Bazne stvari. Iz domačih krajev. Zborovanje v Slov. Bistrici. V ne- deljo, dne 19. oktobra bo politično zborovanje v Slovenski Bistrici. Govorila bota Robič in kmet Roškar ter se predstavila volilcem. Volilci se naj zberejo pri Petru Novaku ob treh popoldne. Katol. politično društvo za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi dne 19. t. mes. političen shod pri Sv. Treh Kraljih. Začetek ob 3. uri popol. V Šmarju pri Jelšah zboruje v nedeljo, dne 19. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldne ¦Katoliško politično izobraževalno društvo» v gostilni g. Maksa Grad z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor in pozdrav; 2. Naše deželno-zborske volitve; 3. Poročilo o našem politifinem položaju; 4. StaliSče naSega kmeta in organizacija; 5. Poročiio odbora in volitev novega odbora; 6. Slučajnosti in nasveti. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Umrla je v Mariboru nenadoma prejšnji teden Minka C e s a r , kuharica pri dr. Srnecu. Bila je zavedna Slovenka in zvesta katoličanka. Bralno in pevsko druStvo »Maribort, katerega ie bila rajnka dolgoleten zvest član, je kupilo lep venec, katerega je dičil slovenski trak. Naj ji sveti večna luč! — V Velenju je umrla dne 7. tega mes. v 72. letu gospa Pavlina Skubic, roj. Rozina, soproga okrož. zdravnika. — V Ljutomeru je umrla dne 8. t. m. po dolgi mučni bolezni žena nekdanjega trgovca, veleposest. in tovarnarja, gosp. Mat. Semlitscha, gospa Josipina Semlitsch roj. Uiberbacher. Pravice slovenskega jezika. G. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, je vložil na celjski magistrat proSnjo, da se mu podeli domovinska pravica. Prošnja je bila sestavljena v slovenskem jeziku in vsled tega jo je mestni urad nerešeno vrnil in mestni občinski svet je to potrdil. Dr. HraSovec se je pritožil na deželni odbor, a ta mu ni ugodil. Zato je sedaj dr. Hrašovec uložil pritožbo na državno sodišče. To je razsodilo, da sta deželni odbor štajerski in mestni magistrat celjski s tem, da sta odklonila slovensko prošnjo dr. HraSovca za priznanje domovinstva, kršila državni osnovni zakon. Deželni odbor mora sprejemati tudi slovenske uloge, ker je slovenski jezik deželni jezik. To si naj dobro zapomnijo naši občinski uradi! Ubijalci g. kaplana Mikliča pred sodiščein. V Mariboru se je vršila v soboto obravnava proti fantom: Franc Lepej, Matija Skabiš, Štefan Samastur in Janez Kozirnik, ki so sodelovali pri uboju g. kaplana Mikliča. Obsojeni so bili v eno- do dveletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem dne 16. vsakega meseca. Neusmiljenež. V Mariboru je v ponedeljek polil s terpentinom neko mačko pomočnik Jožef Krašic, da se je uboga žival zvijala ter od bolečine divjala kakor besna. Krašic je radi tega naznanjen policiji. Slepar. Anton Zvenšek v Mariboru se je izmuznil v soboto zvečer iz gostilne Terezije Strauss v koroški ulici, ne da bi bil kaj plačal. Policija ga je pa zasledovala in prijela ter izročila sodniji. Na Ponikvi je umrl gimnazijec Feliks Dobnik. — N. v m. p.! Znorela je 11. t. m. predpoldne v Mariboru v Perkovi ulici stanujoča 241etna Sivilja Antonija Fonda iz