ZAVOD ZA STATISTIKO LR SLOVENIJE Statistična dokumentacija VREDNOST PROIZVODNJE IN NARODNI DOHODEK 1953 fAVOD £A STATISTIKO N EVIDENCO LR SLOVENKE DOKUMENTACIJSKI ARHIV tamtanu Itetlta: ArkiTtk* ■ oiaaiba*. Samo za uradno uporabo! LJUBLJANA, JULIJA 1955 -V' r' /■ 9. T:^-' ^■-' " •-' >, « I \iW/ n 1 < v> .. V , f ." s /r. -. -. .. •' . 7 w£' />l:*K ' :-r; , .•V. s • -. ? "' • fe^' i u -•• ', ' •_ .-. i »-• v-w '•' *" f -. . v. . ' 'rt* '* ' , 91 ii. ■ f ' ^ \. ^ z. ■' ■:*■. • -J? «>•*■*' ■' ■ ':' -Z -\išrtQ£l <4»i>?k • ^ T 1 ' ,' ^frM' -»-!4iv V. ' ■' ". « .«3 t. ,' . »i S^i1 <***+ r •u & ir* ■ A K fe 'r, Vj' '• '-V ^«J' W ^' •" M - ^ • L, ' 1 iC^fflri ; •• S l» A • "" - ' 'v> '/ ■ , .' '" j • * ' ^ »• - '-A^-S ' / k '■■% .; -. : m •••*•; ' '-C^ ^^. -••■A?' ' .. ' aaSfe " *•; > -i&i* 'V •*" •, •. . ^ •■%: ■t' x-%^ •iinrwH9». -. « •/. .■••La!iwyniM>iii « . v.t:. . :^ >-. •• .■»:•*. s -' 9?, • •• • ^••4 v * . :. -v^ !•. -iito^iKEjsi •*/. >• • • ij**-. ? . i--. ZAVOD ZA STATISTIKO LR SLOVENIJE Statistična dokumentacij VREDNOST PROIZVODNJE IN NARODNI DOHODEK 1953 Samo za uradno uporabo LJUBLJANA, JULIJA 1955 ■' L p. I« . • ■' •>. . ■■ S •. T .■ ' l . •. TV^V ' /, ■ I v, ' / - *•' ' - -U v ■•• "v' • . r ':. . r ;:>>l ~=r , • r . »?3V . . - ^ i • ■" r •■ .. ■w' nv » i - * N ' • :. *** .•K -i-' ". T, w ' .T, ^r ♦ v • •••• • -r-J 'i ^ ~ 'v* S. - v i - •' ■* • • -v . , • r :" ■ - lir ■ i' i '■■i ■• ■Vl:. "■ .v' ; % aa • ^ •" . -V. )' . ■ t • ' ' " ^ 4/^< > ž i-. •-. •t. - : : v ■ > -• • •' " ■1V-. . % -' * 4. ■ ' ' .' /. v. ^ 1 ^ 1 ■' > .. ' ' ;>•' \ ■ - 3' vf S f* * " . ' V -> ' • M •_ ^ V«' ; ; -' i' v ' -• ■*>. , ' • i-**« ■ < .. . . ^ f t " i • i i •• v r • v ' . "* • ■** • " ♦ •" 7«-' ; Vil1 •* .bi sr . • j. y. . . - ' RT" v , * >-. • iiTr' v' -' "" • - I*. ' ■M ' >' • *_i' t i. r •' . - "• ,. • -•<»* . -4 • - H , * ^ " . . ' \ i•* t-. r" i - v ^ .n^ y ^ <-. -' / *• . ' ^ - _«■ - ' .M ^ '-V -V 'h " '" I, ;?• , "' ' " ^-s. C^* ^ '•■ f r *; ; . . .7. :: - . <• > « -. -. ,• ■}■■' ■; ■ >. . .^-7 '*' ■ ' - ■' . 1 ■ ' ' • ••" *" • . -Z>?~ y' - ■ ' ! - ✓ ' afi. « *. > v ~ - S^VA •: vii* ;r * a . • Prva publikacija, ki je prikazala vrednost proizvodnje in narodni dohodek LR Slovenije, je izšla v septembru 1952. leta in je vsebovala podrofino razčlenjene podatke o narodnem dohodku LR Slovenije v letu 1950. Za prejšnja leta ni razen ocen Planske komisije LR Slovenije (za leta 1947 - 1949) bilo na razpolago nobenih podatkov. Za leto 1950 so bili prvič na razpolago podatki iz zaključnih računov gospodarskih podjetij in je bilo na podlagi leteh mogoče izdelati omenjeno publikacijo, ki je vsebovala podatke o ostvarjenem narodnem dohodku po strokah, panogah, sektorjih lastništva, elementih in okrajih. Prav taki publikaciji sta izšli s podatki o narodnem dohodku za 1951. in 1952. leto, tako da je ta publikacija že četrta v svoji vrsti. Način zbiranja podatkov, popolnost zajetja in podatki sami sledijo. Uredba o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1953 (Uradni list FLRJ št. 54/1953), Uredba o spremembah uredbe o zaključnih računih gospodarskih orgarfizacij za leto 1953 (Uradni list FLRJ št. 4/1954) in Navodilo k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1953 (Uradni list FLRJ št. 3/1954) urejajo enotno sestavljanje zaključnih računov gospodarskih organizacij in predpisujejo enotne obrazce. Obenem obvezujejo vse gospodarske organizacije, da pošiljajo pristojnim uradom za statistiko obrazec št. 7 "Statistični podatki o proizvodnji in o gibanju zalog za leto 1953. * Predpisani obrazec št. 7 so morale gospodarske organizacije pošiljati teritorialno pristojnemu uradu za statistiko dvakrats prvič s podatki iz zaključnega računa, kakor ga je sprejel delavski svet podjetja, drugič s podatki iz zaključnega računa, ki mu je izdal pristojni ljudski odbor pritrditev. Za statistične potrebe so bili uporabljeni le podatki iz zaključnih računov, ki jim je izdal pristojni ljudski odbor pritrditev. V ta namen je bil tiskan obrazec, ki je bil prilagojen zahtevam strojne obdelave. Načela "Metodologije za obračun narodnog dohotka u 1952 godi ni (izdaja ZZSE)" so bila kot leto poprej tudi pri obračunu dohodka v 1953. letu osnovni pripomoček pri zbiranju, kontroli in pri urejevanju gradiva, tako da je primerljivost podatkov za leti 1952 in 1953 po vseh vidikih mogoča. Način zbiranja podatkov in metodološke osnove Družbeni sektor Posebnih problemov tu ni bilo, ker morajo vsa podjetja družbenega sektorja 0 D dostaviti zaključni račun in je na podlagi pokazateljev iz zaključnega računa mogoče točno ugotoviti posamezne elemente, ki so za izračun dohodka potrebni. Obrazec št. 7 so v celoti izpolnila podjetja splošno družbenega sektorja in sektorja množičnih organizacij. Poleg teh so izpolnila tudi podjetja zadružnega sektorja, ki so popolnoma samostojna, in tisti obrati v sklopu kmetijskih zadrug, ki imajo lastno knjigovocistvo. Vse kmetijske zadruge iKZ), 839 po številu, in 68 kmetijskih delovnih zadrug (KOZ) so bile zajete na podlagi .zbirnih zaključnih računov za območja posameznih okrajnih zadružnih zvez (OZZ). Skladno z načelom osno vne stroke dejavnosti podjetja je v osnovni dejavnosti KZ - trgovini - zajeta tudi stranska dejavnost, in sicer gostinstvo (celotni letni promet 796 355 tisoč din) in obrt (celostni promet 467 851 tisoč din). Zajeta je bila tudi dejavnost tistih zadrug, ki so bile med letom likvidirane, a v popisu zadrug po stanju 31. XII. 1953 niso bile zajete. Tako je bil zajet družbeni sektor v celoti. Privatni sektor Dejavnost in dohodek tega sektorja je teže zajemati, ker nimamo točnih podatkov za vse elemente, temveč le za nekatere. Zato je treba pri izračunu uporabljati ocene. Dohodek privatnega sektorja je bil v posameznih panogah izračunan takole: a) Kmetijstvo Dohodek so izračunale na podlagi metodologije Zveznega zavoda komisije, ki so .bile imenovane v vseh okrajnih (mestnih) ljudskih odborih. Člani komisij so bili: načelnik tajništva za gospodarstvo, šef urada za statistiko, agronom kot strokovnjak za kmetijstvo in predstavnik uprave za dohodke. Dohodek je bil skladno z metodološkimi načeli izračunan za ves privatni sektor kmetijstva vključno privatno gospodarstvo. Računanje dohodka po posameznih strokah (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo itd. ) je težko izvedljivo, ker služi proizvodnja ene stroke tudi za reprodukcijo drugim, strokam kmetijske proizvodnje, ni pi podatkov o teh količinah. Komisije so pri izračunu uporabljale podatke drugih statističnih služb (zasejane površine, povprečni hektarski pridelek, število živine, sadnega drevja itd. ), druge podatke in v skrajnem primeru ocene, vedno upoštevajoč krajevne razmere in običaje. 