Gozdarstvo v času in prostoru 
Sedanjost in prihodnost vegetacijske znanosti- 41. simpozij lAV S v Uppsali 
na Švedskem 
V zadnjem tednu julija l998 se je zbralo v Uppsali 
na Švedskem okoli 400 strokovnjakov s področja pre-
učevanja vegetacije, ki delujejo pod okriljem Inter-
nati on al Association far Vegetation Science (lAV S). 
Simpozij je bli posvečen praznovanju treh pomembnih 
jubilejev: 50-letnice oživitve organizacije, 75-\etnice 
švedskega fitogeografskega d111štva in J OO-letnice Od-
delka za ekološko botaniko uppsalske univerze. 
Večina simpozijskega dogajanja se je odvijala v 
prostorih znam eni te up psa Is ke univerze, kije naj sta-
rejša skandinavska univerza (ustanovljena leta 1477). 
Na njej je v 18. stoletju deloval tudi znameniti na-
ravoslovni polihistor, botanik in zdravnik Carl Linne_ 
Svoje bogato živUenje je kronal z mnogimi deli, v 
katerih je razvrstil dotlej znane rastline v t. i. "sek-
sualni" sistem. Linnejev sistem razvršča rastline v 24 
razredov (classes) v skladu s številom in razporedit-
vijo prašnikov. Razrede deli na redove (ordines) na 
osnovi ženskih spolnih organov- pestičev_ Redove je 
razdelil na rodove (gem1s) in te na vrste (species). Za 
poimenovanje rastlin je uvedel dvojno latinsko poime-
novanje. Prav tako je po njem dobila ime tudi človeška 
vrsta- Homo sapiens. Na njegovo osebnost in delo-
vanje spominja kar nekaj muzejev in zgledno vzdrže-
van Linnejev botanični vrt v Uppsali. 
Predstavitve prispevkov 41. simpozija IAVS so po-
tekale znotraj štirih vsebinskih področij: 
- Teorija vegetacije in dinamika 
- Ekologija in klasifikacija vegetacije 
- Ekologija vegetacije v povezavi z gospodarjenjem 
- Rastlinske združbe in ekologija populacij. 
Šti1je vsebinski sklopi so bili razdeljeni na 16 raz-
ličnih tem, ki so zelo na široko pokrivale problematiko 
vegetacije. Simpozij je poudaril nekatera novejša, ak-
tualna vprašanja kot so npr.: biodiverziteta in ohran-
janje vegetacije, ekologija populacij, dinamika vege-
tacije pod vplivam zu nanj ih dejavnikov, ekofiziologUa 
itd. 
Prispevki so precej poudarjali razvoj in uporabo 
novejših metodoloških pristopov, ki temeljijo predvsem 
na multivariatnem ekološkem obravnavanju vegetacije 
358 
in uporabi GIS tehnik za prostorsko obravnavanje ve-
getacije_ 
Predavanja in posterske preds(avicve so jasno izra-
žale trend približevanja dveh izrazi(ejših polov orga-
nizacije IAVS_ Raziskave vegetacije iz srednjeevro[J-
skega prostora dodajajo ustaljenim metodološkim pri~ 
stopom, ki temeljijo predvsem na florističnem kon-
ceptu Braun-Bianquetove šole, vse več multivaria(nih 
pristopov in ekološke vsebine. Ostali del, ki je najmoč­
neje zastopan v anglo-ameriškem in skandinavskem 
območju (delno tudi Japonska, Avstralija), pa dodaja 
bo ga ti tradic ij i eko 1 oš ko-ek osi stemskega o bra v na va nja 
vegetacije vse bolj tudi standardni srednjeevropski 
floristični pristop. 
V okviru simpozijskih aktivnosti je bilo organizi-
ranih tudi šest ekskurzij v širšo okolico Uppsale. Eks-
kurzije so predstavljale široko paleto raz! ičnih vege-
tacijskih tipov tega območja: gozdove iglavcev, boreo-
nemora!ne gozdove 1 ista v cev, suha travišča, barja, pri-
obalno vegetacijo in gozdove v poplavnem pasu reke 
Nedre Dalai ven. 
Slednja nas je vodila v Naravni rezervat Gysinge. 
Reka predstavlja sevento mejo arealov razši~jeoosti 
nekaterih rastlinskih vrst in je ekološka severna meja 
za dob (Quercus robur). Približna v tem pasu se proti 
severu ustavijo tudi navadna leska (Corylus ave/lana), 
veliki jesen (Fraxinus excelsior), lipovec (Tilia 
cordata) in goli brest (Ulmus glabra). 
Poleg različnih vegetacijskih tipov na obroQjU reke 
Nedre Dalalven so nam pokazali tudi raziskovalne. 
ploskve za preučevanje pomlajevanja doba na njegovi 
meji areala razšitjenosti. Rezultati raziskav kažejo, da 
dob lahko uspešno preživi poplave, ki trajajo tudi več 
kot mesec dni. Ugotovili so tudi, da se gozd na rečnih 
morenah zelo uspešno obnavlja v sestoj nih vrzelih, ki 
so nastale zaradi vetrolomov. 
Simpozij je prinesel nekaj pomebnih novosti v po-
gledih na vegetacijsko znanost. Poleg tega je dal obilo 
možnosti za spoznavanje novih dosežkov na področju 
preučevanja vegetacije in za koristno druženje s stro-
kovnjaki s celega sveta. 
Mag. Lado Kutnar 
GozdV 56 (1998) 7-8