Trsta. Imenovana je prišla v trgovino Jozefe Šink in je tam razbijala s tako silo, da je začela močno krvaveti na rokah. Odpeljali so jo v opazovalnico v Trst. Hudo zimo napovedujejo čebelarji, ker se letos čebelam posebno mudi zamaSiti špranje v svojih stanovih. Trtna uš. Okrajno glavarstvo v Celju razglaSa, da je izvoz vinske trte in njenih posameznih delov, ki so znani kot prenašalci trtne uši, prepovedan iz občin Griže, Petrovče, Celjska okolica, Svetina, Sv. Lovrenc in Teharje. Kap je zadela 7. t. m. v Zalcu 79 let starega Kupovalca hmelja g. Rabl-a. Novi vožnji listki. Ker se vpelje z Dovim letom davek na vožnje listke, se morajo urediti za celo Avstrijo novi vožnji listki. Koliko dela in denarja ta prenareditev stane, je razsodno iz tega, da je na Avstrijskem 4000 postaj. Vsaka postaja rabi povprečno 100000 listkov. Torej mora biti do novega leta 400 milijonov vožnjih listkov izgotovIjenih in ti stanejo — 1,200.000 K. Prodaja hmelja. V okolici Celja se je pridelalo letos okrog 14.000 stotov hmelja, ki se je že razprodal. V začetku se je prodajal po 40—65 K za 50 kg. KonCne cene pa so narastle na 100 K vsled tega, ker je bila na Angleškem in v Ameriki slaba letina. Poštni nabiralnik je dobila dne 16. t. m. vas G o r n j i D o 1 i 6 pošta Mislinje (okraj Slovenjgradec). Poštni sel bode prenaSal pošto vsak dan enkrat. Padel je z okna drngega nadstropja dne 5. t. mes. tesar Ulrih Kronawetter na Pragerskem. Poškodoval se Je tako močno, da je kmalu potem umrl, ne da bi prižel k zavesti. Ptujske novice. Jožel Zorčič iz Bišečkega vrha je ukradel pred nekaj leti sod mošta. Zdaj se je pa sam izdal, meneč, da je tatvina že zastarela in ga ne morejo več kaznovati. Pa mož se je varal in se bo pogovarjal o tej stvari s sodnikom. — Viničarski fant Janez Kavčič iz Tomajne je pa ukradel Janezu Rop, ko [e ta pijan zaspal, 50 K. Za ta denar si je kupil Kavčič proprijetete za vojaško službo. Za žnpana v občini Bezovici župnija CreSnice, je bil 7. oktobra potrien Jurij Petelinšek iz Zgornjih Slemen. Nemščina v Podčetrtku. Nedavno je naš nemSki fajerber hotel tudi pred svetom pokazati svoje zmožnosti in spretnosti. K temu, seveda za njega važnemu dogodku, je prislo tudi nekaj mož sosednih društev in vsem na čeiu znani glavar ali general vseh požarnih bramb, Miglič iz Slatine, katere je naše krdelce s »Gut Heil« sprijelo, a le dve ženski pa sta bili tolikanj prijazni, da sta došlece s Sopki in cvetlicami obsuli. Samo ob sebi }e že čudno, da se naša prostovoljna požarna bramba še vedno poslužuje nemščine kot poveljnega jezika, katerega njen poglavar komaj za silo govori, a ostalih sedem niti pojma nima o tem jeziku in so ga komaj tolikanj zmožni, da so si prisvojili svoj »Gut Heil«. Pri poznejši prosti zabavi je vladala velika živahnost, in ko je že povodenj in valovje precei poplavila nekatere glave, so nekega vsenemškega gosta našega trga, kateri je tudi bil v zbornici, in ki je tam po svoji navadi zabavljal, njegovi rokodelski kolegi na jako neprijeten način pri durih izbacnili, tako da smo še drugi dan videli vtisek, katerega je napravila njegova postava v cestnem blatu. Proč