1 Materialni stroški v naravi (seme, krma in dr. ) so bili proizvodnji posamezne stroke sproti odšteti, stroški v gotovini pa skupno za vse stroke. Amortizacija je bila obračunana v 3 - odstotnem znesku družbenega proizvoda, kot to določa metodologija. Komisije so sicer ugotavljale, da je ta zne" sek odlojnc premajhen in nikakor ne ustreza dejanskim stroškom v posameznih okrajih, vendar je treba pripomniti, da bi naj ta z metodologijo določeni odstotek pomenil leaero v okviru FLRJ kot ekonomske celote. Delitev ostvarjenega dohodka na sklad za plače in na akumulacijo še ni mogoča. Zneski, ki so v publikaciji prikazani kot akumulacija, pomenijo vplačano dohodnino. b) Gradbeništvo Podatki o vrednosti izvršenih del so povzeti iz podatkov statistike gradbeništva (glej Mesečni statistični pregled št. 5/ 1 II). c) Promet Zajeta je bila dejavnost tistih lastnikov prometnih sredstev, ki se izključno ali vsaj v pretežni meri bavijo s prometnimi uslugami. Prevozništvo kot postranski dohodek kmetijskih gospodarstev je bilo zajeto v kmetijstvu kot osnovni dejavnosti. Izračun temelji na podatkih o : številu lastnikov prometnih sredstev, skupnem številu zaposlenih, davčni osnovi in plačani dohodnini in prometnem davku. Prispevek za socialno zavarovanje na plačni sklad tuje zaposlene delovne sile je prikazan v akumulaciji. č) Gostinstvo Zajeto je bilo privatno gostinstvo in socialistični zakup. Podatki o celotnem prometu so bili povzeti iz statistike gostinstva. Ostale podatke za izračun so po istih elementih kot za promet zbrali okrajni uradi. Materialni stroški in amortizacija so bili v okviru znanega prometa ocenjeni na podlagi pokazateljev družbenega sektorja. d) Obrt Obračun je bil napravljen na osnovi stanja delovne sile 31. XII. 1953 v privatnih obrtnih obratih in pokazateljev (o materialnih stroških, amortizaciji in povprečni plači) družbenega sektorja. Izračun ni v skladu z metodologijo. Ta določa rtamreč uporabo pokazateljev zadružnega sektorja, a ta sektor obrti v LR Sloveniji ni dovolj pomemben. Izračun je bil napravljen po posameznih obrtnih skupinah. Postavka "akumulacija" vsebuje plačani davek, prispevek za socialno zavaro2 " vanje na plačni sklad tuje zaposlene delovne sile, eno tretjino plače mojstra in eno petino plačnega sklada za tujo delovno silo. Ker je delež vajenca v privatnem sektorju znatno večji kot v družbenem, so bili vajenci pri obračunavanju materialnih stroškov obračunani le polovično. Obrti osebnih uslug niso bile zajete. Obdelava podatkov Obrazec št. 7 so zbirali pristojni okrajni (mestni) uradi za statistiko. Zbiranje samo se je vršilo po teritorialnem načelu. Podjetja so izpolnila obrazec praviloma za vse obrate skupno, tako da je bila zajeta vsa dejavnost podjetja, torej tudi dejavnost obratov izven območja okraja, kjer je sedež podjetja. Za izračun dohodka republike bi bil ia način zajemanj a zadovoljiv. Ker pa potrebujejo por samezni okraji tudi podatke o dohodku tistih podjetij, ki imajo svoje obrate na njihovem območju, sedež podjetj^ pa v drugem okraju, je bilo treba razdeliti dohodek teh podjetij med udeležene okraje. Kot osnova za to delitev so služili prvenstveno knjigovodski podatki. Kjer pa teh ni bilo, se je delitev izvedla na podlagi plačnega sklada ali števila povprečno zaposlenih v posameznih okrajih. Z ekonomskega vidika je vsaka delitev dohodka na manjše enote nepravilna. Ugotoviti moremo namreč le dohodek enotnega ekonomskega teritorija, FLRJ, in je problematičen že celo dohodek republike. Saj postavka "nerazporejeno" v znesku nad 23 milijard dinarjev, ki vsebuje obresti na kredite za obratna sredstva in razlike pri cenah blaga v zunanji trgovini, ni mogoče razdeliti niti med republike. Prav tako tudi ni mogoče sklepati iz velikosti dohodka neke manjše teritorialne enote v nekem obdobji! na bodoči dohodek te enote. Dohodek je namreč v največji meri odvisen od gospodarske politike in se more v kratkem času zmanjšati ali povečati. Velik dohodek v manjši enoti torej ni podoba nekega dejanskega stalnega stanja, marveč le številčno izražen gospodarski pomen te enote v določenem obdobju. Ni pa mogoče odrekati pomembnosti pokazateljev dohodka za manjše enote, in to tem manj, čim manj je izprememb v gospodarskem stanju. To je razvidno iz primerjave dohodka na enega prebivalca v posameznih okrajih v letih 1952 in 1953. Delitev dohodka med posamezne okraje je bilo treba izvesti tudi v železniškem in poštnfem prometu. Kot osnova za to je bil pri prvem tovorni promet (naložene in razložene tone) na območju posameznega okraja, pri drugem pa plačni sklad v posameznih okrajih. Delitev dohodka med republike je bila izvedena že pri osnovni enoti, pri podjetju, ki je moralo prikazati na določenem obrazcu dejavnost svojih i obratov (gradbišč, agencij, prodajaln) na območju drugih republik, j Na opisane načine dobljeni podatki so bili logično in računsko preverjeni, , nato pa strojno obdelani po elementih, strokah, panogah in okrajih. - i Osnovne ugotovitve Struktura deležev posameznih panog v vrednosti proizvodnje in v narodnem dohodku je naslednja : SKUPAJ . Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Vrednost proizvodnje indeks (1952= 100) 107 105 87 237 125 111 137 131 i li joni din struktura v Narodni dohodek indeks (1952= 100) 377 309 100 251 905 33 386 4 325 23 467 16 678 24 528 23 020 66, 8 8, 9 1. 1 6. 2 4. 4 6. 5 6, 1 109 108 91 192 139 125 131 112 milijoni din struktura v 162 399 100 108 782 19 021 1 855 8 570 6 395 10 973 6 803 67, 0 11, 7 1, 1 5, 3 3, 9 6, 8 *, 2 Narodni dohodek 1 9 5 3 po panogah Legenda 9? o o o o o0o0o0o »3r mmm industrija kmeti jstvo gozdarstvo gradbeništvo promet trg. in gostinstvo obrt Glede na sektor lastništva je struktura naslednja : Vsi sektorji DruJbeni splošno družbeni zadružni množi Eni h organizacij Privatni Vrednost proizvodnje milijoni din 377 309 330 224 317 132 10 457 2 635 47 085 100 87, 5 84, 0 2, 8 0, 7 12, 5 Narodni dohodek milijoni din 162 399 140 198 134 627 4 697 874 22 201 100 86, 3 82, 9 2, 9 0, 5 13, 7 Delež privatnega sektorja je od leta do leta manjši. Delež privatnega sektorja v narodnem dohodku je bil v poslednjih letih (v odstotkih) : Leto 1950 1951 1952 1953 Delež 19, 6 19, 2 16, 1 13, 7 Ker so obenem s podatki iz zaključnih računov zajeti tudi podatki o povprečnem številu zaposlenih, na katere se ti podatki nanašajo, je mogoče izračunati tudi naslednje izvedene pokazatelje? Vrednost proizvodnje Narodni dohodek na enega zaposlenega v dinarjih 629 783 2 