Leto X VI. V Celju, dne 18. aprila 1906. 1. Stev. 4 DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. I Izhaja trikrat na teden v-a k pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstriji, :n- Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3-mesece 3 krone, /.ff?Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron nO vin. Naročnina se pošilja upravništvu. • [ plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. 0 položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah. (Predaval v Šaleški dolini tajnik kmetijske zadruge za šaleško dolin o.) (Halje.) Propad kmečkega stanu pa so zakrivili v veliki meri tudi oni ..kmečki kateri uporabljajo denarne r ftiske kmetov, mu prigovarjajo, ' da froda od posestva kak travnik, gozd ali njivo češ. da si bode s tem po-agal; v večini slučajev pa je tako sanje zemljišča usodepolno za kmeta, \er je mnogokrat ravno dotični kos zftnljišča za uspevanje kmetije mero-jen. Isti „kmečki" prijatelji pa tudi pujejo kmečka posestva v celoti, fw[«'avijp velikokrat kmeta, kateri je eu. kateri pa bi si še lahko, po- proda posestvo: denar hitro izgine uotičhre prliTe ' prep7>žht) " (Tiv _spoz- fcn.ja. Konec takega postopanja, je beraška palica; dogaja se to tudi v naši Šaleški dolini. Znan mi je slučaj. 4a je tak „kmečki prijatelj" kupil lepo posestvo, naredil z razkosanjem %eč tisoč gold, dobička, prejšnji po-itnik je sedaj viničar in ko je isti ■feil prošnjo, da bi mu ta dober • kmečki prijatelj", kateri je tak lep dobiček napravil pri njegovem posestvu. nekaj prispeval za nakup ene kravice. da bo mogel svojo družino prerediti. ga je zadelo zasmehovanje. |Dotičniki. kateri se vam vedno hlinijo *"ot vaši najboljši prijatelji, se pozneje okrog, kako ceno kupijo vaša ■teestva. in kake dobičke zraven delajo. Število kmetij je od leta do manjše; veliko je krivo v mnogih čajih predrago prevzetje posestev in prevelik prevžitek. katerega si izgovorijo stariši. Starisi bi morali, kadar oddajo svojemu sinu posestvo, pomisliti, kako težaven je vsak začetek, posebno še v gospodarstvu, in kako težko se človek izkoplje iz dolgov, katere mu nakopljejo izplačila bratom in sestram ter izplačilo prev-žitka. ker so zelo redke kmetije, pri katerih bi stariši zapustili potreben denar za izplačevanje, oziroma že sami izplačali ostale otroke. Mnogo kmetij je tudi spravilo na boben nesrečno pravdanje radi vsake malenkosti; dobička nikdar ni imel kmet od pravdanja. ampak odvetnik in navadno je eden izmed pravda.jočih se kmetov prišel na kant. mnogokrat tudi oba. Ako še povdarjamo. da nima kmet osamljen v obče nobenega vpliva na cene poljskih pridelkov in je (prisiljen, ako mnogo pridela, čakati na prvega barantača in biti zadovoljen, a. da spravi v -f»bče -svoje pridelke v denar, če tudi jih mora oddati na pol mtBBj, .-»io <.»i**n težave,n ),.;i ..•;,: kmeta, Z navedenega uvidimo vzroke propadanja kmečkega stanu; veliko pa je pripomoglo k propadu kmečkega stanu tudi dejstvo, da so se potrebe kmeta v večji meri pomnožile, kakor se množijo njegovi dohodki. Omenjamo v prvi vrsti vedno večje davke, vedno večja plačila poslom in delavcem, omenjamo pa, tudi potrebe, katere ima dandanes kmet, medtem ko istih pred leti ni poznal. Prejšnje čase si je kmet vso obleko doma napravil, prideloval je lan. iz katerega je izdeloval platno, gojil je ovce. iz katerih volne je dobival raševino (loden) za zimske obleke; ženske so nosile domačo obleko, na glavi krasne peče (avbe), katere so si same iz najtanjšega belega platna naredile in z raznimi vezeninami ; 'okincjale. A dandanes! Koliko denarja 1 nosi kmet v trgovine, koliko nepotrebnega lišpa nakupijo ženske, ena »oče drugo prekositi, in ni se čuditi, da dandanes že v vsaki vasi obstoji trgovina, v večjih krajih pa kar cela »ložina trgovin. Ženske so nosile prejšnje čase slikovito narodno nošo. 5ile so vse enako opravljene in so g£č let nosile obleko iz boljšega paga za praznik, medtem ko dandanes tako skrbno pazijo na modo. Uživali ;Jo nekdaj v vseh kmečkih hišah — >j» i kar je še dandanes v mnogih kmečkih hišah navada — samo domačo hrano, ■u poglejmo sedaj! Mnoga kmetica je «peljala namesto tečne domače hrane /n zajutrek kavo ali čaj. strupa, katera -razjedata človeško telo in mu nerdo-piašata potrebnih redilnih snovij in mißt, roma drag denar za kavo. čaj. 'sladkor, rum v žepe trgovcev. V neka-1' iiii krajih, posebno na Pohorju blizu v. Bistrice, pridelujejo, trjgavci v teji nima kai <-ele polovnjakc: toliko HjJjsdje. spijejo! -Še - dva 'pojava sta. katera uničujeta kmečki stan: nezmerno uživanje alkohola, zlasti žganja in nezmerno ter prezgodnjo kadenje. Kmet mora težko delati večinoma na prostem in potrebno je, da si okrepča svoje moči; to se pa le lahko zgodi z zmernim uživanjem vina ali jabolčnika. nikakor pa ne z uživanjem žganja, katero obstoji skoro iz samega špirita. Žganjepitje je zelo razširjeno v ptujskem in mariborskem okraju, kjer so zlasti naši narodni nasprotniki z ustanavljanjem šnopsarij postali pravi grobokopi kmečkega stanu, grobokopi pa tudi slovenskega naroda. Koliko zlo je žganjepitje za ljudstvo, kaže ona podivjanost, katera vlada v takih krajih, kolik greh na mladini storijo s tem nesrečnim žganjem stariši, kažejo dejstva, da so otroci žganjepivcev duševno zelo zaostali za drugimi otroci, poleg tega pa tudi telesno slabi. Pomisliti pa moramo