torej z nemščino v druStvih, katerih udje so večinoma slovenski fantje, in katera vzdržujejo Slovenci! Kat. delavsko društvo se je dne 12. t. m. ustauovilo v Mariji Puščavi V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik Janez Karničnik, podpredsednik Alojzij Monetti, odborniki Janez Domin, Janez Lipp, Mih. Gornjak, Mihael Jager, Adam Grušovnik, pregledovalca računov Mihael Hostniger, Janez Fišinger, namestnikorn Janez Mlakar, Andreas Vesjak, blagainikom Peter Korman, tajnikom Mihael Gornjak. — Za novo društvo so darovali mil. g. kanonik Mart. Matek 20 K, g. Peter Karničnik 8 K, g. Ivan Lampreht 6 K, gosp. Jožef Korman 4 K, g. Jožef Bresonelli 1 K, g. Peter Korman 4 K, g. Janez Karničnik 4 K. — Lepa hvala vsem! Smrtna kosa. Dne 14. oktobra so izročili materi zemlji v Dramljah truplo blagega, krščanskega moža, Lukeža Guzej. Pokojnik je bil tib, miren, blag značaj in vzor skrbnega dobrega očeta. Vsi njegovi otroci so udje Marijine družbe. — Bodi mu zemljica lahka! Celjske novice. V soboto so si izvolili Geljani za župana Juliusa Rakusch in kot njegovega namestnika dra. Gregorja Jesenko. Prejšnjega župana, ki ie baje zavoijo bolezni odstopil, so imenovali častnim občanom. Heil 1 — Zakon za ustanovitev dekliske meščanske šole v Celju je cesar potrdil. Slovenci pa še nimajo dovoljenja, da bi smeli sezidati Sestrazredno ljudsko Solo na svoje stroSke, čeravno se za njo že borijo dve leti! — Tukaj se je nastanil mesar g. Vrečko v Gosposki ulici. G. Vrečko je vrl narodnjak. Slovenci, svoji k svojim! — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima svoj VI. redni občni zbor dne 9. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v Narodnem domu v Celju s sledečim vsporedom: 1. pozdrav; 2. poročilo vodstva; 3. volitev odbora; 4. razno. Po zborovanju se vrSi veselica, katere podrobnosti se Se objavijo. Nadalje naznanja druStveno vodstvo, da se otvori takoj po občnem zboru tesnopisni tečaj. Ta tečaj bo zaradi tega uvaževanja vreden, ker se bode vrsil ob koncu izpit in se bodo delila sposobnostna spričevala. Proste službe. Pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru \e razpisana alužba jetniškega paznika. Prosilci, ki so zmožni slovenskega in nemSkega jezika, naj poSljejo svoje prožnje naipozneje do 5. novembra 1.1. okrožni sodniji v Mariboru. — Pri okrajni sodniji v Rogatcu je razpisana služba uradnega sluge. ProSnje se morajo vložiti vsaj do 20. no- vembra t. 1. pri predsedništvu okrožne sodnije v Celju. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 14 K 90 v, rži 13 K, ječmena 12 K 60 v, ovsa 13 K 30 v, koruze 14 K 80 v, prosa 14 K 60 v, ajde 14 K 60 v, fižola 20 K. — N a D u n a i u : 50 kg pSenice 7 K 90 v, rži 6 K 70 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 6 K 65 v, činkvant 7 K, ovsa 6 K 60 v, fižola 11 K 50 v. Šadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 18 do 26 v, hrušek 18 do 30 v. J e s t v i n e : eno jajce 7 v, 1 kg sira 30 do 60 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kurnina 1 K do 1 K 10 v, 1 kg hrena 40 do 50 v, krompirja 5 do 6 v, čebula 18 do 22 v, česna 50 do 54 v, 100 glav