na Prelesnik iz Kraljevega hriba pri Bistrici z nekim gospodom skozi vas Stranje nad Kamnikom. Pred Crajerjevim znamenjem v Stranjah se je konj splašil, vsled Česar je Apolonija Uršič skočila z voza, v kljub temu, da ji je hotel to njen sprem Ijevaleo zabraniti. Padla pa je tako nesrečno, da je bila v desetih minutah mrtva. Zapustila je šest nepre skrbljenih otrok. — Imenovanje. N*oustaiški koncipist pri okrajnem glavarstvu v Celju, dr. Emil Lubeo, je postal okrajni feomis&r. — V pokoj je šel major pri 20 brambovs^em poUu B-».ž Briš ni k ter se naseli v Celju — Srebrno poroko je obhajal 24. t. m. gospod dr Fr. F i r b a s, c. kr. notar v Mariboru Na mne-gaja leta! — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju priredi v soboto, dne 29. t. m. v gostilni »pri Pleter skem« na Bregu izredni občni zbor Na dnevnem redu je »boj za nedelj aki počitek«. Manifestirati se hoče, da se uvede pepolen nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah zakonitim potom. — Klerikalno diviastvo v Mirnu. Politikujoča duhovščina v Mirnu aa Goriškem je ustvarila divjake, ki pri vsaki priložnosti kažejo svojo surovost. „Oštija, kristijani smo mi!u te besede značijo, da se razlikujejo od drugih ljudi. Velikonočni ponedeljek je bila v Mirnu veselica, a katoliški oli-kanci niso mogli drugače, kot da so med petjem in deklamacijo tulili okrog hiše, kjer je bila veselica, in sploh med celini vzporedom kričali iu izzivali. K sreči se ni nihče zmenil za podivjane katoličane, ki bi bili v nasprotnem slučaju gotovo koga potolkli ah celo ubili. Lepe sadove rodi katoliška pedagogika! — Fran Rakusa t- Ocenili smo $e včeraj, da \e umrl v Trstu kontrolor ondotne hranilnice in posojilnice, g. Fran Rakusa. Pokojnik je bil rojen v Cvetkovcih na Štajerskem in se je posvetil učiteljskemu stanu. Nazadnje je služboval na Ciril-Metodovi šoli v Tratu, a je popustil to službo in vstopil kot uradnik pri tržaški hranilnici in posojilnici. V Trstu je bil tudi dolgo let zborovodja in je delovai tudi na literarnem polju. Zlasti znana je njegova knjiga »Slovensko petje v preteklih dobah.« — Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva11 priredi v nedeljo, 30 t. m. celodnevni izlet na Veliko Gradišče. 7. majnika: preskušnja acetilen-ske razsvetljave v D i vaški jami. 14. maja: veliki slavnostni izlet v Divače, združen s posetom jame in ljudsko veselico. 21. maja: II. popoldanski izlet v S?. Križ pri Trsto. 28. maja: III celodnevni izlet na Voinik. 4 ju nija: IV. celodnevni veliki izlet čez Artviže v Slivje. 11. in 12. junija: Iz let na Nanos. Vsa potrebna pojasnila daje reditelj izletov: Ing. I. Sega, Trst, Via di Miramar 17. „Kaj ste zopet brez denarja,u je vprašal Kobe. „Saj sem včeraj videl, da ste imeli nekaj bankovcev." „Da — imeli! Pa so že šli! Vsi so šli! Ej, noč je pač dolga, ljubi moj Kobe, sicer pa sploh ni toliko deuarja na svetu, da bi ga mi ne mogli zapraviti." „Končno bo res potrebno poklicati živinozdravnika, da vam preišče možgane in dožene, če ste že zdrave pameti," je smehljaje pripomnil Kobe, potem pa nesmeje dostavil: „Sicer pa — kdo ve, če nimate prav in če nisem jaz edini slaboumne/, vse naše hiše." „To je gotovo, to je popolnoma brezdvonino" je vpil Lipe in mahal z rokami. „ Ti Kobe si naravnost vzor vseh vzornih bedakov, ideal slaboumnega človeka, lahko ae reče brezmadežen nosorog. Mučiš se iu stradaš iu delaš vse noči. in Čemu? Da odplačuješ dolgove lahkomiselnemu bratu, elegantnemu gospodu oticirčku, ki obira fazane in jih zaliva s šampanjcem. Kdor se tako žrtvuje, je bedak in tak bedak si ti, Kobe, največji bedak, kar jih je pod božjim solncem." Kobe je sklonil glavo na prsi in globoko zavzdihnil. „Res je, vse je res. Še 1800 goldinarjev ali 60 mesecev ali pet let." — Kako znajo slovenski. Laški trgovci v Trstu pošiljajo našim slovenskim trgovcem na Kranjsko južno sadje in s pošiljatvijo račun. Kako pa znajo ti laški trgovci, ki se ne branijo, da bi pri Slovenoih kaj zaslužki, slovenski, priča nam dopisnic?, na kateri je račun o neki po-šiljatvi. Dotični trgovec ima tiskane dopisnice. Na koga je naslov, je postranska stvar, na drugi strani je natisnjeno tole: »Max. J oh Musi na. Triest, dne . . . Gosp ... in . . . Danas per post E'gut san vam possilo (sledi račun) Ceooate še prosim ordinirajte iman smiran roba frjsna. Vam lopo poadravem Musina. Atrea za telegram: Musina — Triest« Pisano je potem še: »aranei im&m tudi od bul dober kup ma ni so lepe« — I2letna deklica v ognju. V ponedeljek zjutraj se je v Trstu v ulici Giulia pripetil vznemirljiv dogodek. Neka 121etna deklica je vsa v plamenih in kričaje letela po ulici, za njo pa trije moški, ki so s svojimi klobuki tolkli po njej, da bi udušili ogenj. Toda njihova dobra volja in namen nista nič pomagala, ogenj je vedno bolj objemal že na pol znorelo dekle. Vsled vpitja je prišel mesar Bozzer iz neke prodajalne. Skočil je k dekletu in jo zavil v svoj predpasnik. Ker pa ta ni zakril še dekličinega hrbta, položil jo je na tla in na ta način uduŠil ogenj. Deklico so nato takoj