tudi, koliko milijonov na leto zgine v žepe gostilničarjev in posestnikov šnopsarij; število istih se od leta do leta množi in. če pojde v isti meri naprej, se nam odpira žalosten pogled v bodočnost. Nekdaj je bila navada, da so že odrasli možje kadili in sicer zmeriìo. a poglejmo dandanes! Paglavec, ki je komaj izstopil iz ljudske šole. si šteje v poseben ponos, da nekako izzivajoče proti svojemu prejšnjemu učitelju kadi cigarete itd.; zato se ni čuditi, če se leto za letom znatno povečuje raba tobaka, smodk in cigaret. Vse te razne novotarije pa stanejo denar in če bi marsikateri kmet. kateri ima več otrok, ki pijančujejo po nepotrebnem, ktfdijo itd. zapisaval vse te izdatke celo leto. bi koncem leta videl, da , veliko več znašajo kakor davki. Oe vse ;o uvažujemo. potem se ni čuditi, da ljudje vedno govorijo o onih dobrih starih Vaših, ni se pa tudi Caditi, c' , r-. , »trpim mi*? sedanjih razmer Vendar tarnanje ne pomaga nič, ampak treba je z resnim delom skušati odpomoči temu zlu. treba je. da se tudi kmečki stan. posnemajoč vzgled drugih stanov, združi v mogočno celoto. To združenje je pa mogoče potom gospodarskih zadrug. Mi razločujemo tri glavne .vrste gospodarskih zadrug: I. Denarne zadruge — hranilnice in posojilnice. II. Kmetijske zadruge. III. Konsumna društva. (Dalje prihodnji«.') Obrtniki, pozor! Kakor poroča „Bund" avstrijskih industrijcev. je predsedstvo c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva na Dunaju z odlokom z dne 16. marca 1906. LISTEK. Prijatelj Lovro. finaiki spisal Avgust Šenoa; poslovenil Janko B ratina. (Dalje.) Nekega popoldne sva šla na spre-ä d pred mestna vrata. Šla sva ob pit avi. Prišla sva na gol hribček nad kim seiom, kateremu ne vem več »na. Diven prizor! Za nama zeleni figovi in doline, med katerimi se vije j srebrna Voltava. Pred nama kup starih, kih palač, stotine špičastih stolpov, krasni otoki, pred nama kameniti most pria četrtega, strmi Višegrad, nekdaj „češko solnce". ovenčano s kraljevskimi dvori in zlatimi stolpi, sedaj — avstrijska trdnjava, ovenčana s topovi, na kateri sredi praznega grobišča stoji zelo neokusna cerkev sv. Petra. To je bila Zlata Praga. Sedla sva na vrh brega, na katerem je, kakor pravijo, stal „Dévin grad", kjer je junakinja Vlasta s svojo amazonsko četo branila svobodo ženskega spola proti moškemu nasilju. Branila, a ne ubranila. Sedela sva dolgo molče, čudeča se krasnemu prizoru. — Koliko je bilo upanja sredi tega gradu! rečem jaz. — Koliko viharjev je besnelo tu! Prava kamenita elegija! — Reci. tu je od žalosti okamenela ena orjaška duša, odgovoril je Lovro. — Življenje in smrt se izmenjujeta. Kamen dobiva dušo. a človek postaja kamen. In zopet se je Lovro za hip zamislil, nagnivši glavo. — Povej mi, je nadaljeval, ni li Jean .laques Rousseau govoril resnice, odgovorivši dijon-ski akademi ji, da znanpsti človeku več škodijo nego koristijo? Da, pri moji veri. Glej pred se, evo ti Prage, evo ti primere. Da ni bilo toliko prosvete v tem mestu, da ni bilo Husa, bilo bi srečnejše. Bela gora bi ne bila postala črna. I jaz sem živi atom te resnice. Kaj je bilo meni treba drevesa spoznanja ! Rajši bi se potil za očetovim plugom, kakor brodim z Ahilom pred Trojo ali zvihravam prah junaka Igorja. Buditi v sebi z znanjem želje, a ne priti do dejanja, leteti v mislih preko morja, preko zvezd, a s telesom biti prikovan do smrti 11a eno mesto, to je prekletstvo. Blagor ubogim na duhu! — Odkod imaš danes take misli. Lovro? vprašal sem ga. — Tako! Odkod? Nosim jih vedno s seboj, bratec, kakor suženj svoje verige. Da bi se mogel rešiti le enega bremena, bi mi bile verige lažje. — Kakega bremena? — Ali bo padlo to breme z mene v Voltavo, če ti povem, kaj je? — Ne pravi li Rimljan, da je dobro imeti v nesreči sotrpina? — Ne maram za tvoje modre iz- reke. večinoma so se že obrabili. Povem ti. kaj me peče, ker sva prijatelja. — Povej, bratec! — Dobivam pisma od doma. kjer mi vsak javlja, da je doma velika stiska. Podpirali so me in se zadolžili. Premoženje da pride radi mene na boben. Svak .mi pravi, naj se požurim, da kolikor mogoče hitro pridem do kruha in očeta dvignem iz stiske. In sam imam dolgove na Dunaju. To je, to je. udaril je Lovro s pestjo ob kamen. Razumeš? Odrekel sem se svojim velikim načrtom, moram se odreči ljubezni in gledati, da s koristno ženitvijo rešim očeta in mater 111 dom. To je. to je, bratec moj, težka, pretežka stiska. Zdi se mi. kakor da mi zla usoda zabada razbeljeno železno bodalo v srce. Življenje moje nima več cilja. A glej. kasno je že, pojdiva domov! Gredoč proti domu nisva govorila niti besedice. Lovro je tiho peval staro slovensko cerkveno pesem in udrihal Pr. št. 572. svojim podložnim narodom zaukazalo, da ni d o p u s 11 j i v o. da bi bil izročen izvedencem in pričam ki imajo pričevati, oziroma razsojevati o pravičnosti podatkov» predloženih davčnim organom od osebni dohodnini podvrženih oseb radi odmere davkov -— tozadevni spis. kev bi izvedencem in* nepoklicanim osebam prišlo na znanje vse, kar se tiče osebe in obrata dotičnega davkoplačevalca, in to bi v posameznih slučajih utegnilo škodovati dotičnemu obrtniku, oziroma davkoplačevalcu. Zaslišanje izvedencev in prič ima ta namen, da bi davčni organi -od poklicanega izvedeli ,.o finančnih ter prometnih razmerah prizadetega davkoplačevalca" katerega ime mora ostati tajno — ne pa