zelja 4 K do 5 K. Cerkvene stvarl. V pokoj je stopil 6. g. Jožei Sovič, župnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Za cerkev na Trsatn. C. g. Alojzij Kramaršič, kapelan v Jarenini na Štajerskem poslal je podpisanemu predstojništvu svoto od 36 kron za zidanje nove romarske cerkve in svetiSča na Trsatu. — PredstojniStvo samostana frančiškanskega na Trsatu, dne 12. oktobra 1902. — P. Romuald Jereb, gvardijan. Mili darovi za drnžbo vednega čeŠčenja: Remšnik 10 K 28 v, Kostrivnica 13 K 60 v, Trbovlje 28 K 84 v, Sv. Jernej pri Konjicah 80 K, Rečica 14 K 40 v, Gotovlje 8 K 36 v, Sv. FrančiSek na Stražah 12 K 86 v, Slivnica pri Mariboru 60 K, Crnagora 10 K, Olimie 12 K 26 v, Sv. Florijan na Boču 7 K. 8v. Jožef prl Mariborn. K o. lazaristom pri Sv. Jožefu je prestavljen iz Gradca 6. g. Frane V i r k. Društvena poročlla. Veselica pri Sv. Barbari v Halozah, Pozno sicer, a boljse kot nikoli, poročamo o veselici bral. druStva »Naprej« dne 21. sept. — Vse Je bilo skrbno pripravljeno, igralci, pevci in tamburaši navdušeni. Odbor bralnega društva se }e nade^al mnogoštevilne udeležbe domačinov. Ali kako so mu splavale lepe nade po vodi! Po večernicah so domači Ijudje v precejšnem številu nekaj časa zvedavo gledali s ceste v uto, kjer je stal oder, a ker se jira je vstopnina 20 v zdela previsoka, odkurili so jo lepo polagoma domu, le zelo redki so ostali. Nabrani denar se vendar obrne v korist bralnemu druStvu, da si isto kupuje poučne knjige ter plačuje svoje časnike, nikakor ga odbor ne izdaje za »dobro jed in pijačo.« To je napačno mnenje. In pri bralnem društvu so naSi domači ljudje; ti bi tedaj imeli korist od vaših^dvajsetic. — Pripravljalnega odbora se je polastila neka osuplost; kajti tolike narodne nebrižnosti in zaspanosti pač ni nikdo pričakoval. Treba bo, Barbačani, da se že enkrat zdramite iz narodnega spanja in se začnete malo bolj zanimati za narodne veselice. Skoraj povsod po slovenskem ozemlji so nas že v tem oziru prekosili. Za 50 let okoli smo že tako za našimi rojaki po drugih kraph, ki ne iščejo svoje najviSe radosti le v žganju, ampak hočejo tudi duševno napredovati. Če sedanja malomarnost kmalu ne izgine, zaostali Se bomo bolj. Ali nas ne bode potem sram stopiti pred naše brate? Bomo si li upali z mirno vestjo deliti ž njimi enake narodne pravice, ker nismo storili svoje dolžnosti ? — Na noge toraj, drugi vstajajo in stremiio naprej, a mi se srčno dvignimo ter jo potegnirao za njimi! Malosrčnost bi bila obvladala igralce, pevce in tamburaSe, da se ni naposled pojavilo lepo Stevilo cenjenih gostov. Ti so nas reSili, sicer bi bili radi >pobega« doma činov popolnoma pogoreli. Slavni gostje pa so tudi izdatno pripomogli, da je bila zabava živahna in gmotni uspeh povoljen. Odbor bra!. druStva zato na tem mestu izreka častitim udeležencem iz Ptuja, Zavrča, od Sv. Andraža v Slov. gor., Sv\ Marjete in Sv. Marka najsrčnejšo hvalo. Vsakemu sme biti žal, kdor si ni ogledal burke »Kmet-Herod«, ki se je dobro obuesla. Tudi »mladi« tamburaSi so vrlo udarjali, a vmes nam je božala uho milodoneča slovenska pesem. Dpajmo, da bode našim dozdaj diemajočim domačinom do druge veselice napočilo jutro narodne probuje ter da bo jih vzhajajoče solnce slovanske bodočnosti vzdramilo in dvignilo na noge! Bog hoti to! Zveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnještajersko ima dne 26. oktobra v Žalcu glavno skupščino. Dobrna pri Celju. V 39. štev. »Slov. Gospodarja« vpraša nek »radovednež« odbor »Bralnega društva«: Je-li odboru znano, da je nek ud »Br. dr.