prenesli v splošno bolnico, v kjer je povedala, da se piše Ernestina Stoba in da jc hči vdove, ki ima trgovino s sočivjem. Kako je ogenj nastal, ne ve. Matere ni bilo doma, deklica pa je stala na pragu prodajalne. Najbrž je kdo vrgel gorečo vžigalico v njeno obleko, ki je vsled tega začela goreti. Opekline dekletove na nogah in hrbtu so sicer velike, toda ne smrtno nevarne. — Iz bolnice v zapor je moral iti včeraj Ludvik Dobrila, Čevljar iz Žužemberka. Prišel je bil dne 27. marca ponoči na dvorišče Cen karjeve cost.lne v Gradišču in tam hotel iz hleva ukrasti hlapcu nekaj obleke. Slučaj pa je nanese), da j a ravno takrat prišla na dvorišče ondi službujoča natakarica, katera je Dobrila zapazila in začela klicati na pomoč. Dobrila je zbežal čez dvorišče na vrt od tod splezal na zid in skočil čez na Erjavčevo cesto. Pri skoku pa si je zvil levo nogo in obležal na cesti. Ko ga je pozneje dobil neki pasant pripovedoval je le ta slednjemu, da je bil v družbi več moških, kateri so ga obroali zato« ker jim ni plačal za pijačo. Dobrila so na to prepeljali v deželno bolnišnico. Pozneje pa se je dognalo* da je bil on tisti, katerega je prepodila natakarica in da je jako nevaren človek tujemu imetju, ker je bil radi tatvine že sedemkrat predkaznovan. — Tatvina. Hišnici Neži Ko-lenčevi je včeraj dopoldne ukradel is podstrešne sobe na Rimski cesti št. 2 neznan tat iz nezaklenjene omare 6 K Tat se je zadovoiil s denarjem in pustil vse druge reči. — Aretovan je bil včeraj delavec Ernest Gretič, rodom Oger. Ukradel je dva para črevljev iz barake pri Sv. Krištofu igralcem lawn-tennisa. Nesel jib je takoj k stari-narjem v prodajo, kjer pa ga je zasačil policijski stražnik in ga odvedel v zapor. — Pobegnil je sinoči od dela v Dalmatinovih ulicah prisiljenec Iv. Bertos. Poiskal si je prvo zavetišče v tivolskem gozdu. Prišla sta bila do doma. Že v veži sta slišala tulenju podobno petje, vmes pa jezno ragi janje stare gospodinje. Lipe se je zadovoljno nasmejal. „Eden je bil gotovo srečen" je rekel Kobetu, „eden je gotovo prinesel kaj denarja — torej bomo zopet Živeli." Skočil je po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je zaletel v gospodinjo, potem pa naprej v podstrešje. Tam je bila zbrana precej velika družba. Na sredi postelje je stalo več Štefanov vina, okolo postelje se je gnetlo sedem mladih mož, ki so hoteli vsi hkrati dobiti v roke edini kozarec, ki so ga imeli. Prepirali so se, in se smejali, vpili iu vmes peli, a ko se je na vratih prikazal Lipe, so zagnali nprav huronski krik. „Lipe, pojdi pit! Lipe dobi zdaj prvi kozarec ! Lipe, ali si prinesel kaj denarja ?" Lipe je najprej izpraznil ponuđeni mu kozarec potem pa s tužnini obrazom naznanil, da ui prinesel nič denarja. Dve uri sem ga pestil, tega starega skopuha," je pripovedoval, „a niti krajcarja nisem izprašal iz njega. Grozil sem mu, da prestopim k drugi veri, rotil sem se, da se zapišem hudiču, a očiten nedostatek, je navalil name oči-j tanja, da menim, da se ljubezen ne ; strinja s herojstvom in drnge stvari, ki ' jih pač ni pisal trezno : saj bi mi prav tako lahko očital, da nisem — Japo nec. Vedel pač ni, da onih dveh mest z oziram na bralce nisem hotel izpisati; bodi pa povedano zdaj tole: Trubar se vede na obeh mestih tako, da ga po-miluje ali pa ae mu smeje vsak, ki ve, kaj se pravi — takt in dostojanstvenost! če me g. Aškerc tudi zdaj ne razume, mu ne morem pomagati, ker potem pač ne ve, da heroj n. pr. ne sme biti nikoli, zlasti pa ne napram a voji ljubici, ki je prav da jo ima, nikdar banalen . . . Take stvari niso lepe z nobenega, tudi ne z bibliografskega stališČa in naj bodo dejstva še desetkrat zgodovinsko resnična, kar zatrjuje g. arhivar. Več ko naivnost pa je, da g. Aškerc zagovarja z istim razlogom prizor z Uzrajm-begom, češ, da se je dogodil 1. 1567.; pa to bi še bila, ker tega večnega ugovora smo sc pri Aškercu Že navadili, a kako se zagovarja še pozneje, to je prežalostno. Kdor hoče videti, kam pelje zaslepljenost, ta naj pogleda „Slov. Naroda« št. 91 (20. aprila). (Konec prih.) [ Koristka. Povest. (Daljo.) „He, Kobe, vzorni državljan, kaj ti pa je V Ali hočeš mar začeti vojno i proti sveti naši materi katoliški cerkvi?" Kobetu je bilo, kakor da ga je ta glas hipoma streznil. Ni se obrnil, saj je po glasu spoznal zapitega pesnika in časnikarja Lipeta, ki je stal za njim. Navadno se ga je ogibal. Sramoval se je, občevati z njim javno, ker je bil I Lipe zanemarjene vnanjosti. Ali danes se mu je zdelo, da mora kljubovati vsem ljudem, in pokazati, da se čuti solidarnega s tistimi, ki jih takozvana dobra družba ne trpi med sabo. „Ako dovoliš in ako ti ni neprijetno, te spremim do doma" jc rekel Lipe nekoliko malicijozno. Vedel je, da ga Kobe na ulici ni rad poznal in hotel ga je podražiti. „Le pojdi, prijatelj, le pojdi," je mirno in prijazno odgovoril Kobe. „Saj imava isto pot.w Lipe je bil osupel in si ni znal tolmačiti te spremembe. A šel je zadovoljno s Kobetom. „Danes bomo zopet na kredit obe dovali," je med potoma pripovedoval Lipe. nCela banda bo danes zbrana doma. To se že dolgo ni zgodilo.