da bi izvedenec iz\na-k o p i č e n i h p o d a t k o v zvedel to, kar mu d o s e d a j n i b i 1 o z n a n o. V zmislu tega ukaza so davčni organi dolžni zaslišati izvedence ter priče, ki jih je prizadeti obrtnik navedel v svoji izjavi, in šele takrat, ko bi ne bih) mogoče resnico dognati, je dovoljeno davčnim organom, poslužiti se svojih zaupnih mož; ^zavračati od davkoplačevalca navedene priče in izvedence ni dopustljivo. Konkurenti in sumljive osebe se ne' smejo kot izvedenci ali priče zaslišati in se mora v takem slučaju vselej verjeti izjavi davkoplačevalca. Pri takih razpravah se morajo zaslišati izvedenci in priče skupno, da se ložje dožene resnica in da ne trpijo koristi dotičnega davkoplačevalca, kar je ob sebi razumljivo, kajti le pod tem pogojem ni mogoče ..maščevanje". Že v številki 33. smo popisali nekoliko krivico, ki se godi našim spodnje-štajerskim davkoplačevalcem; opozarjamo torej na odlok prej omenjenega finančnega ravnateljstva. Akoravno isti velja le za Spodnje Avstrijsko, zahtevajte vendar tudi Vi vsikdar. da se pri nas postopa v zmislu lega odloka; za-' upoštevajov od vas v izjavi navedene priče in izvedenci in da se pazi na uradno tajnost. • —-- Zgodilo se je. da šo bile zaslišane priče pri davčni oblasti 1. inštance. ki bi v zmislu omenjenega ukaza sploh ne smele biti zaslišane ..kot očitni sovražniki" dotičnega davkoplačevalca. Neki hlapec je bil kot ,.izvedenec" v obrtni zadevi, katera obrt se sme podeliti le osebam s srednješolsko omiko. Svetovno-politični pregled. — Državni položaj. Po Veliki noči se vrši nova konferencaTdubovih načelnikov, ki sprejme baje sledeči dnevni red za povelikonočno zasedanje državnega zbora: 1. Zakon o vojaških taksah: 2. obrtni zakon: 3. zakon o hmeljarstvu; 4. zakon o krošnjarstvi Ako pride na vrsto tudi poverilni zakor.. je zelo dvomljivo z ozirom ha to, dt se delegacije zberejo že poleti. Vlada se bo najbrže zadovoljila z odobrf-njém dosedanjih izplačil k skupni« stroškom. — Ministrski predsednik baroli Gautsch se je vrnil včeraj iz Earloviji Varov na Dunaj ter je odredil takoj kompromisna pogajanja v zadevi volilne reforme. — Za Trstom - Trident, T u d i t r i d e n t s k i mestni občini j c sedaj vlada odvzela v o j a š k e agende ter jih izročila ondOtnemu okrajnemu glavarstvu. O tem so bila že davno pogajanja med ministrstvom notranjih zadev in tirolskim liamest--ništvom. Prejšnji namestnik baron Schwartzenau si je prizadeval, da Tri-denta ne zadene toliko ponižanje. Ministrstvo pa je vstrajalo pri svoji zahtevi iz državnih vzrokov, na kar je Schwartzenau odstopil. — Ogrskim domobranskim ministrom je imenovan podmaršal .lek eli- udeleževalo dobrote šolske kuhinje kakor letos, kajti oddalo se je čez 15 tisoč porcij. Da pa pa se je zamoglo toliko važno podjetje obdržati, bodi na tem mestu izrečena hvala slavni posojilnici vranski. ki je. kakor vsako leto. tako tudi letos z 200 K pripomogla tej dobrodelni napravi. Koliko časa in truda pa so darovale iz nesebične ljubezni do' mladine vranske gospe in gospice. to ve le tisti peniti, kateri je bil pri razdelitvi jedil navzoč. Zatorej prisrčna zahvala milostnima gospema svetoval-•čevi in Klančnikovi. tako tudi gospicam Lipeževi. Gaber.jevi. Schvventnerjevi, Pretnerjevi in nadučiteljevima. Po darežljivosti gospodov uradnikov in tržanov nabralo se je 617 K. tombola na pošti je vrgla 20'9H K. iz posojilnice iu kazenskih denarjev se je vzelo 24778 K; tako znašajo vsi prejeti denarji svoto 330'41 K. Tudi z živili so šolsko kuhinjo prav izdatno podpirali in sicer se je dobilo iz Vranskega živil v vrednosti — Zarotniško vprašanje na Srbskem se je začelo reševati. Generai Atanackovič je na svojo lastno prošnjo vpokojen; isto storijo tudi drugi vodje zarote. Na ta način se v kratkem obnovijo redni diplomatico i odnošaji z Anglijo; Odstop zarotnikov bo časten, ker se oni vnovič žrtvujejo za domovino. kar zasluži popolno priznanje. * Punt na .portugiški vojni ladji. V portugiški vojni mornarici j^ izbruhnil punt. Mornarji vojne ladje „Don Carlos"' so zvezali vse častnike" ter brzojavili v Lizbono, da bodo mesto bombardirali, ako se jim ne izpolnijo sledeče zahteve: 1. pomiidščenprf vseh puntarjev, 2. odstranitev ujetiir i častnikov, boljše službene razpierä, j Večiija . častnikov v moruaričneii nistrsfvu je za ugoditev uporniških zahtev. — Roosevelt proti velikanskim premoženjem. Predsednik ameriških Zjedinjenih držav. Teodor Roosevelt« je imel pri polaganju temelja za novo kongresno, poslopje velezanimiv govor. Nadašal je, da se mora kaj zgoditi proti zbiranju takih velikanskih premoženj, kakršna so nekatera zdaj. Potrebno je. da uvedejo progresivni davek in onemogočijo podedovanje premoženj. ki presegajo gotovo 637 K. iz Ločice 281 K. iz Prekope 2 tì K. iz Trže e 17'88 K. iz Stopnika 13's K, iz Čepel.j 12'5 K. iz Jeronima 6'2 K, vkup 16818 K. V denarjih in vrednosti živil tedaj vsé vkup 498'59 K. Priznanje se mora tudi izreči marljivi kuharici, katera je jedila snažno in okusno pripravljala, kar so potrdile po lastnem prepričanju odlične gospe in se pohvalno izrekli razni gospodje, med njimi celo gospod c: kr. okrajni glavar celjski. Podpisanemu šol. vodstvu pa je prijetna dolžnost, da se vsem dobrot-li ikoni tukaj v imenu nasitenih otrok najgorkeje zahvali ter se obenem za nadaljno gmotno podporo, bodisi v denarjih ali v živilih, lepo