195 690 96 762 574 909 722 688 721 693 710 384 551 772 271 068 948 184 55 129 246 575 263 929 276 744 317 808 163 028 1 416 612 1 513 886 516 347 780 875 126 647 601 429 642 665 231 944 258 955 60 659 Panoga, sektor Vse panoge in vsi sektorji I ndustri ja Kmetijstvo Gozd arstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Sektorji Družbeni splošno družbeni zadružni množičnih organizacij Privatni 3 Povprečno število zaposlenega osebja, ki je ostvarilo zajeti dohodek je bilo: Panoga Zaposleno osebje SKUPAJ Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt 599 109 m 727 3« 029 7 523 32 hl2 23 109 3^ 528 VI 721 Sektorji lastništva Zaposleno osebje SKUPAJ Družbeni splošno družbeni zadružni množičnih organizacij Privatni 599 109 233 108 209 m 20 252 3 37^ 366 001 k V privatnem sektorju kmetijstva so kot zaposleni šteti vsi nad H let stari člani kmetijskih gospodarstev brez vzdrževanih in odsotnih oseb. Podatki zanje so povzeti iz popisa prebivalstva dne 31, marca 1953. Narodni dohodek na 1 prebivalca v dinarjih Legenda do 50. 000 nad 50. 000 do 100. 000 nad 100. 000 do 200. 000 nad 200. 000 Primerjava ostvarjenega narodnega dohodka po posameznih okrajih v absolut nem znesku in na enega prebivalca nam daje naslednji vrstni red: ga prebivalca v zveznem merilu, vidimo, da je znašal: Absolutni znesek v milijonih din Ljubljana mesto Maribor mesto Kranj Ljubljana okolica Radovljica Maribor okolica Celje okolica Trbovlje Celje mesto Slovenj Gradec Gorica Krško Ptuj Šoštanj Novo mesto Postojna Tolmin Murska Sobota Kočevje Ljutomer Sežana Črnomelj 20 ^60 20 310 17 800 14 604 12 657 9 871 9 674 8 582 8 268 6 364 5 397 4 038 3 865 3 673 2 954 2 688 2 668 2 637 2 225 1 683 1 131 850 Vrstni red 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. Dohodek na enega prebivalca v dinarjih Celje mesto Radovljica Maribor mesto Kranj Trbovlje Ljubljana mesto Slovenj Gradec Ljubljana okol ica Šoštanj Maribor okol ica Gorica Celje okolica Tolmin Kočevje Postojna Krško Ptuj Novo mesto Sežana Ljutomer Črnomelj Murska Sobota 316 701 265 391 260 776 221 443 173 020 146 627 125 773 121 800 107 861 92 910 77 753 77 024 66 750 64 924 55 885 54 505 48 801 43 722 35 105 34 355 33 595 27 871 F L R J LR Slovenija 1952 din 1953 din 51 039 100 60 185 100 102 274 200 110 777 184 (SGJ - 54 str. 110 - 111) Dele! LR Slovenije v narodnem dohodku FLRJ je znašal v posameznih panogah (FLRJ • 100): Vrstni red posameznih okrajev se v primerjavi z letom 1952 ni bistveno i zpremenil. Razlike med okraji v začetku in konec tabele so velike, , zlasti v prvi razpredelnici, ki prikazuje velikost ostvarjenega narodnega dohodka v posameznih okrajih. Prvih pet okrajev z več kot polovico celotnega dohodka je ostvarilo desetkrat več kot zadnjih pet okrajev v razpredelnici, kar kaže na velike razlike v gospodarskem stanju posameznih okrajev. Vse panoge Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt 1952 17, 4 25, 1 9, 7 13. 7 9, 7 12, 0 14. 8 14, 8 1953 15, 9 25, 3 6, 1 15, 5 11. 5 13. 6 14, 3 13, 9 (SGJ - 54 str. 110 - 111) Ako primerjamo ostvarjeni dohodek na enega prebivalca LR Slovenije z dohodkom na ene= 5 Industrija Delež industrije je v narodnem dohodku najpomembnejši, saj zavzema dve tretjini dohodka LR Slovenije in eno četrtino dohodka industrije FLRJ. Deleže posameznih industrijskih strok ponazorujeta naslednja grafična prikaza: Vrednost proizvodnje in narodni dohodek na 1 zaposlenega v industriji v 1. 1 9 5 3 1000 din 2000 1000 oJ Stroka 121 - 112128 122 1000 din Ind. povpr. ; 5000 J Vrednost proizvodnje 4000 1 130 119 117 125 3000 2000 1000 0 Narodni dohodek 1 Stroka 113 111 114 127 115 124 123 126 120 129 6 20000 15000 10000 - 5000 0 20* 151 m & & z zzz /\/ / / /\ Stroka 111 112 113 114 115 116 117 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 13o Število zaposlerih csj co CD ro UD csj trs CD oo cr> co cn d cn co LD cr> co CD CJ> ro co Csl ro CD CO cc CD CD - CNJ ro OO CO Cvj dcn o Cvj OD •=d" co ID CD LO CsJ CD UD CSJ CO 5*^ r— cd -ah tfin t— ■% 2, 6 10, 00, 8 8, 6 5, 0 3, 9 17, 1 3, 5 2, 6 4, 310, 5 2, 8 18, 3 4, 7 0, 5 2, 8 1, 3 0, 5 0, 1 Narodni dohodek v industriji se je' v letu 1953 sicer povečal v primerjavi z letom 1952, vendar je ta porast nekoliko manjši od povprečnega. Medtem ko se je povečal skupni dohodek za %, se je dohodek v .industriji povečal le za %%. Vzrok relativno manjšemu porastu dohodka v industriji je manjši dohodek v šti■ rih industrijskih strokah; v proizvodnji premoga, proizvodnji nafte, v tekstilni in tobačni industriji. Manjši dohodek v ostalih strokah ni bistvenega pomena, ker je na zmanjšanje le neznatno vplival. Mnogo pomembnejši pa je manjši dohodek v tekstilni industriji. Količinska proizvodnja v tekstilni industriji je v letu 1953 sicer narasla, pač pa je bila stopnja akumulacije z veljavnostjo od 1. VIII. 1953 dalje znižana za 23 - 44 $ (Ur. list FLRJ št. 32/53), z veljavnostjo od l. XI. 1953 (Ur. list FLRJ št. 45/53) pa je bila prvotna stopnja znižana na 47 - 60$. Tekstilna industrija je v prvem polletju 1953 (na podlagi podatkov obdelave obrazca Vili - "Statistični podatki o proizvodnji in o gibanju zalog za dobo januar - junij 195311) ostvarila 17 586 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Zato bi mogli z upoštevanjem indeksa količinske proizvodnje, ki je znašal v prvem polletju 102, v drugem polletju 112 (jI 1952 ■ 100), vsekakor pričakovati za drugo polletje 1953. leta več dohodkov kot v prvem polletju, torej skupno nad 35 milijard name= sto doseženih 28, 9. Zmanjšanje moremo torej pripisovati izključno znižani stopnji akumulacije. Omenjeno znižanje se pokaže tudi v okrajnem merilu v okrajih Kranj in Maribor mesto. Delež obeh okrajev v dohodku tekstilne industrije je znašal v letu 1952 36, 8^ in 3^, ^. Dohodek tekstilne industrije v letu 1953 je v obeh okrajih manjši od dohodka v 1952. letu, in sicer v Kranju za 3, v Mariboru za 2 milijardi. To je tudi vplivalo na vrstni red okrajev glede na absolutno velikost ostvarjenega dohodka: mesto Ljubljana se je s tretjega mesta te lestvice pomaknilo v letu 1953 na prvo, kar nazorno prikazuje posledice določenega gospodarskega ukrepa na velikost ostvarjenega dohodka. Število zaposlenega osebja se je v letu 1953 v primeri z letom 1952 povečalo. Naglasiti pa moramo, da je način določanja pripadnosti k neki stroki pri narodnem dohodku različen od načina, ki sicer velja v statistični službi. To je v skladu z metodologijo zajemanja narodnega dohodka. Delovna sila ni prikazana dosledno v glavni, osnovni panogi, temveč vselej tam, kjer je prikazan ostvarjerti narodni dohodek. Tako n. pr. prikazuje