■ — Zaradi hudodelstva goljufije preganjanega mesarskega pomočnika Matijo Črnivca je včeraj izsledil na Sv. cesti mestni policijski nadstrainik Jernej Papier in ga are-toval. črnivc se bode izročil oes. kr. deželnemu sodišča. — S f lobert - puško ob« etrelif. Včeraj popoldne je Marija Šafer iz Vodmata prala na Ljublja niči. Iz druge strani je ustrelil neki deček s flobert puško ter zadel v desno stegno in telesno poškodoval. Na upitje je deček zbežal. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora ▼ Ameriko 25 Slovencev in 90 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. — Na Cernuče je šlo 100 Ogrov na delo k mostu. — V Ljubljano se je pripeljalo 50 laških zidarjev. —- Izgubljene in najdene reči. Ga. Vilma Treotova je izgubila nekje v mestu srebrno brožo liki crumb, vredno 10 K. — Ga. Albertina \Veingartnerjeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 7 K in tri male ključe. — Ga. Marija Sohwei-gerjeva je izgubila zlato žensko ve rižioo, vredno 64 K,— Ga. Frančiška Kurentova je izgubila zlato žensko uro z dvojnim pokrovom, vredno 50 kron. — Kuharica Marija Igličeva je izgubila črno denarnico, v kateri je bilo okoli 10 K drobiža. — Delavec Anton Pengov je izgubil bankovec za 10 K. — Mesarski vajenec Leon Mohar in branjevka Ivana Florjanči čeva sta našla vsak nekaj denarja. — Eakasist »Narodne tiskarne« je našel danes risalno orodje. Kdor je je izgubil, naj se oglasi v upravništvu »Slovenskega Naroda«. — uradni-kova vdova Marija Kukla je izgubila zlato žensko uro, vredno 80 K. Pri uri je bil kot obesek srček in zlat prstan. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija« društven i koncert za Člane. Začetek ob 8. url Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin — Hrvatske novice. — Napredna stranka. V Dubrovniku je bil pretečene dni shod na prednih mož, ki so sklenili ustanoviti anpredno stranko, kateri bo glavni namen boj proti klerikalizmu. — Napredek v Bosni. Načelnik bosanske vlade, podmaršal Albori, je izdal naredbo, s katero se uredi desetina, ki je v Bosni mesto zemljiščnega davka v precej moder nem in znosljivem smisla. — Nov hrvatski list v Dalmaciji. V Šibeniku je začel izhajati dvakrat na teden list »Hrvatska Rieč«. Novi list je na programu stranke prava (čistih). — Avtomobil za poštni promet se je uvedel med Priedorom in Ključem. Polagoma se baje uvedejo avtomobili po vseh daljših poštnih progah po Besni. — Klerikalno ovaduštvo. Zagrebško državno pravdništvo je konfiskovalo najnovejšo knjigo Stjepana Radića zaradi protidinatične pisave. Konfiskacija se je izvriila na ovadbo klerikalnega lista »Hrvatstvo«. * Najnovejše novice. Umrl je sin turškega sultana, princ K e m a 1 - E d d i n , za rakom. — Angleški kralj in kraljica sta prišla na otok Korzika. — Za nemško meščansko šolo v Karolinah (Praga) je sklenil praški občinski svet ustaviti prispevanje ter mora šola vsled tega prenehati. — Zdravnik mehikanskega cesarja Maksa, vseučiliščni pro- nič ni pomagalo. Kuharici sem se tako smilil, da se je jokala, a stari se ni dal omehčati. Tako lepo sem govoril, da mi je kubarica darovala iz same ganjenosti dva kosa potice, eno klobaso in škatljico žveplenk. Lipe je bil v službi pri klerikalnem listu. Ker je ves zaslužek sproti zapravil, mu je stari župnik, ki je imel pri lista prvo besedo, dajal plačo sproti za vsak dan. Po goldinarju je dobival Lipe vsak dan, ali izbajati ni mogel. Lipe je tako pogostoma operiral s predujmi, da mu stari župnik časih po več tednov ni dal ničesar in v tistih tednih je bil Lipe najhujši sovražnik katoliške cerkve ter je po vseh krčmah prisegal, da provzroči razkol na Slovenskem. Lipe je bil položil potico, klobaso in žveplenke na posteljo in potem vprašal prijatelje, če so prinesli kaj denarja. „Ničesar ni bilo dobiti," je pripovedoval eden izmed njih. „Vse smo obhodili, a danes je tako velik praznik, da ni likogar doma." rIo kako ste si potem pomagali?" „_>odar je bil tako velikodušen in nas jc rešil. Žrtvoval je tiste tri debele knjige o sferični astronomiji, ki jih Že fesor dr. vitei Busoh, je umrl na Dunaja 68 let star. — Mestni blagajnik v L j u b-nem, pl. Horneok, je skočil v Muro ter utonil. * Roparska morilca Klein pred sodiščem. Odkar so na Dunaju sodili zloglasnega H u ga Sohenka, ni nobena pravda zbujala tako splošno zanimanje, kakor ravnokar vršeča se obravnava zoper zakonsko dvojioo H en r i k in Fran čiško Klein, ki sta umorila in oropala premožnega dunajskega meščana J. Si kor o. Dogodek je bil že dovolj opisovan. Henrik Klein je imel neko tovarniško podjetje, a je bil v vednih denarnih stiskah. Rešiti se je hotel z boprato Ženitvijo. Takrat pa je ravno 3Gletna Frančiška Braun inserirala po liatib, da je lepa vdova brez otrok s 30.000 gld. premoženja ter bi se rada možila. In tako sta se našla ta dva človeka ter je bila poroka meseoa septembra 1. )., a že 3 oktobra sta izvršila omenjeni ropar ski umor. Frančiška Klein je hči nekega ogrskega mlinarja. 