« pristopil k nemSkemu požarnemu društvu na Dobrni in da pozdravlja s »heil«, in kako se to vjema z namenom in pravili »Br. dr.« ? Na to dovoljuje si odbor >Br. dr.« odgovoriti to-le: Odboru je bilo znano postopanje dotičnega uda, zato tudi odbor ni čakal, ampak ga enoglasno izključil iz društva. Kako pa sedaj pozdravlja, to odbor seveda prepušča okusu dotičnega. — 0 d b o r »Bralnega društva« na Dobrni. Vojnik. Dne 28 sept. ter 6. okt. t. 1. so zapored igrala vojniška dekleta krasno igro »Lurška pastarica«. Pa kako so jo igrale te naše igralke, ki so skoraj vse stale prvokrat na nevarnih deskah gledaliSkega odra! Nismo se mogli dovolj naCuditi, kako naravno in živo so govorile in se kretale ter bile takorekoč zamaknjene v svoje uloge. Res, človek ni mogel včasi niti misliti, da je to le igra pred njegovimi očesi in ne živi dogodljaj. Saj je privabila molitev in pesem uboge Otilije — da le njo omenim, kajti sicer bi moral naSteti in hvaliti vse po vrsti — obilo solz v oči gledalcev, in ni se bilo mogoče ustavljati. — Gotovo je bil povoljen gmotni uspeh — v prid društva in ubogih Solarjev; a istotako bo ostal tudi trajen duSevni uspeh pri vseh, ki so se predstave udeležili ali jo priredili; kajti tako plemenita igra ne more uplivati drugače kot blagodejno, in na drugi strani bodo gotovo mladenke svoje delo nadaljevale ter nas čez nedolgo zopet s čem razveselile. Tako nujno potrebno je pa to za Vojnik. Morda bode to tudi fante nekoliko zdramilo k življenju, da se ne bodo dali radi zaspanosti tako osramotiti. Le kvišku ter tekmujte v koristnem delu med seboj, v prid sebi in blagor cele domovine! Iz druglh krajev. Slovenci na Hrvaškem. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli na Hrvaškem in v Slavoniji 19 875 Slovencev. Bogat rberač". V Gradcu je umrl 701etni zasebnik Hugo Sigmundt, doma iz pruske Šlezije. Oblačil se je vedno zelo ubožno, in je posedaval po ulicah, zato mu je tudi marsikdo podaril kak krajcar. Po leti je Sel najraje na grad, kjer je veliko sadnega drevja. Jedel }e tam sadje in si na ta način prihranil obed. Ljudje, ki so ga poznali, so ga imenovali »stari skopuh«. Ko so njegovo zapuSčino preiskali, so naSli, da je imel 100.000 kron premoženja. Če ima sorodnike, se še ne ve. Zagrebški izgredi. Dne 9. t. m. je bil obsojen urednik in vodja krSčanskih socijalistov Henrik Sirovatka zavoljo vdeležbe pri izgredih na 6 mesecev težke jefie. Obravnava se je vrsila tajno, zato se ne more vedeti, kaj je pravzaprav zagreSil. V obče pa se na HrvaSkem proti Hrvatom, ki niso madžaroni, jako strogo postopa. Čudo na nogi. V deželni bolnišnici v Lvovu se nahaja 18 letna deklica Paranija Pavlukovna iz Tysmiegiczana pri Stanislavu, koje desna noga ima čudovito spačenje. Mala dva prsta sta popolnoma pravilno razvita, drugi trije pa so zraščeni v veliko kepo, ki tehta več kil. Deklica je s tem popačenjem prišla že na svet, a ob rojstvu je bila kepa še majhna. Smeh. Francoski pisatelj Chemfort je enkrat rekel: «Dan, v katerem se nismo prav nič smejali, je zgubljen dan!» »Vsaki nasmehljaj — piše humurist Sterne — podaljSa nam življenje za eno uro, vsak smeh za en dan!