industrijsko podjetje, kot že omenjeno, ločeno dohodek lastne prodajne mreže, menze, počitniškega doma in gradbene dejavnosti v lastni režiji. Vse navedeno je obračunano v ustrezni panogi in stroki dejavnosti, prav tako tudi zaposleno osebje. Podatki o zaposlenem osebju se torej ne ujemajo s podatki drugih statističnih služb. Ker se je od celotnega dohodka industrije zmanjšal dohodek tekstilne industrije od 33, 9 % v 1952. letu na 26, 5 % v letu 1953, so se povečali deleži ostalih industrijskih strok. Vkljub temu pa je tekstilna industrija še vedno najmočneje zastopana tako v vrednosti proizvodnje kot tudi v narodnem dohodku in številu zaposlenega osebja. Glede na sektor lastništva odpade na splošno družbeni sektor 99, 3? zadružni sektor 0, 2? sektor množičnih organizacij 0, 5? ostvarjenega narodnega dohodka. Pri številu zaposlenih pa so udeleženi splošno družbeni sektor z 98, 1? zadružni sektor z 0, 6? sektor množičnih organizacij z 1, 3? Delež posameznih industrijskih strok je naslednji: INDUSTRIJA SKUPAJ 111 proizvodnja el. energije 112 proizvodnja in predelava premoga 113 proizvodnja nafte 114 črna metalurgija 115 barvasta metalurgija 116 proizvodnja in predelava nekovin 3, 1 117 kovinska industrija 15, 6 119 elektroindustrija 2, 7 120 kemična industrija 4, 8 121 industrija gradb, materiale 1, 1 122 lesna industrija 5, 4 123 industrija cel. in papirja 4, 3 124 tekstilna industrija 26, 6 125 industrija usnja in obutve 4, 3 126 industrija gumenih izdelke* 1, 0 127 živilska industrija ' , 128 grafična industrija 0, 6 129 tobačna industrija 1, 1 130 filmska industrija 0, 1 Vrednost proizvodnje ■ Narodni dohodek Zaposleno oseb i e 100 3, 2 4, 0 0, 9 10, 7 6, 9 100 4, 0 5, 4 0. 3 10, 8 6, 9 3. 7 16, 1 2. 8 4, 2 1, * 5. 4 5, 0 26, 5 3. 5 0, 9 1, 7 0, 5 0, 9 0, 0 100 2, 6 10. 0 0, 8 8, 6 5, 0 3, 9 17. 1 3. 5 2. 6 4, 3 10, 6 2, 8 18, 3 4. 7 0, 5 2. 8 1, 3 0, 5 0, 1 Kmetijstvo Vrednost proizvodnje in narodni dohodek kmetijstva sta v letu 1953 dosegla le SBjS oz. MeS - odstotno vrednost leta 1952, Vzrok je bil izredno slaba sadna letina, a tudi grozdja v nekaterih krajih zaradi slane sploh niso pridelali. Najobčutneje je prizadet okraj Maribor - okolica, kjer se je dohodek zmanjšal za več kot 800 milijonov dinarjev. V manjši meri so na zmanjšanje dohodka vplivali tudi razni lokalni faktorji: nižje cene vrtnin in hmelja, rastlinske bolezni, zmanjšanje poseka v privatnem sektorju gozdarstva (ki ga skladno z metodologijo obračunavamo v kmetijstvu) itd. Delež privatnega sektorja v vrednosti proizvodnje je 92, 2$, v narodnem dohodku 93, 1%. Gozdarstvo V gozdarstvu sta zajeti vzgoja in nega ter izkoriščanje gozdov. Struktura obeh je naslednja: Milijoni din 1. Vrednost proizvodnje h 325 2. Materialni stroški 2 194 3. Amortizacija 276 4. Plače 847 5. Akumulacija 1 008 6. Marodni dohodek(4+5) 1 855 Gozdarstvo skupaj Vzgoja in nega 1 034 376 66 294 298 592 r I zkori ščanj e 3 291 1 818 210 553 710 1 263 Dejavnost gozdarstva je v primeri z minulim letom izredno narasla, kar je v skladu s številom zaposlenega osebja, ki je prav tako poraslo. Gradbeni štvo Ker so v tabelarnem delu publikacije prikazane vse stroke le zbirno v panogi gradbeništva, dajemo naslednji prikaz deležev posameznih strok po elemen tih: Milijoni din Gradbeništvo skupaj Projektiranje Gradnje gradbena podjetja gradnja v lastni režiji privatni sektor Raziskovalna dela Vrednost proizvodnje 23 467 661 22 720 18 549 1 521 2 650 86 Materialni stroški Amorti zaci ja Narodni dohodek skupaj plače akumulacija 13 760 177' 13 561 10 744 917 1 900 22 1 137 9 1 112 853 79 180 16 8 570 475 8 047 6 952 525 570 48 3 436 5 134 182 2S3 3 229 4 818 2 510 4 442 249 470 25 276 100 23 Gradnje v lastni režiji zajemajo gradbeno dejavnost, ki so jo izvrševala posamezna negradbena podjetja (v glavnem industrijska) v lastni režiji. Dele? materialnih stroškov v gradbeništvu, k? je znašal v letu 1952 61, 5 % (FLRJ 54, 7), znaša v letu 1953 58, 7 % (FLRJ 55, 6) .Torej se je precej približal zveznemu povprečju. Struktura privatnega sektorja gradbeništva je ocenjena, ker ni podatkov. Promet V tej panogi so zajeti železniški, poštni in cestni promet. Deleži! 511 - železniški promet 72, 7 t 515 - cestni promet 14, 7 % 516 - poštni promet 12, 6 % ostvarjenega narodnega dohodka. Delež privatnega sektorja (v cestnem prometu) ni znaten in je le 3, 2 t* Trgovina in gostinstvo Materialni stroški gostinstva obsegajo na podlagi metodologiifi tudi stroške izdelovalnega materiala? izdatke ža živila in pijačo. Vrednost proizvodnje pomeni torej v gostinstvu celotni promet. V trgovini je temu nasprotno v vrednosti proizvodnje prikazana razlika med prodajno in na - bavno ceno (rabat in isarža). Posamezne stroke so v tej panogi v letu 1953 ostvarile narodni dohodek. ^ primerjavi s 1952. letom ■(* 100)! notranja trgovina 149 zunanja trgovina 258 gostinstvo in turizem 124 število zaposlenega osebja, ki ga je obraEun zajel, se je v tej dobi povečalo za 7 %. Privatni sektor (gostinstvo) je v dohodku panoge udeležen s 3, 4$. Obrt Način, kako izračunamo dohodek privatnega selktorja obrti, je pojasnjen ?e v prvem sestavku. Da je odstopanje od metodologije, ki za izračun dohodka privatnega sektorja predpisuje uporabo pokazatelja zadružnega sektorja, upravičeno in nujno, potrjujejo podatki o zaposlenem osebju. Zadružni sektor je pri tem udeležen le s 6 %, kar je vsekakor premalo, da bi moglo služiti kot osnova za izračun. V ta namen so bili uporabljeni podatki družbenega sektorja, ki je v letu 1953 zaposlova? 41, 2 % delovne sile in jo je zajel izračun narodnega dohodka. Ostalih 58, 8 t je ; delež privatnega sektorja. Podroben prikaz o vrednosti proizvodnje in narodnega dohodka po letih, pano, gah, strokah, elementih in okrajih posredujejo tabele. VREDNOST PROIZVODNJE IN NARODNI DOHODEK PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN PO LETIH ( po tekočih cenah ) Podatke ia leta 1947 - 1949 je ocenila Planska komisija LR Slovani je. Izračun za leti 1950 in 1951 je bil za družbeni sektor povzet iz obrazcev ZR, ki so vsebovali podatke iz zaključnih računov. Prav tako so bili izračunani podatki za 1952. in 1953. leto po obrazcu št. 7, Izračun privatnega sektorja je bil izvr - šen skladno i veljavnimi metodologijami. Opombe k podatkom za posamezna leta in posamezne panoge: 1947 - 1949: Plačni sklad je izkazan v bruto zneskih. Postavka "akumulacija" obsega znižanje polne lastne cene, dobiček, izgubo in davek na promet proizvodov. 