priporoči. A Vsaj podpirate svoj lastni prihodnji višino. Dopisi. Vransko. (Šolska kuhinja.) Z zadnjim dnevom marca končali smo letošnje kuhanje za šolske otroke. Še nobeno žimo poprej se ni toliko otrok brez usmiljenja s palico po grmovju ob poti. Naši večerni razgovori se niso vedno tikali našega življenja: navadno sva govorila o književnosti. Lovro je imel nalogo iz stare slovenščine. Poleg domače nezgode mu je bilo to najvažnejši predmet. O tem vprašanju mi je govoril obširno. Večkrat me je vprašal, ali je vspeh njegovega raziskovanja temeljit, logičen. Dogodilo se je večki at, da na večer nisva prižgala niti luči. Vsak je ležal na svojem divanu. kadeč in v mraku razpravljajoč bodisi književna. bodisi socijalna vprašanja na ves glas. Lovro je večkrat branil paradoksne stvari. Ne vem. radi česa je začel med nama enkrat prepir o teoriji luči. Jaz sem branil Newtenovo mnenje, da luč nastaja vsled gibanja etra, Lovro je dokazoval besno z vso mogočo so-fistiko, da je luč tvarina. Tri cele ure sva se prepirala o luči. kričeč in ležeč v temi. Drugo jutro me je vprašala služkinja plaho, ali sem se že pomiril z gospodom Lovrom. ,.Zakaj ?"' vprašal sem jo. „Bog se vas usmili, mladi gospod, ali se nista sinoči hudo sprla?" — ,.Da, da, draga moja. to je bil le prijateljski razgovor". — V politiki je mislil Lovro vedno široko. Bil je živ, iskren rodoljub, a večkrat še je jezil in smejal domačim dogodkom. „Neumnost!" zakričal je večkrat v kavarni ter vrgel proč domače novine. „To naj človek cita ! Uvodni članek o novi čitalnici v kakem zapuščenem kotu! Ali nimajo ti ljudje boljšega dela. kakor skakati in piti na čast domovine? Že sem sit teli malenkosti; natakar, dajte mi „Independance belge'1. Enkrat sem čital doma Rousseaujev „Le contrat social '. Lovró me je pozval, naj mu povem v kratkem zraisel razprave, v kateri hoče glasoviti Francoz dokazati, da država nastane po medsebojnem spo-razumljenju državljanov. (Dalje sledi.) naraščaj. Šolsko vodstvo na Vranskem, V 12. april» IttOii, S. Meglic,, šol. vodja. Iz Hrastnika. PreteČeni teden se je poslovil od nas učitelj g.'Tone Hohnjec. da nastopi svoje novo nad-učiteljsko mesto v Kozjem. Nismo še imeli učitelja, ki bi užival v vseh krogih toliko spoštovanje. Zaslužil pa je to v polni meri. Žalost nas je navdala, ko smo izvedeli o njegovem imenovanju nadučiteljem in neradi smo gledali v prihodnjost, ko je moral zapustiti našo dolino, .dasi smo mu vsi privoščili boljega. Vse se je kosalo, kdo mu častneje izkaže svoje spoštovanje. Prvo mu je priredilo naše vrlo napredujoče „Slov. del. podp. društvo" odbodnico kot pevovodji društvenega zbora; podarilo mu je ob tej priliki v znak hvaležnosti lepo taktirko. Za njim se je potrudil naš krepki „strelski in kegljavski klub", da pokaže. koliko mu je za svojega zvestega in navdušenega člana. Iz napitnic se je videl o* da je bil g. Hohnjec prava duša temu klubu, vedno vesel in živahen družabnik. In naposled se je poslovilo od svojega tovariša tudi tukajšnje učiteljstvo, ki je izgubilo z njim značajnega in najkolegijalnejšega tovariša. Izvrstnemu učitelju, izurjenemu pevovodju, zabavnemu družabniku kličemo v slovo: Bodi srečen in ne pozabi nas Hrastničanov! Iz Renskega v Nemčiji. Borbeck, dne 13. aprila 1906. Tukajšnje slovensko pevsko društvo „Ilirija" si usoja naznanjati, da je dne 24. sušca razposlalo prošnje na vsa bratska pevska društva, katera so člani „Zveze slov. pevskih društev v Ljubljani naj Da pa se doseže ta smoter, je treba še gmotnih sredstev in blagih src. da pomorejo našemu društvu, s tem ojačijo tukajšnje Slovence in vzdramijo zaspane, naj gredo na delo za naš narod. Izrekamo srčno zahvalo za nasvet in obljubljeno podporo slavni „Zvezi slov. pevskih društev v Ljubljani", ki se je blagovoljno ozirala na nas, in pa g. dr. Oražnu. ki nam je tudi podporo obljubil. Prosimo še enkrat vsa slovenska bratska društva in vse posameznike. da blage volje podpirajo naše delo in prispevajo za našo sveto stvar. Vsak, tudi najmanjši dar bomo hvaležno objavili v slovenskih čas i-pisih. Dospevke blagovolite poslati na zbiratelja doneskov: Biček Franc, Spielstrasse št, 4. Borbeck. Rheinland. (Deutschland). Sprejmite vsi že v naprej srčno zalivalo in pristno slovenski pozdrav. Odbor a v str L j s k o- si o v. pevske g a_ d r u š t va „Iliri j a" : Ivan Mam, t. č. predsednik. Kari Slamnik, t. č. tajnik. Slovenske novice. 1 Štajersko. • •— Uvod v sociologijo. (Javno predavanje.) Pred številnim občinstv i»! je predaval zadnjo sredo'g. dr. Saga«! o sociologiji. Res. prav hvaležni sm>> mu, da je seznanil širše občinstvo s temeljnimi pojmi te tako zanemarjene in vendar tako važne iu tako.— krasne vede! — Pogled v naravo, v obdajajoči nas svet kaže mislečemu, da se vsi naravni pojavi vrše po gotovih zaJ konih. da rif ničesar slučajnega. T^ su nam zdi morda samoobsebi umevno, a vendar je dolgo trajalo, da je prišlo človeštvo W tega spoznanja. Zgodilo * s-e je to šele v preteklem stoletju, ko so se naravoslovne vede tako .velikan- r sko razvile. Med naravne pojuvf j pa spadajo tudi takozvani socialni p o j a v i. to so pojavi človeške dra&e kakor različni pojavi v državi, strankarski bpji. politična stremljenja, kulturni odnošaji itd. Z11 a 11 o"s t. k i > « peča s temi medsebojnimi človeškimi pojavi, ki skuša najti zakone socialnega r a z-voja in na tej podlagi pogoje; z'a> p l o š n o b 1 a g i n j o č 1 o v e š t v aJ je sociologija, ali krajše : Sociolo- ; >ija je znanost o človeški družbi in naravnih zakonih, ki jo vladajo. Nauk, da se vsak pojav v človeški druži blagohotno podpirajo naše delo. Društvo je namreč sklenilo in si srčno želi nabavo društvene zastave. katere blagoslovljenje je nameravano inesca avgusta v čast rojstva Njih veličanstva cesarja Franca Jožefa. 