> So pa tudi ljudje, ki se niso smejali celo življenje. Vojskovodja Alba je bil tak človek; njega obličje je bilo vedno resno. Tudi Cornwell in Napoleon I. sta se redko nasmejala. Angležkemu modroslovcu Hobes-u je bil smeh tako zopern, da ga je prišteval med napake človeške, ki bi jih moral vsak trezno misleč človek premagati. Henrik III., angleški kralj, je imel to navado, da je podaril vsakomur eden tolar, ki ga je pripravil do tega, da se je smejal, in Eduard IV. je celo plačal za vsako tako razvedrilo 4 tolarje. Te vrste stroSki najdejo se izrečno v državnih proračunih. Tako beremo v računu iz lela 1477: «Ko se je Njega Veličanstvo mudilo v Wolmiru, je dobil lovec Maris 8 tolarjev, ker je jezdaril pred kraljem in večkrat tako na tla padel, da se je vladar prisrčno zasmejal.» Leta 1662 je izdal italijanski zvezdoznanec Damaseno razpravo, v kateri trdi, da po smehu spozna človeško naravo. Po njegovem dokazovanju se baje smeje otožnež «hihihi», jezljivec «hahaha>, vročekrvnež «hohoho> in nebrižnež «hehehe>. Hvaležen soprog |e svoji umrli soprogi na NemSkem pusti! v nagrobni kamen uklesati sledečo žalostinko: Tukaj, hvala Bogu, leži žena moja. Dokler je živela, se je vedno kregala. O ljubi bravec, beži brž od tod. Če ne, bo vstala in se kregala s teboj. Pruska surovost se b ere tudi iz tega napisa! Oče proti sinu. Te dni umrli ameriški milijonar Stratton je zapustil 13 milijonov dolarjev dobrodelnim zavodom in 50.000 dolarjev svojemu edinemu sinu. Spanje otrok. Na Švedskem so nedavno napravili preiskavo, kako dolgo moraio spati otroci, ako hočejo biti zdravi in krepki. Ta zdravniška preiskava je dognala, da morajo štiriletni otroci spati povprečno 12 ur, sedemletni otroci 11 ur, devetletni otroci 10 ur, dvanajstletni do štirinajstletni otroci morajo spati 9 do 10 ur, v starosti od 14 do 21 let pa potrebujejo spanja 8 do 9 ur. Pomanjkanje premoga. V Ameriki so ustavili delo vsi premogarji, zatorej vlada zdaj tam veliko pomanjkanje kurjave. Premog se je tako podražil, da ga ubogi ljudje ne morejo kupovati. Mesto Novi Jork je sklenilo kupiti ubogim za 20.000 funtov Sterlingov premoga. Dozdaj so premog dobivali iz Angleškega. Ker pa Angleška ni v stanu toliko premoga oddati, začele bodo oddajati ga tudi druge premoga bogate države, posebno Avstrija. Ubegli sloni. V mestu Nižni Novgorod na Ruskem je ušlo iz tamoSnjega cirkusa 6 slonov. Divjali so skozi ulice ter v tej velikanski gnječi, ki }e pri tem nastala, mnogo ljudi pohodili, mnogo se jih je pa tudi drugače ponesrečilo vsled strahu. Cez 100 Ijudi je mrtvih ali smrtnonevarno ranjenih. Izpovednik cesarja Haksimilijana. Iz Temešvara javljajo, da se je dne 11. t. m. vršila v občini Šzakalhaza slavnost: zaslužni