1950: Plačni sklad je izkazan v neto zneskih brez protivrednosti bonov. I. in II. razlika je zajeta v akumulaciji. Akunulaciji so odštete izgube in re= greši. Zato izkazuje n. pr. gozdarstvo le 135 mil. ijonov din dohodka, ker je 790 milijonom din plačnega sklada odšteta izguba v znesku 655 milijonov din. V akumulaciji je tudi prikazan tržni dobiček v znesku 5 084 milijonov din. 1951: Plačnemu skladu je prišteta I. in II. razlika. V akumulaciji je zajet tržni dobiček v znesku 52 851 milijonov din. Reprodukcijski material v privatnem sektorju kmetijstva je obračunan po višjih cenah, razlika pa je skladno s takrat veljavnimi navodili prikazana v akumulaciji. 1952 - 1953. Akumulacija obsega davek na presežne plače, ostala sredstva doseženega sklada za plače, ki so bila uporabljena v druge namene, akumulacijo in sklade ter prometni davek. Kmetijstvo: Delitev narodnega dohodka na plače in akumulacijo v razpredelnici ni navedena. V razpredelnicah po letih je pri akumulaciji (privatnega sektorja) prikazana vplačana dohodnina. Gozdarstvo in promet: Delitev na plače in akumulacijo ni izvedena, ker so za leti 1947 in 1948 na razpolago le podatki za skupni plačni sklad kmetijstva, gozdarstva in prometa. Podatki so prikazani v ustreznih razpredelnicah v zadnji vrsti (pod obrtjo). 9 Vse gospodarske panoge Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumulacija 19V7 42 697 20 290 18 629 1 661 22 kOl 12 537 9 870 1948 53 m 25 057 23 026 2 031 28 683 1949 62 764 30 909 28 562 2 347 31 855 1950 72 461 32 641 30 151 2 490 39 820 1951 140 778 41 634 38 907 2 727 99 144 19 5 2 3 48 1 90 1 99 790 ' 18 2 427 17 363 1 48 400 1953 377 309 214 910 193 604 21 306 162 399 15 478 13 205 19 653 12 202 19 002 20 818 30 266 68 878 42 116 106. 284 42 410 119 989 Struktura po elementih 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 100 100 100 100 100 100 100 47. 5 100 46. 6 100 49, 2 100 45, 0 100 29, 6 100 57, 4 100 57, 0 100 43, 6 91, 8 42. 8 91. 9 45, 4 92, 4 41, 6 92, 4 27, 6 93, 4 52, 4 -91, 3 51, 3 90, 0 3, 9 8, 2 3, 8 8, 1 3, 8 7, 6 3, 4 7, 6 2, 0 6. 6 5, 0 8. 7 5, 7 10, 0 52. 5 100 53, 4 100 50, 8 100 55, 0 100 70, 4 100 42. 6 100 43, 0 100 29. 4 55, 9 28, 8 54. 0 31, 3 61, 7 26, 2 47, 7 21. 5 30, 5 12. 1 28, 5 11. 2 26, 0 23, 1 44, 1 24, 6 46, 0 19, 5 38, 8 28. 8 52, 3 48. 9 69, 5 30, 5 71, 5 31, 8 74, 0 10 Industrija Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumulacija 1947 21 682 11 360 10 627 733 10 322 4 156 6 166 1948 28 661 14 682 13 679 1 003 13 979 5 605 8 374 1949 33 344 17 395 16 166 1 229 15 949 6 788 9 161 1950 40 041 18 908 17 566 1 342 21 133 5 449 15 684 1951 85 096 23 098 21 827 1 271 61 998 6 974 55 024 1952 239 652 138 410 128 311 10 099 101 242 12 753 88 489 1953 251 905 143 123 130 078 13 045 108 782 13 422 95 360. Struktura po elementih ' 19, 2 100 52, 4 49, 0 3, 4 4/. 6 28, 4 1947 93, 6 6. 4 100 40, 3 59, 7 100 3, 5 29, 2 51, 2 47, 7 48, 8 19, 6 100 1948 93, 2 59. 9 100 6, 8 100 40, 1 48. 5 3, 7 47. 8 20, 4 27, 4 100 52, 2 1949 42, 6 57, 4 100 92, 9 7. 1 100 13, 6 39, 2 47, 2 43, 9 3, 3 52, 8 100 1950 92, 9 7. 1 25, 8 74, 2 100 100 72. 9 100 27, 1 25. 6 1. 5 8, 2 64, 7 1951 100 94, 5 5, 5 100 11. 2 53, 6 42. 2 5. 3 36, 9 100 57. 8 4. 2 1952 7. 3 100 92. 7 100 12, 5 87, 5 56. 8 51. 6 5. 2 43. 2 5, 3 37, 9 100 1953 90 9. 2 12. 3 87. 7 100 100 Kmetijstvo Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material araorti zacija Narodni dohodek skupaj plače akumulacija 19« ms mg 1950 1951 1952 1953 8 529 8 662 10 903 13 691 23 828 38 574 33 386 3 W 3 m 5 402 4 449 3 564 17 625 v. 14 365 3 151 3 196 5 093 4 077 2 967 16 685 13 691 289 5 089 298 5 168 309 5 501 372 9 242 597 20 264 940 20 9 49 674 19 021 Struktura po elementih 100 40 .3 36, 9 59, 7 3, 4 1947 100 91. 6 8. 4 100 40. 3 36, 9 3, 4 59. 7 1948 100 91. 5 8. 5 100 49. 5 46, 7 2. 8 50. 5 1949 100 94. 3 5. 7 32. 5 29, 100 2, 7 67. 5 1950 100 91. 6 B. 4 100 15. 0 12. 5 85. 0 2. 5 1951 83. 3 16. 7 100 43. 3 100 45. 7 2. 4 54. 3 1952 100 94. 7 5. 3 43. 0 41, 0 ". 0 100 2. 0 1953 100 95. 3 4. 7 Gozdarstvo Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija Narodni dohodek skupaj material amortizacija skupaj material akumulacija 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1 281 1 789 2 394 1 150 1 889 667 > 4 325 527 782 1 412 1 015 1 036 149 2 470 498 738 1 353 977 1 002 95 2 194 29 44 59 38 34 54 276 754 1 007 982 135 853 518 1 855 927 790 786 193 847 55 -655 67 325 1 008 Struktura po elementih 100 41, 1 38, 9 58. 9 2. 2 1947 94, 6 100 5. 4 43. 7 2. 5 56. 3 100 41, 2 1948 94. 3 5, 7 100 59. 0 56, 5 38. 7 2. 3 100 2. 5 1949 4. 2 100 94. 4 5. 6 100 95, 8 3. 3 56. 9 100 ,2 84. 9 11 68, 7 1950 96. 3 3. 7 100 582. 0 482. 0 100 54. 8 53. 0 45. 2 41. 6 3. 6 100 1951 96, 6 3. 4 92, 1 100 100 38, 3 8. 7 53, 0 32. 5 100 47. 0 20, 5 1952 100 81, 4 18. 6 100 61, 2 57, 1 50. 7 6. 4 42. 9 19. 6 23. 3 100 1953 100 45, 7 54. 3 100 11. 2 11 Gradbeništvo Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumulacija 19« 19« 1949 1950 1951 1952 1953 3 VI7 5 333 k 428 4 158 5 344 18 819 23 467 1 599 2 408 1 949 2 313 3 329 12 656 14 897 1 532 2 309 1 872 2 228 3 270 11 567 13 760 67 99 77 85 59 1 089 1 137 1 818 2 925 2 479 1 845 2 015 6 163 8 570 1 480 2 105 338 820 1 477 1 002 1 196 649 1 557 458 2 860 3 303 3 436 5 1 34 Struktura po elementih 100 1947 100 1948 100 1949 100 1950 100 1951 100 1952 100 1953 46, 8 100 45. 2 100 44, 0 100 55, 6 100 62. 3 100 67, 3 100 63, 5 100 44, 9 95. 8 43, 3 95. 9 42, 3 96. 1 53, 7 96. 3 61. 2 98, 2 61, 5 91. 4 58, 7 92, 4 1, 9 M 1, 9 M 1. 7 3, 9 2. 0 3. 7 1. 1 1. 8 5, 8 8, 6 V, 8 7, 6 53, 2 100 54, 8 100 56, 0 100 44. 4 100 37, 7 100 32, 7 100 36. 5 100 43. 3 81. 4 39. 5 72. 0 33, 4 59. 6 28, 8 64, 8 29. 1 77, 3 15, 1 46, 3 14, 6 40, 0 9, 9 18, 6 15. 3 28, 0 22, 6 40. 4 15. 6 35, 2 8, 6 22. 7 17. 6 53. 7 21, 9 12 n i Leto Vrednost proizvodnje Promet Reprodukcija Milijoni din skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumulaci ja 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 2 484 3 139 4 167 3 124 3 864 15 040 16 678 1 268 1 307 1 691 1 403 1 526 9 931 10 283 776 784 1 142 909 1 003 5 310 5 665 492 523 549 494 523 4 621 4 618 1 216 1 832 2 476 1 721 2 338 5 109 6 395 1 684 792 1 040 681 1 309 1 029 2 334 2 775 2 440 3 9 55 Struktura po elementih 49, 0 31, 2 100 51, 0 1947 38, 8 100 61, 2 16, 6 58, 4 41, 6 25, 0 100 1948 100 60, 0 40, 0 29, 8 13, 2 59, 4 29, 6 40, 6 27, 4 100 1949 49, 8 32, 5 100 50 »2 100 67, 5 33, 3 21, 8 55, 1 44. 9 29, 1 15, 8 100 1950 60, 5 39, 5 35, 2 100 64, 8 100 60, 5 33. 9 26, 6 25, 9 13, 6 39, 5 100 1951 34, 3 100 56, 0 44. 0 65, 7 100 18. 5 30. 7 34, 0 15. 5 35. 3 66, 0 100 1952 54. 3 45, 7 53, 5 46. 5 100 100 38, 3 14. 