12 let stara je prišla v samostan v Kaločo, kjer je ostala 12 let. Absolvirala je pri šolskih sestrah meščansko Šolo in učiteljišče ter postala leta 1886. učiteljica. Potem je vstopila v red šol skih sester ter ostala 5 let kot taka. Leta 1892. je ušla iz samostana in cd tedaj se je začelo burno življenje. Delovala je sicer od časa do Časa kot vzgojiteljica, a največ se je pečala z moškimi. Zaanja z gospodi je iskala po časopisih. Svoje Žrtve je obrala za denar z zvijačo ali prošnjo. Da pa tudi njen mož ni bil velike moralne vrednosti, priča pač dejstvo, daje dovolil svoji ženi že takoj prvi teden njunega zakona občevanje z drugimi moškimi, da mu preskrbi le denar. In tako je zvabila z moževo vednostjo tudi starega Sikoro v svoje stanovanje, kjer je prenočil, dočim sta se z možem dogovorila, da pride šele pozno domov ter ostane v kuhinji, da ju ne bo motil. Kako se je umor izvršil, še ni pojasnjeno Vsekakor sta sodelovala oba z možem. Obtožnica pravi — kakor je izpovedal mož — da je Sikoro na otomani, kjer sta ležala, omotala ruto okoli vratu. Ker se je pri dotiku Sikom predramil, začela ga je brž objemati in poljubovati ter ga ta način znova uspavala. Potem mu je z vso močjo zadrgnila ruto okoli vratu, mu pokleknila na '.prsi ter ga tiščala s komolci ob vrat, dokler se ni zadušil. Potem mu je odsekala nogi pri kolenu, truplo stlačila v vrečo ter jo skrila pod otomano. Z ukradenimi ključi je drugi dan prišla v Sikorovo stanovanje ter odnesla denar, zlat nino, hranilne knjižice in srečke. Tri dni po umoru sta z možem zbežala v Pariz, kjer so ju prijeli v nekem hotela. Sikorovo truplo v njunem stanovanju pa so našli šele 11. oktobra. Mož Klein je v začetku trdil, da ni za umor vedel, a ko mu je žena o njem povedala, bil je tako prestrašen in pod vplivom žene, da je bežal ž njo, ne da bi bil kaj kriv. Tudi žena ga je že pri prvem zasliševanju izgovarjala ter zvračala umor na nekega neznanega sobana. Pri glavni razpravi pa je izpovedala, da je med tem, ko je Sik ara pri nje spal, prišel mož domov. Šla je k njemu opetovano v kuhinjo, a vselej jo je spodil, naj dobi od Sikore de nar z lepa aH z grda. Sedla je v kuhinji ter zadremala, a ko se je vrnila v sobo, našla je Sikoro pod oto mano mrtvega. Na njeno jadikovanje celo leto študira, pa jih še ne razume. S tremi knjigami napoji deset žejnih ljudi. Knjige smo namreč pri Lozarju zastavili za tri Štefane vina. Lipe je pristopil h kodravemu So-darju, ki je vedno ležal na trebuhu na svoji postelji, kadar ni hodil in ki je celo leže pisal. Z veliko grandeco mu je ponudil roko. „Prijatelj" je rekel, „sprejmi mojo zahvalo za ta dokaz požrtvovalnosti. Ža revanšo si lahko vzameš polovico žveplenk." Sodar se je počasi zvalil s svoje postelje in slovesnim glasom rekel: „Izberi si sam poleno, katero ti zda; v glavo vržem; konec je tvojim hudodelstvom in udarila je tvoja zad nja ura." Sodar je zgrabil zajca, ki je ležal pod posteljo ali v tistem hipu ga je tudi že vrgel na stran. Doli na stopni cah je zadonel vojaški trumbi podoben glas, zvenel je zategnjeno kakor kak signal, ali stanovalci podstrešja so natančno razločili to povelje. „Jee-st" je bila zaklicala gospodinja in kakor tolpa izstradanih volkov se je družba zapodila po stopnicah dol. (Dalje prih.) ji je mož osorno odgovoril: «N e d e-laj neumnosti, sedaj je storjeno, K11 uče imaš, glej da dobil denar.« Rop priinava, da ga je na to sama izvršila. Sploh pa je pri obravnavi napravila žena vtis, da govori resnico, dočim se je mož opetovano zapletel v protislovja. Da nes se obravnava nadaljuje. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1.) Jernej Sajn, delavec iz Št. Petra, je dne 16. kimovoa 1904 vzel na dvorišču »pri belem Kranjcu« v Fiorijaaakih ulicah z voza Marije MediČ več parov Črevljev in slap. Vse to je znesel na B^vdkov kozolec na Zaloški cesti, kjer je prenočeval na slami. Okoli četrte ure zjutraj sta preiskavala mestna stražnika Jakob Grčar in Ivan Bjhinc ta kozolec, ker je bilo sploh znano, da se na njem skrivajo vlacuge in drugi sum ljivi ljudje. Tu sta našla obdolženca spečega in poleg njega sta ležala dva zavitka, v katerih so bili ukradeni črevlji in slape. Ker se S*jn ni mogel legitimovati, kdo in odkod da je, je bil aretovan. Med potjo je pa vrgel zavitka v stražnika ter pobegnil. Vsled izdane tiralnice so ga v Zagrebu prijeli. Sajn trdovratno taji in pravi, da ni on identičen s človekom, ki sta ga prijela redarja na Bavdko-vem kozolou. A ta dva z vso odločnostjo trdita, da je Sajn pravi tat in da je on tisti, ki jima je pobegnil dotično jutro pri aretovanju. Ker je bil obdolženec že večkrat kaznovan zaradi hudodelstva in prestopka tatvine, je bil obsojen na 18 meseoev težke ječe in bo potem še prišel pod policijsko nadzorstvo. 