111 i vrši pod vplivom večnih naravnih » konov, je temelj sociologije. J osame»« osebe in ravno tako tudi posamezni narodi torej nikakor ne morejo povzročati teh pojavov, ker so sami podvrženi tem večnim nepi-emenljiviin naravnim zakonom. Ločiti nam je torej « sociologijo od socializma in socialne demokracije. Dočirn je ta slednja politična stranka, pomeni beseda socializem vsa stremljenja n imovitih (zlasti delavskih) slojev čl veške družbe po zboljšanju svojega* položaja. Toliko le prav na kratko o temeljnih pojmih sociologije. G, predavatelj je potem zelo zanimivo govoril o razvoju sociologije, o različnih sistemih v sociologiji, kakoi so antropologija. biološka šola in nacionalna ekonomija itd., za kar nam žalibog nedostaja prostora, ravnotako o najznamenitejših zastopnikih sociološke znanosti, zlasti pa o najslavnejšem v Gradcu živečem profesorju Gumplo-wiezu in o prerano umrlem častniku Ratzenhoferju in je omenjal tudi nevredni in nizkotni boj nemških učenjakov ali pravilnejše profesorjev proti sociologiji in sociologom. G. predavatelj je namen svojega predavanja: zbuditi v slušateljih zanimanje za socialno človeško življenje dosegel v popolni jaÉeri. in z veseljem smo sprejeli nje-fpro obljubo, da nas seznani v pri-(Injih predavanjih še bližje s soció-Hijo. — Slovenci Spodnjega Štajerja! Ižne točke so na dnevnem fedii jav-lepi zborovanja, ki se vrši v nedeljo, ie 22. t. m. ob 2. uri popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celin. Bližajoče se volitve in ustanovitev narodnega obrambnega društva g|f volilna reforma. — to so zadeve. 1 katere se mora zanimati vsak ?a-»en štajerski Slovenec. Zato v ile-delio vse.v Celje! Zabavni večer priredi „Celjski lokol"' v soboto, dne 21. t. m. zvečer v; restavraciji ..Narodnega doma" z iamènoTO. da se po dolgi mrtvi sezoni lopet poživi naše družabno življenje. Na tem večeru bo predaval br. .Tože f>mertn,ik o temi: „Tolstojizem in So-kolstvo". A tudi za imenitno zabavo lit poskrbljeno. Nastopil bo slavnoznani Ipiritist br, Rafko Salmič z najnovejšimi spiritističnimi eksperimenti, posebno nalogo je prevzel tudi gospod Miikusch, katere pa še ne povemo, tóazmne se. da nam bode tudi petje ■a.jšalo čas. Preskrbljeno pa je tudi & vsak slučaj, da ne bo zmanjkalo »ustora. kar jè posebno važno radi Jèro obiskovaiiih sokolskih jour-fixov. ..Dijaški kuhinji v Celju" so fero val i mesto venca na krsto pok. javnega poslanca gospoda viteza srks-a : gospod Peter Majdič. velette itd. v Celju 20 K in št. Jurčani irenstanek "od venca 9 K. Nemški „bezicštand" je ž« >l«,v nevarnosti. Tako se širokoustijo trebnšasti prageriuani v Radgoni in fCmurekn. Ker so, se. v vladnem načrtu all'Ino"preosn'óvó' priflelilé občine f flOU I ts . . .... i.. Ut 'l'ilM;:, rotrwt. 1 ti slovenska Corra. Z Telka. DrazenvrTi. li o ili a s 1 o v e n s' k e nkuvri. Sóavnicà, torej p o p o 1-, o b č i il e, k slo- venskemu volilnemu okraju, javkajo ti nemškut-arski junaki, da se s tem oško-vpliv nemškega prebivalstva. In Ifarica seveda tuli z njimi vred nehvaležnostjo vlade. Požrešna la! — Nemštvo je v nevarnosti. Pa lakaj?! Ljubljanski župan Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar sta kupila grad Homek blizu Gradca. Graška „tetka"' Isedaj vzdihuje in javka, kako je to pramotno za Nemce. Svojo jeremijado pjifüje: ..In sedaj sta v sredi nemške {Štajerske smrtna sovražnika naše narodnosti gospodarja tega gradu!" Brr! Ü;ir čutiti je. kako se Nemštvo ruši. Razpis častne nagrade. Slo-liska pevska društva potrebujejo Sili, krepkih slovenskih zborov. Da poteza slove Jskili pevskih društev" svoji možnosti pospeši produkcijo slovenskih zborov. razpisuje vni odbor „Zveze slov. pevskih ustev" v Ljubljani dve častni flagra d i po 6 0 in 4 0 kron za va nova. dobra, slovenska, izvirna. ne objavljena moška zbora kon-lertiie vrednosti z ne prevelikimi tež-očami brez vsakršnega instrumentalna spremljevanja. tako. da> bi ju tetežna večina v „Zvezi" stoječih škili društev dostojno izvajati mogla. Stare skladb, katere tekmujejo za fisano nagrado, naj se pošiljajo Spravnemu odboru „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani v za-■prtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena lajkasneje do 1. septembra 06. — Ime skladateljevo naj bo za-sano le v zaprtem, skladbi priloženem "pismu, na čigar kuvertu je isti od kladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury slovenskih glasbenih strokovn jakov. Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventualni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi. da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur. — Razpisano je učiteljsko mesto na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Barbari v Halozah. III. plač. razred. Prošnje do 1. maja. Iz davčne službe. Davčni pristav Anton Krisper je postal kontrolor. pristav Hinko Drofenik pa oficijal. 