6 23, 7 34. 0 27. 7 61. 7 100 1953 61, 9 38. 1 44. 9 100 100 55, 1 Trgovina in gostinstvo Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material asortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumulaci ja mi 1948 19W1950 1951 1952 1953 2 336 2 «6 3 M 5 608 12 669 17 841 24 528 1 120 1 147 1 647 2 730 4 584 9 489 1 095 1 117 1 565 2 641 4 445 9 199 13 555 12 616 25 30 82 89 139 290 939 1 216 1 329 1 807 2 878 8 085 8 352 10 973 703 876 1 491 1 092 2 091 2 916 > 3 578 513 453 316 1 786 5 994 5 436 7 395 Struktura po elementih 46, 9 52, 1 30, 1 22, 0 100 47, 9 1, 0 1947 42, 2 97, 7 2, 3 100 57, 100 35, 4 18, 3 46, 3 45, 1 1, 2 53, 7 100 1948 66, 0 34, 0 97, 4 2, 6 100 100 52, 3 43, 2 9, 1 "»7 45, 3 2, 4 100 1949 17, 5 95, 0 82, 5 100 5, 0 100 31, 8 47, 1 1, 6 51, 3 19, 5 48, 7 100 1950 37, 9 62, 1 96, 7 3, 3 100 100 63, 8 16, 5 47, 3 36, 2 35, 1 1, 1 100 1951 74, 1 96, 9 3, 1 25, 9 100 100 30. 5 1, 6 46, 9 16, 4 53, 1 51, 5 100 1952 34, 9 65. 1 96, 9 3. 1 100 100 30=2 3, 8 44. 8 14. 6 55, 2 51. 4 100 953 32, 6 67. 4 93, 1 6, 9 100 100 Obrt Milijoni din Leto Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače akumula* cija 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 2 968 3 680 4 074 4 689 8 088 17 597 23 020 976 1 237 1 413 1 823 4 497 11 530 16 217 950 1 203 1 371 1 753 4 393 11 260 15 600 26 34 42 70 104 270 617 1 992 2 443 2 661 2 866 3 591 6 067 6 803 1 549 443 1 894 549 1 954 707 1 756 1 110 2 058 1 533 3 40 4 2 663 3 476 3 327 Struktura po elementih 0, 9 67, 1 52, 1 15, 0 32, 9 32, 0 100 1947 77, 7 22, 3 97, 3 2, 7 100 100 14, 9 32, 7 0, 9 66, 51, 5 33, 6 100 1948 77, 5 22, 5 97, 3 2, 7 100 100 17, 3 65, 3 48, 0 34, 7 33, 7 1, 0 100 1949 26, 6 3, 0 100 73, 4 97, 0 100 37, 4 23, 7 61, 1 38, 9 37, 4 1, 5 100 1950 38, 7 61, 3 96. 2 3, 8 100 100 19, 0 25, 4 55. 6 54. 3 1, 3 44, 4 100 1951 57, 3 «, 7 100 100 97. 6 2, 4 35, 1 19. 7 15, 4 63. 3 1, 6 64, 9 100 1952 56, 0 44, 0 97. 6 2, 4 100 100 2. 7 29. 5 15, 1 14, 4 70, 5 67, 100 1953 51. 2 48, 8 96, 2 3(8 100 100 13 mi 19« Vrednost proizvod nje Vse panoge Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet D Trgovina in gostinstvo Obrt Kmeti jstvo, go zdarstvo i promet 1) Reprodukcija skupaj material amortiza' cija Narodni dohodek skupaj plače akumulacija h2 697 21 682 8 529 1 281 3 VI 7 2 484 2 336 2 968 20 290 11 360 3 W) 527 1 599 1 268 1 120 976 18 629 10 627 3 151 498 1 532 776 1 095 950 1 661 733 289 29 67 492 25 26 22 407 10 322 ,5 089 754 1 818 1 216 1 216 1 992 12 537 9 870 4 156 6 166 1 480 703 1 549 338 513 443 4 649 2 410 Vrednost proizvodnje^ Vse panoge Industrija ' 1) Kmetijstvo Gozdarstvo D Gradbeništvo Promet ^ Trgovina in gostinstvo Obrt Kmetijstvo, go zdarstvo in promet "O Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače 53 740 28 661 .8 662 1 789 5 333 3 139 2 476 3 680 25 057 14 682 3 494 782 2 408 .1 307 1 147 1 237 23 026 13 679 3 196 738 2 309 784 1 117 1 203 2 031 1 003 298 44 99 523 30 34 28 683 13 979 5 168 1 007 2 925 1 832 1 329 2 443 i) Razčlenitev na plače in akumulacije ni izvedena, ker imamo za leti 1947 in 1948 1949 le podatke za skupni plačni sklad. 1950 Vse panoge Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet 62 764 33 344 10 903 2 394 4 428 4 167 Trgovina in g)st„ 3 454 Obrt 14 4 074 30 909 17 395 5 402 •1 412 1 949 1 691 1 647 1 413 28 562 16 166 5 093 1 353 1 872 1 142 1 565 1 371 2 347 1 229 309 59 77 549 82 42 31 855 15 949 5 501 982 2 479 2 476 1 807 2 661 19 653 6 788 5 332 927 J W 1 684 1 491 1 954 12 202 9 161 169 55 1 002 792 316 707 Vse panog Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet 72 461 40 041 13 691 1 150 4 158 3 124 Trgovina in gost. 5 608 Obrt 4 689 32 641 18 908 4 449 1 015 2 313 1 403 2 730 1 823 30 151 17 566 4 077 977 2 228 909 2 641 1 753 2 490 1 342 372 38 85 494 89 70 39 820 21 133 9 242 . 135 1 845 1 721 2 878 2 866 790 1 196 1 040 1 092 1 756 akumulacija 15 478 13 205' 5 605 8 374 2 105 876 1 894 820 453 549 4 998 3 009 19 002 20 818 5 449 15 684 7 679 1 563 - 655 649 681 1 786 1 110 1951 1952 Vse panoga Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj m 778 VI 634 85 096 23 098 23 828 1 889 5 3M 3 864 12 669 8 088 3 564 1 036 3 329 1 526 4 584 4 497 38 907 21 827 2 967 1 002 3 270 1 003 4 445 4 393 2 727 1 271 597 34 59 523 139 104 99 144 61 998 20 264 853 2 015 2 338 plače akumulacija 30 266 68 878 6 974 55 024 15 491 4 773 786 67 1 557' 458 1 309 1 029 8 085 2 091 5 994 3 591 2 058 1 533 Vrednost proizvodnje Vse panoge Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Reprodukcija skupaj material amortizacija Narodni dohodek skupaj plače' 348 190 239 652 38 574 667 18 819 15 040 17 841 17 597 199 790 182 427 138 410 128 311 17 625 149 12 656 9 931 9 489 11 530 16 685 95 11 567 5 310 9 199 11 260 17 363 10 099 940 54 1 089 4 621 290 270 148 400 101 242 20 949 518 6 163 5 109 8 352 6 067 akumulacija 42 116 106 284 12 753 88 489 17 656 193 2 860 2 334 .2 916 3 404 3 293 325 3 303 2 775 5 436 2 663 1953 Vse panoge Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Trgovina in gostinstvo Obrt Vrednost proizvodnje Reprodukcija skupaj material amortizaci ja Narodni dohodek skupaj plače 377 309 251 905 33 386 4 325 23 467 16 678 24 528 23 020 »4 910 193 604 143 123 130 078 14 365 2 470 14 897 10 283 13 555 16 217 13 691 2 194 13 760 5 665 21 306 13 045 674 276 1 137 4 618 12 616 939 15 600 617 162 399 42 410 108 782 13 422 19 021 15 211 1 855 -847 8 570 6 395 10 973 6 803 akumulacija 3 436 2 440 3 578 3 476 119 989 95 360 3 810 1 008 5 134 3 955 7 395 3. 327 15 ^ " i :r 1 ^ ~ : .■ T ' * 5 ' ■S' . ^ »! l, JI I AJf" , Ll ■ v - . , ^ • • ' • L i m - i >. .-■ * ' . * * - ■ •-. -' ./-■■ ■ -7. .. . . . . . . '••• ■ ■ '. *-• * •„■ ' ' ^ i*' f ' 1 ' ; • •■■■i. t r i < •' • •< '. T : ^-. » . 1 -/; - -v - - >**. -" j. /' '• v' r . » ■ . t: j" '* < •' ^ Wr' - .■«»•& sv*«:. v rv v. . - -K ■ •■ * i, ^ ••; : . * - .-s - • T, . . •* - <* ■* » • ^ r . . • • .' . '* ••. ••. • "S - ' ^ • ^••v' •' v ' •; •; * .' V i-i. . \ ' < •_-•• '>•» ■* • - "i " . . ■ ■ , -v .-' • . * • . , : :4. ; .. :•' ■ - ■ ■• "■■ .. ; i; , V v -ry • ■' / V, / : "-U ■ S -r. : . ■: Sv. -v-r1' -}§ ^: . .• • • .-v •••' • ••" -• - ^ • -V ; ^ -vJJ Ml J"•' ' . /*»• ,• - *•' ' \ • . •• ~ • 4 - ••-V" . •> . . Trn pt^V^vr . ■:. • ; > •. . ^ - ■• • v. HB ; . . ; *i' V ' x^• 1 • • , .v v-v-; * * -t' •' i' ' -T .♦ ». ' ! , < - ' . r" ' ' r . • L" > ' ^ j. ' " • • ; • i. r i : • v. . : r ►y * /■> ' š*-' - • -*••■»• • r: -r. ■: ■ A' t' ■' . '■ : /k - .; S. "T ,•. * . ' - • i. . .. ■ • 5 v^ — • v, - • ' r. • v ' •< • : • -• •< % K ' /r• • . v .i' "/H -• 'i" *. J - *• tr; ■r. -. * ; 1 K V .