2) Oskar Krauland, rojen na Dunaju, pristojen v Trebtljevo, dninar brez stal nega bivališča, je vzel Marku An žurju na Stari poti 7 K gotovine. V Bolnic, h je izmaknil Jožefu Vrhovcu obleke v vrednosti 20 K. V Staneži čah je vzel Andreju Siodlarju nekaj obleke in srebrno uro v vrednosti 21 K 30 v, Janezu S ški v Hrastju pa črevlje, vredne 3 K 40 v, in kio buk. V Savijah je pobral Janezu Kubu par črevljev, nekaj obleke, v vrednosti 17 K, in v Boh. Beli Luki Kreku suknjo, vredno 5 K. V Dol-nicah je izročila Ivana Sattler obdol žencu 15 K, da bi plačal v Kosler-jovi pivovarni dva sodčka pive. Krauland je ta denar zase pridržal in vrhu ga še na ime I rane Sattler vzel dva zaboja piva, ki ga je porabil zase. Obdolženec odkrito priznava vse tatvine, poneverjenje in goljufijo Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 27. aprila. Pogajanja zastran spravnih reform, ki jih naj sklene češki deželni zbor, so se že začela. Danes je prišel semkaj češki deželni maršal knez L o lako vic. Bil je najprej v avdijenci pri cesarju, potem pa je konferi-ral z ministrom grofom Bylandtom. Ob 11. dopoldne so bili pri grofu Bylandtu češki poslanci Pacak, Stransky, Herold, Pantu-ček in Žaček. Danes ob 4 popoldne se je v ti zadevi sešel m i-nistrski svet. Dunaj 27. aprila. Nadvojvoda Karel Franc je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju. Cuje se, da bo poslan na stalno bivanje v Pešto, ali govori se tudi, da poj de v Prago. Dunaj 27. aprila V tukajšnjih dvornih krogih vzbuja kolosalno senzacijo, da se vojaške godbe niso udeležile procesij vstajenja na Ogrskem, in sicer zaradi tega, ker duhovščina ni pustila, da bi godbe svirale cesarsko pesem. Lvov 27. aprila. Ker so de lavci ruskih državnih tovarn z orožjem začeli štrajkati, hoteč s tem izsiliti konec vojne, je ruska vlada v inozemstvu angažirala 4000 delavcev. Dunaj 27. aprila. Obravnava proti morilski dvojici Klein se »adaljuje ob ogromni udeležbi občinstva. Med zagovornikom Elbog nom in državnim pravdnikom je prišlo do burnih prizorov. Zagovornik je zahteval, da naj se zasliši 460 novih prič; sodišče jih je pripustilo samo 11. Petrograd 27. aprila. Začasno odpravljeno mesto generalnega guvernerja v Moskvi se je zopet ustanovilo in je na to mesto ime- novan bivši poveljnik petrogradske in moskovske policije K o 1 c o v. Rusko-japonska vojna, London 27. aprila. Tretje rusko brodovje je pasiralo polotok Malako in odrinilo proti Tonkingu. Tudi če bo moglo neovinaro voziti, treba osem dni, predno se združi z Rožde-stvenskim. London 27. aprila. Iz Hon-konga se poroča, da je kabel v Haj nam prest rižen. Sodi se, da so ga prestrigli ruski a g e n t j e. Glede na oglas bodi prlpomnjeno, da jabolčnega suka Cerea in sadnih sokov Ceres ni zamenjavati z drugimi pod različnimi imeni proalavljanimi pijačami brez alkohola, ki vobče obstoje iz umetnih eaenc in so komaj pomešane s kakšnim sadnim sokom. Sadni sokovi Ceres so sterilizirano sveže sadje in zatorej ni dvomiti o njih vrednosti. 6-4 prane Jožef? grenčica „pravzaprav reprezentant grenčic'1. (V. medic. cdd. splofine bolnice na Dunaja.) Zalogi v Ljubljani imata: Mihael Kastner in Peter Lassnik. „Le Delice"! cigaretni papir, cigaretne stročnice Dobiva bo povsod. 1079-2| lavna zaloga: Dunaj, I., Pređigergasse 6. Zahtevajte ilustrovani cenovnik tja za žarnice „Ideal" 44 H uico Pollak DUNAJ. VI., Hfem 34. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba l1 „ kr na 1 uro. Okusno in dovršeno izgotovjena 1364 1 je na ogled razstavljena v specialni trgovini za S?. Petra cesta št. 8 Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo nedoaežno uspefino sredstvo za vee notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poSkodbe. Pri naroCbi balzama ali pa na željo posebej se posije zastonj knjižica 8 tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3176-26 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval. Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija bi: S M Trst-Barkovlje. V, steklenica I 5—, */, ste Menica K 260. — la prodal v boljJib trgovinah. 39 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taio-cMio Mtiira katera oUrepeuJe 1 »aliče, ediira. njuje limite in preprečuje Isp*. dane lar t stelilenle* z navodom 1 H. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod I. i. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jo2efevega jubiL mosta 21—17 Zahvala. Gospodje uradniki banke „Slavije" v Ljubljani ao nabrali povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Mihaela Gregorca, uradnika banke „Slavije**, znesek K ©5'—, ku terega so mesto venca na grob svojemu dragemu kolegu meni naklonili. Podpiaana si Štejem v hvaležno dolžnost, se omenjenim gospodom uradnikom za to blago-dašnost najtopleje zahvaliti. 137.' Ljubljana, 27. aprila 1905. Štefanija Gregorec roj. Šušteršič. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni knrzi dan. bora« 20. aprila 1906. ffaloabenl papirji. 4°/6 majeva renta srebrna renta .... avatr. kronska renta . » alata „ ogrska kronska a . . ■ alata „ . . poaojilo dežele Krankke l1 t° o posojilo mesta Sp.iet 4'/.°' 4' G 0 I C *7t »•/a *•/• °/ •VeVl . • Zadar *Vi'/o bos.-herc. žel. poa. 1902 4°/0 češka dež. banka k. a. tat pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. •. i. 10«/e pr....... zast. pisma Innerat. hr. „ 9 ogrske cen. del. hr....... c. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke in d. banke . , prior. Trst-Poreč lok. žel. i°/0 prior. doL žel..... ••/, » Jui. leL kup. Vi Vi • 4Vt°/o avBt- P°*- ** 'ol* P- 0 • Srečke. srečke od L 18601 , . . . . II 0 i * 1 /• i*/ 0 * /I .8 ti 0 1 S 0 11 41' o/ • 1 /c 4 1864 tizake..... zem. kred. I. emiajje e U. » ogr. hip. banka . . srbske a fra. 100— turška..... Sasilika srečka. . . Kreditna a • * • (nomoške * Krakovske 9 ■ • . Ljubljanska » . . . avit rud. krila B . . . Ogr« a a * • • • Bndolfoea B ... dalebnrške » . . . Dunajske kom. » . . • Delale«. Jolce želeinlM . • . . Državne železnice . , • A-TBtr.-oprrske bančne delniee Avetr. kreditne banka . . Ogrske , ... 2iTnostenake „ • . Premogokop v Moata (Brna) Aipinake montan .... Praške šel. tndr. dr. . . . EUma-Mnranvi..... TrbovUake prem. družbe . avatr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne družbe . . Valpte. O. kr. eekin....... 11-29 ll'S3 10 franki........ 1»06 1*W 10 marke........ 19*4» l? M Sovereigna....... S9*0S 14*— Marke......... 117'lS 117-3': Laiki bankovai...... 96*60 96 70 Babi)!......... 152-25 Mf* Dolarji.........I 4-84 6 2itne cene v Budimpešti. Dna 27. aprila 1906. Termin. Plenica aa maj . . . 100 kg. K lWl Pšenica „ oktober .... 100 v . 16*0 RS . april ..... 100 . . 1394 Koru ca , maj . , . . w 100 . a 14*W Ovea .maj.....lOO . . i* '* Efektiv. Nespremenjeno. Heteorologično poročilo. VUlns uad morjem 50« I. Srednji araćia tlak 710*0 «* D«nar 100- 45 10025 100*60 119*60 9795 118-40 99-50 10050 100*- 101- :-5 100*15 10015 101 30 10766 100-50 100-50 100* 15 100*— 100*76 99'— 99-bO 318 50 101*15 19325 188 — 169 — 810 — 808-— 181 — 109 — 144 U 17-73 486*— 70-— 89-— «6-67 -37 50 6b'— 74 — 639 - 90 -66V— 1448*— 666*50 77G 50 147-50 643 — 643 26 1680 — 668'--167'-611-164 — 100-65 100-45 100- 70 119*80 Ml 118'CO 101- 101- 50 100-101-55 100 65 10065 102- 108 50 101-60 1O110 101 15 101-— 101*76 100- 820 r-10215 195-2a 19J- -17i 819 -816 -186 -116-145-2: 192: 494 — 83-94 78- 69 -39 60 69 -83*70 649'- 91'-86:- 1S59-667-50 77760 148-ftJ «4r-644-25 8692-65*" 170-617 -168- April | Caa opazovanja Stanje barometra V nun |5> li Vetrovi Robo 25. 9. o. 739 0 66 al. svahod jasno 26. e 7. rj. 2 pop 739 7 737 6 55 156 breavetr. al. jzahod poL oblai oblačno • B. av. 736 5 94 slavah, {polobli 27. e 7. asj ».pop. 7361 7369 81 172 ar svahod al. aavah. jasno del. obl*' Srednja temperatura orka in are'-7 6 in 10-2«, normale: 11 4* m 114«. Motata« v 24 urah: 0*0 mm in 00 mm. 40 17 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predragi stric, srospod AVGUŠTIN DACHS zasebnik danes, dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj, prejcmši sv. zakramente za umirajoče, po kratki, zelo mučni bolezni, v 81. letu svove starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v petek, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Florijana ulice št. 33 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. 1373 V Ljubljani, -27. aprila 1905. Ivan Dachs, uetjak. Marija Dachs, uetjakinja. Maks Dachs, pranetjak. Zahvala. Za presrčne dokaze obilnega sočutja in sožalja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega so- ga, oziroma sina, brata, zeta in svaka, gospoda Mihaela Gregorca izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se pa zahvaljujemo ravnatelju banke ^Slavijo" g. županu Ivanu Hribarju gg. uradnikom banke r.Sla-vije" in bolniške blagajne, slav. telovadnemu društvu ,,Ljubljanski Sokol'. vsem priiateljem in znancem za toli častno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence, kakor tudi gospodom pevcem za ginljivo in prekrasno nagrobno petje. Bodi izrečena vsem skupaj najiskrenejša zahvala ! V Ljubljani, 27. aprila 1905. 1369 žalujoči ostalii co ca ia jedilno mast pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Potnik želi s'i u ž h o premeniii, Ponudbe pod „Vpeljan" upravni- Sfcvn ^Slov. Naroda". 1343—2 Klavir s posebno lepim glasom se proda za 160 gld. na 1366-1 Dunajski cesti štev. 11 1. nadstropje na levo. Večja tovarna išče takoj komptoaristinjo zmožno slovenščine in nemščine, in ki je že službovala na enakem mestu ter je vajena knjigovodstva. 1387—1 Ponudbe pod „Komptoaristinja št. 136711 upravništvu „Slev. Naroda*4. m u i i m iix 1 * lise pripravne za trgovino in vsako obrt ima naprodaj pod ugodnimi pogoji A. Casagrande trgovec in posestnik 1370—1 v Ajdovščini (Primorsko). Stoj! I Stoj! 500 komadov za samo gld. 1*80. Prekr. pozlaC. 36urna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. aviln. moška kravata, 3 fini žepni robci, moški prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev ustnik za smodke, eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled., usnj. denarnica, žepni nožek s pripr, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta, 5 šaljivih predm. * veselje mladim in starim, prav koristen episovnik, 20 koresp. predm. in še 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1*80. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 1360 Wizadiscli, izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV št. Z/75. NB. Za neugajajoče se d?nar vrne. Vodni zdravilni zavod »K<* kopališče Kamnik na Kranjskem Postaja o. kr. drž. železnic. 1339-2 Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. SezIJ* od 90. muja do septembra. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreitor »tlita* 969-B i« — sUI na w imclri vrolao P°š,a Ko,lfl' P°staJa Guš,an llllOlil ¥■ CICU (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mohurnlh bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veleflna namizna voda. Alpsko zdravilišča in letovišče Rimski vrelec (Romer-Quelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: K. Sunim, Ljubljana. Varstvena znamka. A 61/5/3. 1362—1 s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori naznanja, da je umrla dne 21. svečana 1905 Ana Miklavčic iz Oselce št. 11 zapustivši naredbo poslednje voljo. Ker je sodišču bivališče njenih otrok Matija in Ane Miklavčic neznane, se poživljata taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori, odd. I. dne 21. aprila 1905. Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica c* 2cr. dvomi Telefon 584. peči in ognjišč znašinist RUDOLF GEBURTH, Dunaj Specialni katalogi gratis in franko. Zaloga ognjišč, štedil- nikov in strojnih ognjišč za vsako porabo/ Vse vrste peči tudi 8 t r aj n I m \ g o r a nj e m. 1302—2 Ste?. 5275 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika oa Grosupljem kletno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.J Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu* deželnemu odboru do dne 15. maja 1905 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrij sko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje služ bo vanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 18. aprila 1905. 5Delniške pivovarne Žalec in Laški trg W = v £jubljani = pnp' roeajo 1315—2 svoje izborno marčno pivo istotako „Salvatorc po bavarskem načinu varjeno, katero je z 20. t. m. nove, letošnje va- ritve nastavljeno in se oddaja v pivovarnah Žalec ali Laški trg ter v zalogi v Šiški za Notranjsko in Dolenjsko, vedno v sveži in izvrstni kakovosti. Naročila izvršujejo se točno in natančno v vsaki večini, tudi v steklenicah po 25 komadov. Otvoritev ostilne (Zahvala in priporočilo.) Preselivši se iz gostilne (v baraki) Dnnajska cesta v gostilno t lastni hiši Dunajska cesta nasproti topničarske vojašnice se najtoplejše zahvaljujem za obilno mi doslej izkazano zaupanje ter prosim obenem za mnogobrojen poset v novi gostilni. Prejkoslej bom skrbela za dobro kuhinjo in pristno priznano izborno vino kakor tudi za dobro marčno pivo. Z najodličnejšim spoštoranjem Antonia Koutnv. Latermanov drevored. veliki panoptikum in anatomiški muzej. Odprto vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. ===== Ob petkih samo za damo. ===== Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. Šolska zgradba v Ribnici. Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Ribnici se bode dne 15. maja t. I. popoldne ob 1. uri vršila obravnava v šolskem poslopju v Ribnici. Stavbarska dela so proračunjena : 1. Zidarska in težaška dela......... K 36.973-04 2. Tesarska dela in pokrivanje strehe...... , 14.554-8^ 3. Kleparska dela............. , 1.692-86 4. Mizarska in ključavničarska okovna dela . . . . „ 10.726*86 5. Ključavničarska dela in železje....... n 10.420-92 6. Pleskarska dela............. „ 1.128-57 7. Steklarska dela............. „ 1.616-16 8. Slikarska dela............. „ 106.71 8. Lončarska dela............ „ 780.— Skupaj K 78-000.— Krajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Do obravnave se lahko pri krajnem šolskem svetu v lože pismene in zapečatene ponudbe, katerim je priložiti 5% varščina. V 8 dneh po sprejetju ofer-tov je varščino dopolniti na 10% ponuđene vsote. Načrti proračun in stavbni pogoji se lahko ogledajo do obravnave pri krajnem šolskem svetu. 1365-1 Krajni šolski svet Ribnica dne 22. aprila 1905. Ces. kr. avstrijske g|| državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izgred, iz ^ozr^egra zeda. V Ijaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Ljubno, čex Selsthal v Auasee Solnograd, če« Klein-Reifliug v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijina /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifimg v Steyr, Line, Budej2vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Trst-Monakcvo direktni voz I. in IL razreda). — PROGA VINOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz,). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, | Pariz, Ženevo, Curih, Bregent, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. url 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Frzncovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 1Ž NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta io Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen srednjeevropskem času ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Naznanilo preselitve. se preseli iz dosedanjih uradnih prostorov v mestni hiši na Meatnem trgu v —svojo lastno palačo 3«- v Prešernovih ulicah št. 3 (prej Slonovih ulicah) z= I. nadstropje — kjer pridne uradovati dne> 1. maja letos. V Ljubljani, dne 21. aprila 1905. 