župnik August Weber je praznoval svoj 80. rojstni dan. Weber je bil v Meksiki s cesarjem Maksimiljanom in je istemu pred junaško smrtjo podelil tolažila sv. vere. Važna iznajdba. Angleski inžener Brown je iznašel baje pripravo, s katero se omogoči, da vstopijo osebe na vlak iz izstopijo, ne da bi vlak postal. Stara šala. Nekemu veleposestniku na Ruskem je povoden oblatila vso seno. Ko je prisla zima, začel je veleposestnik krmiti krave s tem senom. Seveda ni hotela nobena krava žreti smrdljivega in onesnaženega sena. Veleposestnik je bil v veliki stiski. Drugega sena ni imel in denarja tudi ne, da bi kupil seno. Pa kaj si je izraislila njegova brihtna butica ? Dal je napraviti velike zelene očala in jih nataknil kravam. Ko so te videle skozi očala lepo zeleno seno, začele so žreti ter so vedno žrle, kadar so iuiele očala. Perzijski šah — pesnik. Sedanji Sah rad pesnikuje. Ko je nastopil vlado, skuSal je objaviti plodove svojega pesniskega duha. Predao se je to zgodilo, hotel se je prepričati, kako drugi o njem sodijo. Pokliče prvega pesnika, čita mu svoje pesmi in praša: »Ali ti ie to vSeft?« >Škoda črnila za to delo !« odgovori pesnik. >Odpeljite tega moža v oslovski hlev!< zaupil je razdraženi šah. Čez nekaj časa se potolaži in ga zopet pokliče iz hleva nazaj in mu zopet bere svoje pesmi. Pesnik se pomika proti vratom. »Kam pa greš?« vpraSa šah. »Med osle«, odgovori pesnik. Kralj se je sam nasmejal in od tega časa je živel s pesnikom v posebnem prijateljstvu. Goljaflje v Nemčiji. Za dva in pol milijona mark menjic ponaredil je tovarnar Brunov v Wilzu na Nemškem. Goljuf je pobegnil. — Za 50.000 mark ponarejenih nemških zaamk je razpečal neki Hofmannn v Chemaici. Ponarejalca so zaprli. Gospodarske drobtlnlce. Onoj in gnojenje. (Daije.) 6) gnojišče. Kadar se gioj ne nabira v hlevu, tedaj 86 nabira na posebnih gnojiščih. Gnojišče se priredi blizu hleva pa tako, da se ne zamore prav nič rastlinskih redilnih snovi (razua hlapnih) gubiti. Lega gnojisča je najbolja senčna in zavetna. Vetrovi in solnee gnoj preveč sušijo. Temu se da pomagati tudi z nasadi ali pa s streho, ki se erez napravi. Seveda ne sme biti gnojišše blizu vodnjakov. Najboljša oblika gnojnišča bi bila kvadratna, kajti tedaj ima najmanj obvoda. Kvadratno gnojnišče, čegar strani merijo po 4 mt ima površine 16, a »bvod je tudi le 16»». Prostor 8 m dolg in 2 m širok meri tudi 16 m*, a obvod meri pa 20 m. Manji obvod pa povzroča manj stroškov pa je tudi ugodneji radi pristopa manj zraka, ker ima rnanjše površje. Velika gnojišča napravljajo se pa le rajše dolgovata. Na vogalih naj se koti okrožijo, da se gnoj v njih bolj vsede, da zrak ne prihaja v gnoj od tod. Za jedno dorastlo goveje živinče računi se 3—4 wi*, za konja le 2—25 m2 prostora na guojnišču. Pri tem prostoru gnoj lahko po 4—5 meBecev na gnojišču leži pa ne pride višje čez 1 m do T50 m, kar je tudi prav. Kjer se ne napravi obvod iz zidovja, tam se za gnojišče jama izkoplje iu sicer tako globoka, da pride vrhni rob nasipa od te zemlje 1—1*50 m visoko nad vznožje gnojišča. Seveda se gnojnišče tako napravi, da ne prib.aja deževnica s strehe \n potov