• > ■ fVv J / •i. - : ■> -. S-' •. ✓ . 1 , ^ «. 1 .. ; • :•. ?? i' ir V:^. « IVN-«. . >: - r /" *. " ■ ■ v' ' ■ r i T " . . ' t; : . .. : - r : . , ; N . . ••• :. • \ ; ; .j v ,\i -r ■ ^ - \ ' ■ ■ .. . . "i■:' ■•'|V^: uJk ,/ s-I A. Absolatna števila A B E L A R N I PREGLEDI ZA LETO VREDNOST PROIZVODNJE IN NAROONi DOHODEK V 1. 1953 1. Vse gospodarske panogi 19 5 3 Tisoči din Sektor lastništva Vrednost proizvodnji 1 znesek Material Storitve in ostalo Amortizacija Narodni dohodek znesek Sklad za plače Davek na presežne plače Ostala sredstva Akumulacija in skladi Prometni davek ' SKUPAJ 100 Družbeni 87, 5 splošno družbeni 84, 0 zadružni 2, 8 množič. organi zac. 0, 7 Privatni 12, 5 377 308 761 177 725 130 15 878 IM 21 306 369 100 162 399 115 KI «9 977 2 700 5« h 396 8« 109 203 918 3 687 836 330 223 692 317 131 953 10 457 066 2 634 673 47 085 069 154 075 693 147 739 074 4 861 991 1 474 628 23 6 49 437 15 878 147 15 099 956 566 281 211 910 20 072 022 19 666 143 331 457 74 422 1 234 347 86, 3 82, 9 2, 9 0, 5 13. 7 140 197 830 134 626 780 4 697 337 873 713 22 201 285 25 421 356 23 337 249 1 733 233 350 874 16 988 621 2 700 542 2 508 455 163 631 28 456 4 396 842 4 309 893 47 974 38 975 104 139 238 101 177 887 2 560 828 400 523 5 064 680 3 539 852 3 293 296 191 671 54 885 147 984 8. Struktura po elementih 28, 9 0, 7 1. 2 1, 0 43, 0 11. 2 47, 1 4. 2 5, 7 SKUPAJ 100 31. 5 1. 1 0, 8 1, 3 7, 7 46 4. 8 6, 1 42, 4 Družbeni splošno družbeni zadružni množičnih organizacij Privatni 00 31, 9 1, 0 7, 3 0, 8 1, 4 6. 2 46, 6 4, 8 42, 4 24, 5 1, 8 1, 6 0, 4 3, 2 16, 6 46, 5 5. 4 44, 9 15, 2 2, 1 13, 3 1, 1 1. 5 2. 8 33, 2 56. 0 8, 0 00 0, 3 10, 8 36. 1 47, 2 2. 6 50, 2 C. Zaposleno osebje Č. Kvalitetni pokazatelji Sektor lastništva SKUPAJ Družbeni splošno družbeni • zadružni množičnih organizacij Privatni Zaposleno osebje število 599 109 233 108 20 9 482 20 252 3 374 366 001 100 38, 9 35. 0 3, 4 0, 5 61. 1 Ja enega zaposlenega odpade dinarjev vrednosti proizvodov narodnega dohodka akumulacije mesečne plače Stopnja presečnega dela Delež akumulacije v narodnem dohodku v % Na 1 din plače odpade vrednosti proizvodnje narodnega dohodka 629 783 1 416 612 1 513 886 516 347 780 875 128 647 271 068 601 429 642 665 231 944 258 955 60 659 200 279 492 375 531 261 146 361 154 961 14 242 5 899 9 088 9 284 7 132 8 666 3 868 283 451 477 171 149 31 73, 9 81, 9 82. 7 63, 1 59. 8 23, 5 8, 90 12, 99 13, 59 6, 03 7, 51 2, 77 3, 83 5, 51 5, 77 2, 71 2, 49 1, 31 17 A. Absolutna števila 2. Industrija Tisoči din Sektor lastništva Vrednost proizvodnje znesek Material Storitve in ostalo Amortizacija Narodni dohodek znesek Sklad za plače Davek na presežne plače Ostala sredstva Akumulacija in skladi Prometni davek SKUPAJ Družbeni splošno družbeni zadružni množičnih organizaeij 100 251 90^ 877 121 ^67 281 8 610 173 13 0« 065 100 251 90^ 877 99, 1 2« 565 5H 0, 2 65^ 787 0, 7 1 68^ 576 121 467 281 120 019 «6 379 172 1 068 683 8 610 173 13 0« 065 8 490 855 12 980 212 56 079 15 843 63 239 49 010 100 100 99, 3 0, 2 0, 5 108 782 358 13 421 513 1 285 317 2 644 508 108 782 358 13 421 513 1 285 317 2 644 508 108 075 021 13 186 904 1 259 771 2 615 925 203 693 68 522 5 296 9 084 972 980 2 458 040 972 980 2 458 040 578 224 2 434 197 119 674 1 117 503 644 166 087 20 250 19 499 275 082 22 726 B. Struktura po elementih 35, 3 1. 0 1, 1 5, 3 0, 5 43, 2 5, 2 3, 4 100 SKUPAJ 35. 3 1. 0 0, 5 1, 1 5. 3 43, 2 3, 4 5. 2 100 Družbeni splošno družbeni zadružni množičnih organizacij 35. 5 1. 0 1. 0 5. 3 0, 5 43, 3 5. 2 3, 4 48, 1 100 18, 3 0. 1 1, 4 0. 8 31, 1 10, 5 8. 6 2, 4 57, 9 100 16. 3 1, 3 9. 9 1. 2 1, 2 29. 9 2. 9 3, 8 63, 4 100 C. Zaposleno osebje Sektor lastništva SKUPAJ Družbeni splošno družbeni ( zadružni množičnih organizacij Č. Kvalitetni pokazatelji Zaposleno osebje število 114 727 114 727 112 592 669 1 466 100 100 98, 1 0, 6 1. 3 Na enega zaposlenega odpade dinarjev vrednosti proizvodnje narodnega dohodka akumulacije mesečne plače Stopnja presežnega dela Delež akumulacije v narodnem dohodku v% ^la 1 din plače odpade vrednosti proizvodnje narodnega do hodka 2 195 690 2 195 690 2 216 547 978 755 1 149 097 948 1 84 948 1 84 959 882 30 4 474 343 550 831 198 831 198 842 761 202 049 230 257 9 749 9 749 9 760 8 535 9 441 711 711 720 197 203 87, 7 87. 7 87. 8 66, 4 67, 0 18, 77 18, 77 18, 93 9, 56 10, 14 8, 11 8, 11 8, 20 2, 97 3, 03 A. Absolutna števil 3. Kmetijstvo Tisoči din Sektor lastništva Vrednost proizvodnje znesek Material Storitve in ostalo Amortizacija Narodni dohodek znesek Sklad za plače Davek na presežne plače Ostala sredstva Akumulacija in skladi Prometni davek SKUPAJ 100 Družbeni 7, E splošno družbeni ^, 8 zadružni 3S0 množičnih organizac. 0, 0 Privatni I 92, 2 33 385 54 36. 7 78. 4 13. 1 65. 2 52. 5 43, 9 69, 2 Kneti jstvo 8, 9 0, 8 13. 4 32, 9 15, 8 19. 1 3, 7 21. 2 1, 9 9, 0 49. 3 0, 8 14. 6 31, 8 29. 1 17. 2 30. 5 2, 3 34. 7 7, 3 9, 7 20, 5 3, 9 Gozdarstvo Gradbeništvo 1, 1 0, 1 0, 6 5, 7 V 13, 4 0, 5 V 0, 0 0, 9 0, 3 0, 1 1, 9 0, 2 *. 3 9, 3 0, 4 1, 3 0, 7 1, 9 M 1, 6 0, 0 6, 2 5, 7 4. 7 9, 2 7, 9 8. 8 3, 7 10, 3 10, 6 5. 5 3. 8 1. 9 4. 4 7, 0 4. 6 10, 4 5, 6 7, 9 12, 4 8. 5 6. 2 Promet M 3. 7 M 7. 4 5. 5 11, 6 1, 3 11, 5. 4. 6 2. 8 3. 7 2, 0 4, 2 2, 0 5, 2 6. 6 3. 7 5, 7 15, 2 3. 9 9, 9 M ■11. 6 Trgovina in gostinstvo Obrt 6, 5 4. 3 6. 8 8, 7 7. 5 10. 6 3. 6 6. 5 14, 3 3. 9 13, 0 3. 6 ^, 5 5. 4 8. 0 16. 7 8, 6 3, 3 15, 9 5. 1 8, 3 13, 5 3, 4 6. 1 4, 5 6. 2 14, 5 7. 3 9, 5 3. 8 8, 3 9. 3 6. 5 16, 2 3. 9 3. 0 10, 2 14, 2 8, 2 9, 7 3. 4 12, 5 *, 2 6, 7 9. 6 4. 1 I 20. Narodni dohodek v gospodarskih panogah po okrajih Tisoči din Skupaj LR SLOVENIJA C«lj« aesto Celja flkol ica Črnonel j Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Nurska Sobota Novo mesto Postojna - Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Soštaaj Tolmin Trbovlje znesek Industrija znesek Kmetijstvo znesek Gozdarstvo znesek Gradbeništvo znesek Promet znesek Trgovina gostinstvo znesek Obrt znesek 162 399 115 100. , 0 108 782 358 100 19 021 212 100 1 854 985 100 8 570 318 100 6 395 271 100 10 973 270 100 6 801 701 100, 0 8 268 113 9 673 868 850 5H 5 396 708 2 225 017 17 799 784 k 038 001 20 460 153 14 604 286 1 682 907 20 309 731 9 870 732 2 636 694 2. 953 924 2 687 696 3 865 262 12 656 773 1 130 982 6 364 258 3 673 221 2 668 521 8 581 970 5, 1 6, 0 0, 5 3, 3 12, 6 6 819 924 6 317 664 172 848 2 800 262 1. 4 738 904 11, 0 14 666 548 2. 5 1 878 511 11 471 651 9, 0 1. 0 12, 5 6. 1 1, 6 1, 8 1, 6 2, 4 10 424 107 206 519 17 708 614 6 583 284 605 534 989 170 1 078 538 1 46 4 608 7. 