1323-3 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, tla se vrši, kakor običajno vsako leto, tlne t• maja otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami ■ 1371—1 V nađe j 1, «la si. občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z naj odličnejšim spoštovanjem Friderik Kcžlr. Na Elizabetni cesti (na Del (\ t ovem svetu) oddati je si. avgustom v novozgrajenih vilah se nekaj na soln-čni strani ležečih stanovanj obstoječih iz 2, 3 in 4 sob, predsobe, kuhinje, poselske sobe, shrambe, kleti, drvarnice, podstrešja iu velikega balkona ter s porabo pralnice in kopalne sobe. Vpeljana je električna luč. Vpraša se vsak dan od 11.—1 , 1. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne na stavbi. V drugem Času pa Sv. Petra nasip št. 57 I. in Ulice na Grad št. 3 L 1280-3 Knjige za knjigovodstvo mlekarskih in sirarskih zadrug vezane v močno platno. Proračunska knjiga, obrazec I K 4 60 Izdelovalna „ „ Zadružna in izdelovalna knjiga „ Mlečni zapisnik . Mlečni in izdelovalni zapisnik „ Zapisnik za občni zbor . Inventarna knjiga . . . Glavna knjiga .... Blagajna knjiga . . . Mlečne knjižice . . . Dobe II III IV 4 60 „ 460 „ 4-20 „ 5-20 „ 2-25 . 3-90 „ 3-40 a 24 v. e pri lv. Bonacu v Ljubljani. Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove, I Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—47 Ko je bil začel Trdina vfl. letniku „Ljubljanskega Zvona" 1. 18ol. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pi-Ratelj podajal. Snov, aleg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Sir-Semu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Banovi huzarji in Iliri" broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja l,|uail|ani Prešernove ulice 3. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi at vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. WW ttSBsl3e*m na zavarovalna banka v Fra^l, Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačana odškodnina in kapitalija: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z * ™«-*•!* I ilovaniiko • narodno upravo. 5-49 Vm pujMiiil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, čatrar pisarne so v lastnej banfinej hifii mmmm* Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjaje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder postaje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Proda se po ceni nekaj hišne oprave. Povpraša naj se Pred škofijo 20, 11. nadstropje. 1347—2 Vajenec za listam se takoj sprejme pri 1351-2 Fr. Iglicu, akcidenčna tiskarna na Mestnem trgu. jeva i7elodčne kapljice pieje u jtiarycic«ijMke splošno priporočene vBled ojačujoČega in pospeaujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju slasti, motonjlh pre-bavljanja in drugih želodčnih bolečin. Zahtevajte po lekernah «-•-«-■■«» le Bradvjeve želodčne kapljice C. Brady, lekarna ,zum Konig von Ungarn', Dunaj I., Fleisch-markt 1. 3285 -9 Zahvala. Podpisana se ćutim dolžno, izreči gosp. dr. Mayerju, zdravniku v Ljabljani, javno srčno zahvalo za po žrtvovalni trud iu potrpežljivost v moji dolgih jako mučni bolezni, ker sem le z njegovo pomočjo popolnoma okrevala. Gustika Lukež. 135S Stanovanje z dvema sobama se išče za avgustov termin. 1341-2 Ponudbe se prosi pod „Malo sta novanje", poste restante, Ljubljana Izurjene šivilje in vajenke 1342 a fafT~ se sprejmejo na Karlovski cesti št. 6. Telesni in duševni napor rodi utrujenje tti onemoglost. Da se tako stanje odstrani vn obenem okrepita telo iu Hvci, ni nic boljšega, nego vsakdanji vdrgnenje z Hrdzag Francovim žganjem, ki se & iO let obnai sijajno. Vo vsakem športu, na pr. kolesarjenju, lovu, telovadbi, jahanju Ud. kakor po rsaketi m)uševnem naporu ji treba telo vdrgniii z Rrazat/ F$unic4tvhn žaattjem: v hoj!'i i< dobro priUti zadostno množino lirazag Frauvovega žgan in. Taka kopel človeka posebno okrepča, posivi In osveži. Zahteva JU IJjaćtjico samu Ji raza y Fran co vo žganje. Jser^van t tla* to hne poroštvo za popolno pristnost in dober učinek. Vsa JsakoršnekdU manjvredni ponaredbe pa odloči zavračajte, —$ Naprodaj var, šiv. ITamski Z nrlr S m\\\ u M. na gumbe črni 25 kr. Otro dekli čevi trakove Iz moftncfla usnja od naprej, Dobra kakovost Otroški in dekliški čevlji na gumbe 11. Zastopnica: ? Ljijaii, Spitffle ulice 9. so l! flSPBtiOl Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno. milo z znamko „|elen". Varstvena znamka. 11 in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno, j pazi dobro, SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN" Ono je DV~ zajamčeno čisto Kdor boce dobiti žare* jam*e»o pri.tno, perilu neskod.ji.o milo, naj pazijlobro^da bo imd vsak komad ta. 1082—74 Ustje CCeško) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje (Češko) D* Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.Ivan Tavčar. knjife Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"