1 , i — Pasji zajlor je predpisan za občine Šmarje-trg. Šmarje-okolica in Sladka gora. — Pasji zapor je odrejen tudi za občine Teharje in Celje okolico. — Legar ali tifus se je pojavil v škofji vasi pri petih osebah v neki rodbini. Zanesel ga je tja nek delavec iz Hrastnika. iz Vojnika. Na ustanovnem občnem zboru narodne čitalnice v Voj-niku je bil izvoljen dne 16. t. ni. sledeči odbor: predsednik g. J. Škoflek. nadučitelj v p., podpredsednik g. A. Brezovnik. tajnik g. I. Alitik. blagajnik g. 1. Plajhner. knjižničarka gdč. T. Grein. namestnika g. 1. Lipuš in gdč. F. Gmeiner. Novo izvoljeni odbor nam je porok, da društvo ne bo zaspalo, da bo raslo in napredovalo v prospeh slovenskega Vojnika. — Frankolska posojilnica je za šol. potrebščine ubogim šolarjem na FraUkolovem darovala 20 K. Za ta lepi dar se kraj. šolski svet in .šolsko vodstvo iskreno zahvaljujeta. — Nova posojilnica. Že pred dvema mescema je bilo naznanjeno, da se je ustanovila nova posojilnica s sedežem v Braslovčali. ki_ je ^osnovana ! po Schulze - Delitsehevili načelih, .torej : pristopna najširšemu občinstvu. Dne 12. t, m. se je vršil prvi uradni dan pod vodstvom zveznega . ravnatelja g. Jošta. Na tem- mestu je treba posebej povdarjati. da je omenjeni ravnatelj največ pripomogel k ustanovitvi novega zavoda. Oskrbel je pravila, sestavil dotične prošnje za registrovanje in sploh pospeševal hitro, ustanovitev posojilnice. Bodi mu ha tem mestu izrečena najprisrčnejša zalivala. Na prvi uradni dan so se vplačevali deleži in sprejemale so se vloge. Smelo trdim, da je na Slovenskem le malo denarnih zavodov, ki bi se zamogli ponašati s takim pričetkom. Vplačani deleži in hranilne vloge so že prvi dan dosegle črez vse nepričakovano visokost. kar nam daje upanje, da se bode novi zavod krepko razvijal. Saj je pa tudi načelništvo v najboljših rokah, v rokah mož. ki so vneti za napredek in razvoj našega naroda. Hranilne vloge obrestuje posojilnica po 474%. posojila pa daje po 5140o- Uradni dnevi so ob četrtkih dopoldne. To se naznanja si. občinstvu, da se ob priliki potrebe obilno poslužuje novega domačega zavoda. — Častni občan. Občine Griže. Petrovče. Gotovlje. Velika Pirešica. Sv. Peter v Sav. dolini in Sv. Pavel pri Preboldu so izvolile v svojih sejah gospoda dr. Mihaela .Bergmanna, zdravnika v Žalcu, radi njegovega neumornega delovanja vže nad :>0 let kot zdravnik in radi njegovih zaslug kot dolgoletni načelnik spodnještajerskega hmeljarskega društva na polju hmeljarstva. enoglasno svojim častnim občanom. — „Slov. del. podp. društvo v Hrastniku" namerava prirediti na belo nedeljo, 22. t. in., shod. na katerem bodo govorili med drugimi tudi odposlanci „Del. podp. društva iz Celja". Natančneje poročamo. Strela je zažgala in upepelila dne 15. t. m. v Prekopi v Sav. dolini gospodarsko poslopje posestnika Ka-šparja Šlibarja. Veter je zanesel ogenj na poslopja soseda Švajgerja. kateremu je zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Poročil se je g, Franc Kresnik. nadučitelj v Brežicah, z gospico Olgo Ranner. hčerko okrajnega šolskega nadzornika. dne 16. t. m. — Požar je uničil v Žetalah pri Rogatcu miholi četrtek zvečer ob 7. uri hišo gospodarsko poslopje in svinjske hleve posestnika Janeza Fiderška v Nadolah. Žena je zakurila za večerjo; mele so se saje in bliskoma je bilo vse v ognju. Moža slučajno ni bilo doma in žena je komaj rešila življenje sebi in otrokom. — Zgorela je tudi vsa obleka, pohištvo in v mizici shranjenih 50 kron denarja. —r Most preko Drave v Mariboru. Ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 14. t. m. potrdilo projekt gradnje mostu v smeri Tržaška ulica /Gosposka ulica. S tem je Ugodeno želji večine prebivalstva. Tamjmraški odsek „Murskega Sokola" priredi svoj drugi koncert s prijaznim sodelovanjem ..Slov. pevskega društva" due 22. aprila 1906 v gostilni g. Iv. Vaipotiča v Ljutomeru. Vabimo vse rodoljube na poset. Kranjsko. Pri dopolnilni volitvi za mestni 'zastop ljubljanski so včeraj dne 17. t. in. zmagali v tretjem razredu kaudidatje: narodno - napredne stranke. Drugi in prvi razred še nista volila. Koroško. — Dve osebi živi zgoreli. Dne ]4.r' u. je pričela goreti hiša Meierjeva initzu na Koroškem. Meier se je r šil skozi jrorečo vežo in je dobi} ne- ! . . " . .. "verità «pj'kiiae. flfekOTft 'ffirletun žena in 16 letna lici sta pa zgoj-pli — Baron Pino. Nekdanü trgovinski minister Pino je umrl na svojem posestvu v Borovljah. Pino je pripadal Taaffejeveniu ministrstvu in njegova zasluga je, da so ustanovili v.Avstriji poštne hranilnice. Ko je odstopil kot minister, so ga imenovali čez nekaj časa za bukovinskega deželnega predsednika. Po svoji upokojitvi je živel na svojem posestvu v Borovljah. Na starost je oslepel. Bil je pravičen Slovencem ril osovražen od velikovških nemškutarjev. Slovanski jug. — Koliko je prebivalcev na Bolgarskem ! Po zadnjem ljudskem štetju na Bolgarskem, ki se je vršilo dne 31. grudna lanskega. leta. ima Bolgarsko 4.028.289 prebivàlcev (2.052.498.m0ških in 1,675.791 ženskih.) Srbi v Veliki Kikindi snujejo zdaj svojo popolnoma srbsko hranilnico. Kikinda je zelo velika srbska občina, ki pa ni imela dozdaj niti 'enega denarnega zavoda, ki bi bil čisto srbski. — Hrvaška kmetska stranka je že objavila svoje kandidate za deželno-zborske volitve, čeprav hrvatski deželni zbor še ni razpuščen in še niso razpisane volitve. Vodja kmetske stranke. Stjepan Radič, kandidira v dveh