nanj. To se žalibog prevečkrat pri nas najde kot znamenje najzaaikmejšega gospodarstva. Na vsak naein kaže torej na eni ali več straneh tega pvostora za gnojišče primerne jarke izkopati. Da ne pride deževnica s strehe, se gnojišče ne napravi ravno pod kapom ali se pa strešaa voda vsaj po žlebu odpelje. Samo ob sebi je umevno, da se gnojišue tako napravi, da je inogoče z vozom do njega ali na njega. Tla gnojnišča naj se na vsak način napravijo za tekočine neprodorna. V ta namen obložijo se s kamenjem in vmes s cementom zalijejo. Najbolje kaže še tla in pa tudi stranske stene z betonom zabiti. Beton se napravlja v malih porcijah iz ostrega peska, drobnega kamenja in cementa. Tla gnojišča naj tudi proti jedni strani padajo, da se gnojnica odteka tako, da gnoj nikjer v gnojnici ne leži. Padec 2—5 cm na 1 m popolnoma zadošča. V jami za gnojconi se zbira gnojnica, ki priliaja iz hleva ali pa ki se steka iz gnoja. Ta jama mora biti torej spojena z gnojniščem in pa s blevom. Velika naj bode dovolj, da ne vhaja gnojniea iz nje, da se ne razliva na gnojnišče pa tudi ne v hlev nazaj. Jama kakor tudi kanal, po katerem prihaja gnojnica iz hleva, morata biti seveda za tekočino neprodorni. Jama za gnojnico je potrebna za vsak slučaj, vendar naj umen gospodar dela na to, da je bode koiikor mogoče malo rabil, da bode tekočina kolikor mogoče v stelji zbiral, da je bode le malo odtekalo. Bolj kot je jama za gnojnico prazna, bolje je za gospodarja. Gnojnica v gnojniščni jami rabi se za namakanje gnoja kolikor je to potreba. Kar je pa preostaja, porabi se za polivanje komposta, polivanje travnikov, za sadno drevje, povrtnine itd. Ž njo se sploh lahko rastlinam v rasti naglo pomaga. Za neposredno zalivanje rastlinam pa gnojnica naj ne bode premočua, ona naj se torej z vodo stanjša. Polivanje detelje z gnojnico pa ni prav umestno, ker gnojnica ima večinoma dušee, katerega detelje labko na drug način dobijo. c) Slučajna gnojižča. Mnogokrat se zgodi, da nima gnoj pravega prostora, kjer naj bi se zbiral, prostora, ki ustreza vsem pogojem dobrega gnojišča. To poznajo naši vinogradniki, ki gnoj kupujejo ali ki nimajo pri hlevih v vinogradih pravega gnojišča. Naši kmetje, ki spušeajo kapnieo s streh in pa deževnico, ki po poti priteče, na gnoj, bi tudi bolje storili, ako bi, če že noeejo primernega gnojnišča napraviti, vsaj zbirali gnoj na takem slučajnem gnojnišču. To se lahko pripravi blizu pri hiši ali na polju, pri vinogradu itd. ter se tja gnoj navozi, kadar je prilika za to. Kjer so razrnere take, da bi lahko voda na tak prostor pritekala, tara se skoplje vsaj primeren jarek okoli Za podlago gnoja nastelje se debela plast šotne st.elje. Kdor nima te izvrstne tvarine in kateremu razmere De kažejo, da hi si jo nabavil, ta bode pa vsaj pri trebljenju jarkov na travnikih, v gozdu itd. dobil zemlje, ki ima mnogo sprstenine. Oblika takega gnojnišča je najbolja kvadratična. No to podlago se nalaga gnoj in se ta dobro stlači. Pri velikih kupih se lahko požene živina na njega. Cel kup gnoja se po površju dobro omeče z zemljo. Tako vsaj ne zgublja gnoj odveč svoje vreduosti. (Dalje prihodryič.)