volilnih' okrajih, njegov brat dr. Ante Radič celo v treh volilnih okrajih. — Kmetska stranka je imenovala sedaj 20 kandidatov za volitve, zà nekaj drugih pkrajev jih misli obelodaniti v rkatkem. Svetovne vesti. — Za otrpnenjem tilnika so zbolele v Opavi tri osebe. — O poljubljanju rok. Dunajski list „Medicinische Klinik" je prinesel oster članek, ki obsoja poljubljanje rok. Dokazuje, kako je to opasno za zdravje. — Dohodki bolgarskih železnic so znašali lani 11.481.843 K, to je za 308.646 več nego leta 1904. Samoumor pri telefonu. Tragična usoda, telefonično prisostovati pri smrti svojega zaročenca, je doletela mlado in lepo Američanko Miss Bessi Buchanan. Stanovala je v Indianapolisu in od tam telefonirala svojemu zaročencu. ki je bil oddaljen približno 50 angleških milj. Ženin je pravil po telefonu nevesti o pripravah za svatbo in — kakor je to med takimi ljudmi navada — jo dražil z mnogoštevilnimi opazkami. Nevesta mu je nato v šali odgovorila sledeče: „Jaz te sploh ne maram poročiti, ti hudi mož!" In nato je končala pogovor s kratkim ..Z Bogom!" kmalu pa je čula močen pok. Prestrašila se je mahoma, klicala po telefonu, a odgovarjal ni nihče. Potem je telefonirala prijatelju svojega zaročenca in ga prosila, naj. stopi v njegovo stanovanje. Ta je to storil in našel ženina mrtvega na divanu. Besede nevestine so ga tako globoko zadele, da se je ua nifstu ustrelil. — Umor soproga. V Fajnici v Bosni je umorila v gozdu Žljebine neka soproga s pomočjo svojega ljubimca lastnega moža. Našli so ga potem mrtvega in določili, da je bil vstreljen in zaklan. Smrt pri igri. "S' nekem bero-linskeni predmestju so se igrali otroci razbojnike in orožnike. Eden izmed otrok je nosil s sabo kot orožnik tudi očetovo puško in pomeril z njo na nekega drugega otroka rodbine Spaun. Puška se je sprožila in deček Spaun je bil na mestu mrtev. — Poslanec dr. Lecher upokojen. Brnska trgovska in obrtna zbornica .je vpokojila svojega tajnika dr. Lech ('"rja. ki je' zaradi-brTk-rmo^ sani za to prosil. Priznala je njegove zasluge in imenovala na njegovo mesto dosedanjega drugega tajnika dr. Knrtpt-macherja. za tajnikovega namestnika pa dr. Mayerja. — Zastrupljeiije z rokavicami. Té dni jč umrl grof Hahn Besedov vslèd zastrupljanja, krvi. Grof se je bril in se je pri tem neznatno ranil. Popoldne jo jezdil na izprehod in ker ga je ranjeno mesto na obrazu peklo, ga je gladil z roko. ua kateri je imel rdečo rokavico. V par urah mu je zatekel ves obraz in drugo jutro je umrl vsled zastrupljenja krvi. Vojne ladje in kultura. Ame-rikansko mirovno društvo je izdalo sliko o velikanski angleški vojni ladji „Dreat nougt", ki se ravnokar dogo-tavlja ter bo veljala 250 milijonov kron. Pred sliko je zapisano: Ako se ta ladja potopi, izgubljena je tolika svota denarja, ki bi se ž njo lahko pokrile vse kulturne potrebe Zedin,jenih držav. ! « Oče ustrelil svojo hčer. V vasi Bodjani. okraj Daruvar, kmet Lazo Kneževič-ko je šel spat, ni opazil, da njegove ličere še ni doma. Ponoči čuje lajanje psa. Kneževič je mislil, da so vlomili tatovi, zagrabi puško in to sliši da se odpirajo vrata, zakliče, kdo je. Ni dobil odgovora. Nakrat ustreli v osebo, ki je stala pri vratih. Na svojo žalost je kmalu opazil, da je ustrelil svojo hčer. — Dva in pol milijona dolgov je zapustil neki bankir v Antverpenu in pobegnil. — Grofica Montignoso je na sprehodu v Florenci padla ter si zlomila nogo. — Puntarji „Potemkina". Rudninski ministrski svet je sklenil iz- gnati puntarje ruske ladje ,.Potemkin'', kolikor jih je se na Rnmunskem. Vodja puntarjev, Matnčenko. je dobil poziv, da,mora v 2-1 urah zapustiti rumun-ska tla. — /a solnčarico je zbolelo, na Angleškem v Doveru 30 vojakov. Dva sta že umrla. — Katastrofa v (Jourrierésu. Sedaj je uradno razglašeno, da je v rudniku ponesrečilo ravno 1100 mož. — Shod poljskih socijalnih demokratov iz Ruske Poljske in Galicije se je vršil v začetku marca. Shod je sprejel predlog teroristične večine, da se uprizori po celem ruskem Poljskem poljedelski štrajk kot uvod k splošnemu puntu z orožjem. — Radi prepira v smrt. V Varšavi sta se med plesom pri grofu Te-odorovu sprla plemenitaša Jlilevski in Komorovski. Sklenila sta. .da zadevo takoj opravita in sicer na ta način: kateri od njiju zgubi pri igri na karte, se ima takoj ustreliti. Šla sta v posebno sobo. igrala, in zgubil je Komo-rovsky. ki se je takoj ustrelil, ko je ravno začela godba igrati k novemu valčku. — Umrl je v Neiv-Jorku solastnik velikanskega cirkusa Barnum & Bailey. James Anton Bailey, v 59. letu starosti. — (»0 milijonov je zapustil v Ameriki neki tovarnar, ki pa je bil doma na Češkem. Pokojnik je nekdanji tovarniški delavec Franc Krucky. ki je vsled revščine odpotoval okrog 1860. leta v Ameriko. Tam se je imenoval Francois Krucketown in je delal najprej v neki trgovini z lesom, potem je postal soposestnik cele trgovine končno si je pridobil s srečnimi špekulacijami ime ,.kralja zlatih rudnikov" in ogromno zgoraj omenjeno premoženje. Umrl je pred dvemi leti. in ker hi napravil nikakšne oporoke, so iskale ameriške oblasti sorodnikov. Oglasilo se jih je na Češkem nad sto. ali nihče ni bil pravi. Zdaj so našli v Pragi med bornim delavstvom 87 let staro žensko, ki ima več sinov. O tej se je dokazaló, da je teta umrlega milijonarja in bo zdaj podedovala vse ogromno premoženje. Navadno se zgodi v titiiški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov. — Kdor si hoče ohraniti zdravje, bodi oprezen pri izbiranju vsakdanjih živil. K temu spada še pogostoma zrnata kava. ki je pa naravnost škodljiva tistim, ki so bolni na živih, srcu in želodcu. \ Nikakor se ne hi smela piti brez obile primesi. Za tako se je izborno izkazal le naš domači slad. Znana firma Kathreiner rabi 7,a svojo Kneippovo sladno kavo, tako splošno razširjeno in priljubljeno, le najboljši slad. ki mu mimotega na poseben način daje tako podoben okus zrnate, kave. da se more ta sladna kava resnično priporočati kot najokUsnejša primes kakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kave. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. jo preizkusili in sijajno ocenili. Nedavno šele je pisal znani telesni zdravnik papeža Leona XIII.. dr. Lapponi: ..Vaša, slavno znana Kathreinerjeva sladna kava ima naj-poglavitnejše lastnosti, ki jih sladko-snedci in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnate kave. Pristavljam, da se raba* Vaše sladne kave čimdalje bolj širi med nami."' Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka skrbna gospodinja vsakdan uporabljala zdravo, okusno Kathreinerjevo kavo v prid družini. Pri nakupovanju pa ne zahtevajte kar samo sladne kave; i nje Kathreiner vam je treba izrecno poudarjati in gledati na to. da dobivate vselej le pristno Kathreinerjevo Kneippovd sladno kavo v zaprtih izvirnih zavojih. zmožnega slovenščine in nemščine, sprejme trgovina z mešanim blagom Ivan Remšak (235) 3-3 Dvor pri Rudolfovem. prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. I F.u.rf.sr. Cassetten wtsarwrtir, um g«i)rjuclttei.nett6 H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena /. najnovejšimi stroji na par !n elektriko, Se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ,.Zvezi slov. posojilnic ' v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-Hfi Ziti ralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. («4) «7-37 POSOJILNICA V SLOVENSKI BISTRICI REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVÉZ0 ::: valii vse zadružnike na V četrtek dne 26. aprila 1906 ob l uri popoldne y zadružnih prostorih ,j¥ar. doma' V SM. Bistrici DNEVNI RED : {9'iS. 3* ftazrtMifev čiste Kazni nasveti. iščem v najem s stanovanjem v kakenA ni ali blizo mesta, kjer je dosti dela. .NiisaV je „P. T." poštno ležeče Veli k o V »? c. Načelstvo V zapuščino dne 4. decembra 1905 v Celju umrle hišne posestnke gdč. Marije Rancigaj spadajoča hišna oprava, obleka, perilo in knjige prodajale se bodo v soboto dne 21. aprila 1906 "V Celju, Nova ulica (Neugasse) h. št. 15 I. nadstropje od devete ure dopoldne naprej tistim, ki bodo največ ponudili, ako potrebno tudi pod cenilno vrednostjo. CELJE, dne 11. malega travna 1906. občinskega tajnika v občini sv. Krištof nad Laškem Prošnje so vložiti do 1. maja lHOH. Prosilec mora biti vešč slovenskega » in nemškega jezika v govoru in pisavi. Plača 80 kron na mesec in prosto stanovanje: Natančnejša pojasnila daje podpisano županstvo. Občina sv. Krištof, Ts, aprila 1906 (24i )-2-1 Župan : Karol Šunta. 4 Prva zapoved! Ohranjujte se in imejte doma vedno Kelerjev lepo dišeči rastlin sli esenùni fluid z znamko A ^ T^f naprodaj s kletjo ISP W In hlevom in čez en W £ ^Kk oral zemljišča nale- AM S pem prostoru ■ memo za ^ JtA ali obrt, oddaljeno BllsM trga ~ ™ ^^ ^^ Konjice tik državne ceste, ceja 5000 K. Več se izve pri lastniku ANDREJU SEBIC, trgovcu, Hebenstreit pri Konjicah. (1Ö0) 3-3 ker isti pri protinastih in skrninostih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčili. bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih influenci, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trudnost, vnetja, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost oči. bolečine v prsih in členih, vročinske prikazni itd. 12 malih ali « dvojnih steklenic stane franko 5 K, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic s K 60 v, 4s malih ali 24 dvojnih steklenic u; K in se dobe pri izdelovaiclju K. V. KELLER.)U, lekarnarju v STI'BICI, Elzin trg št. 2112, Hrvatsko. Priporočati je, obenem naročiti Fcllerjevt* odva-jujnče rabarbarjeve kroglice z znamko „ELSAI'ILI.KN": ti škiit.ljic za 4 K: te vplivajo imenitno pri težkočah v želodcu. slMiem prebavljanju. slabostih, zaprtosti itd. l'KAYECA BALZASI A je dobiti ne l, ampak 2 det,. franko za 5 K. -, M kupuje fl (sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, ■ borovega, bukovega in hrastovega ■ okroglega lesa (hlode) potem hrastove V deščice (frize) po dnevni ceni, kakor 1 4 tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe na-M sloviti je na — Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-03 Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za iziemanje, omare za led najbolj&e kon-= štrukcije daje = tvrdka — Analt'abetizeni in zločini. V dokaz, v kakšni ozki zvezi je duševna temota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list ..Kavkaz'1 sledeče podatke, ki jih je nabral v titiiški in jelisavetpoljski guberniji. V tiflliški guberniji pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi: v jelisavetpoljski guberniji pride ena šola na 5703 duš in 11 učencev na 1000 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov in zločinov med vaškimi prebivalci. dgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.