8 10 171773 0, 7 168 724 3. 9 4 276 651 2, 3 2 006 026 1, 6 5, 3 1 548 150 6 684 348 6, 3 5, 8 0, 2 2. 6 0, 7 13, 5 1. 7 10, 5 9, 6 0, 2 16, 3 6, 1 0, 6 0, 9 1. 0 1. 3 M 0, 1 3^9 1. 8 1. 4 6. 1 76 448 1 523 543 370 987 1 256 755 557 812 1 014 470 1 041 307 511 179 1 978 543 993 589 215 818 2 013 117 1 328 073 1 104 220 635 954 1 458 085 437 441 483 872 606 954 514 036 488 362 410 647 0, 4 8, 0 2. 0 6. 6 2, 9 5, 3 5, 5 2. 7 10, 4 5. 2 1. 1 10, 6 7, 0 5, B 3. 3 7, 7 2, 3 2. 5 3. 2 2, 7 2. 6 2, 2 4 276 73 597 57 900 77 663 164 266 117 825 56 552 12 612 138 634 4 237 9 464 164 658 7 570 134 094 219 521 12 576 178 858 11 255 139 605 212 815 55 858 1 149 0, 2 4. 0 3. 1 4. 2 8, 9 6. 3 3, 0 7, 5 0, 2 0, 5 8, 9 0, 4 7, 2 11, 8 0, 7 9, 7 0, 6 7, 5 11, 5 3, 0 0, 1 391 478 360 350 56 548 359 644 176 623 589 446 299 430 0, 7 1 931 163 541 306 80 412 733 972 151 410 143 517 159 261 90 403 323 683 639 280 75 831 667 818 245 357 121 632 431 754 *, 6 4, 2 0, 6 4. 2 2, 1 6, 9 3, 5 22, 5 6. 3 0, 9 8, 5 1, 8 1. 7 1, 9 1, 1 3. 8 7, 5 0, 9 7, 8 2. 8 1. * 5, 0 282 203 356 374 59 427 251 216 195 087 219 552 369 318 917 100 384 927 56 194 378 900 365 502 79 242 125 988 154 673 118 955 611 342 150 175 219 045 289 706 4, 4 5, 6 0, 9 3. 9 3, 1 3, 4 5, 8 14, 4 6, 0 0, 9 5, 9 5, 7 1. 2 2, 0 2, 4 1, 9 9, 6 2. 3 3. 4 4. 5 83 226 1, 3 727 119 11, 4 359 680 655 123 62 009 411 905 248 003 751 490 207 474 3 951 40 4 513 959 188 620 714 434 413 739 213 035 206 928 363 731 267 323 351 829 146 163 278 816 265 923 230 953 170 729 3, 3 6. 0 0, 6 3. 8 2, 3 6. 9 1, 9 36, 0 4, 7 1. 7 6, 5 3. 8 1. 9 1, 9 3. 3 2. 4 3. 2 1. 3 2. 5 2. 4 2. 1 1. 5 334 104 387 217 70 795 239 263 144 322 440 453 185 409 1 665 044 622 810 153 336 548 529 179 022 259 723 234 263 144 876 220 032 266 250 94 962 175 369 139 358 140 340 156 224 4, 9 5, 7 1, 0 3, 5 2. 1 6. 5 .2, 7 24, 5 9. 2 2. 3 8, 1 2. 6 3*8 3, 4 2. 1 3. 2 3, 9 1. 4 2. 6 2, 1 2, 1 2, 3 36 21. Narodni dohodek v okrajih' po gospodarskih panogah LR SLOVENIJA Celje *»sto Celje okolica Črmmelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutoner Maribor nesto Maribor okolica Murska Sobota Nevo nesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Sradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Industrija .67, 0 82, 5 65, 3 20, 3 51, 9 33. 2 82, ^ tf. S 56, 0 71, * 12. 3 87. 3 66, 7 23. 0 33, 5 40. 1 37, 9 80. 4 14, 9 67. 2 54. 5 58, 0 77, 9 Knetijstvo 11. 7 0»? 15. 8 43. 6 23. 3 25, 1 5. 7 25, 8 2, 5 13, 5 59, 0 1, 0 20. 4 50, 4 37, 4 23. 7 37. 7 3, 5 42. 8 9, 5 14, 0 18, 3 4. 8 Gozdarstvo Gradbeništvo 1. 1 0, 1 0, 7 6, 8 1. 4 7, 4 0, 7 1. 4 0, 1 1, 0 0, 3 0, 0 1. 7 0, 3 4. 5 8. 2 0, 3 1, 4 1. 0 2, 2 5. 8 2. 1 0, 0 5, 3 4, 7 3, 7 6, 7 6, 7 7, 9 3. 3 7. 4 9. 5 3. 7 4. 8 3. 6 1. 5 \ 5, 4 5, 4 3, 4 5, 0 6, 7 10, 5 6, 7 4, 6 5, 0 Pronet 3, 9 3, 4 3, 7 7, 0 4, 7 1, 2 9. 2 4. 5 2. 6 3. 3 1, 9 3. 7 3. 0 4. 3 5. 7 3. 1 4. 8 13, 3 3. 4 7. 9 3, 1 8. 5 Trgovina in gostinstvo Obrt 6, 8 4. 4 6. 8 7. 3 7. 6 11. 1 4, 2 5. 1 19, 3 3. 5 11. 2 3, 5 4. 2 8, 1 7, 0 13, 5 6. 9 2, 8 12, 9 4. 4 7. 3 8. 7 2. 0 4. 2 4, 0 4. 0 8. 3 4. 4 6. 5 2. 5 4. 6 8. 1 4. 3 9, 1 2. 7 1. 8 9. 8 7. 9 5. 4 5. 7 2. 1 8, 4 2. 8 3, 8 5. 2 1. 8 22. Vrednost proizvodnje v sektorjih lastništva po okrajih Tisoči din LR SLOVENIJA Celja fesio Celje okolica Črnoael j Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana aeste Ljubljana okolica Ljutoser Maribor mest« Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovl j i ca Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolain' Trbovlje Skupaj znesek 377 308 761 19 963 718 22 Vil 720 2 011 658 12 031 699 5 396 169 ki 943 «3 8 510 121 48 893 824 35 528 231 3 730 733 47 899 394 23 152 819 9 426 416 6 210 414 6 m 127 8 575 459 28 488 751 2 505 77814 734 679 7 784 852 5 124 762 16 839 984 Splošno družbeni znesek Zadružni znesek Množičnih organizacij znesek Družbeni znesek Privatni znesek 100 ~317 131 953 100 : 10 457 066 100 5, 3 5, 9 0, 5 3. 2 U 11, 1 2. 3 13, 0 9, 4 1. 0 12, 7 6. 1 2. 5 1. 6 1. 6 2, 3 7, 6 0, 7 3, 9 2, 1 1, 3 4, 5 19 249 081 17 438 290 979 768 9 177 058 3 912 555 38 030 713 5 721 123 43 241 766 29 798 409 1 389868 46 410 430 18 561 624 5 323 494 3 458 094 4 104 546 4 614 800 26 532 913 1 316 431 12 8 47 499 6 178 206 3 28 8 2 43 15 557 042 6. 1 5, 5 0, 3 2, 9 1. 2 12, 0 1. 8 13, 6 9. 4 0, 4 14, 6 5. 9 1, 7 1, 1 1. 3 1. 5 8. 4 0, 4 4, 1 1, 9 1, 0 4, 9 23 038 935 283 102 240 709 773 357 951 1 098 780 285 141 936 807 806 761 315 848 320 099 820 351 250 958 256 801 527 155 669 815 243 440 183 479 507 563 526 934 492 211 86 638 0, 2 9, 0 1, 0 6, 8 3, 4 10, 5 2, 7 9, 0 7. 7 3. 0 3. 1 7. 8 2. 4 2. 5 5, 0 6, 4 2, 3 1, 8 M 5, 0 M 0, 8 2 634 673 26 738 37 008 40 592 61 186 27 773 207 000 13 511 1 079 218 112 651 11 162 116 790 38 729 7 864 19 560 4 867 367 179 365 733 7 079 21 646 25 905 5 275 37 207 100 330 223 692 100 1. 0 1. 4 1. 5 2, 3 1. 1 7, 9 0, 5 41, 0 4. 3 0, 4 4. 4 1. 5 0, 3 0, 7 0, 2 13, 9 13, 9 0, 3 0, 8 1. 0 19 298 857 18 410 581 1 122 600 9 9 48 0 1 7 4 298 279 39 336 493 6 019 775 45 257 791 30 717 821 1 716 878 46 8 47 319 19 420 704 5 582 316 3 734 455 4 636 568 5 651 794 27 142 086 1 506 989 13 376 708 6 731 045 0, 2 3 785 729 1, 4 15 680 887 5, 9 5, 6 0, 3 3, 0 I, 3 II, 9 1, 8 13, 7 9. 3 0, 5 14, 2 5, 9 1, 7 1, 1 1. 4 1, 7 8, 2 0, 5 4, 1 2, 0 1, 1 4, 8 47 0 8 5 069 664 861 4 001 139 889 058 2 083 682 1 097 890 2 606 960 2 490 346 3 636 033 4 810 410 2 013 855 1 052 075 3 732 115 3 844 100 2 475 959 1 507 559 2 923 665 1 346 665 998 789 1 357 971 1 053 807 1 339 033 1 159 097 100 1. 4 8. 5 1, 9 4, 4 2, 3 5, 5 5, 3 7, 7 10, 2 4, 3 2, 2 7, 9 8. 2 5. 3 3, 2 6, 2 2, 9 2. 1 2, 9 2. 2 2, 9 2, 5 38 23. Narodni dohodek v sektorjih lastništva po okrajih Tisoči din Lfi SLOVENIJA Calje mesto Cel ja okol i ca Črnomel j Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okoTtca Ljutoffltr Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo sresto Postojria Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec - Šoštanj To^nin Trbovlje Skupaj znesek 162 399 115 8 268 113 9 673 868 850 5H 5 396 708 2 225 017 17 799 784 h 038 001 20 m 153 14 604 286 1 682 907 20 309 731 9 870 732 2 636 694 2 953 924 2 687 696 3 865 262 12 656 773 1 130 982 6 364 258 3 673 221 2 668 521 8 581 970 Družbeni znesek Splošno družbeni znesek Množičnih organizacij znesek Zadružni znesek Privatni znesek 100 5, 1 6, 0 0, 5 3. 3 M 11, 0 2. 5 12, 6 9. 0 1. 012, 5 6. 1 1. 6 1, 8 1, 6 2. 4 7. 8 0, 7 3. 9 2. 3 1, 6 5, 3 140 197 830 100 134 626 780 100 8 036 582 7 913 865 432 801 4 183 916 1 691 415 16. 499 812 2 834 481 19 093 051 12 281 654 752. 755 19 864 745 7 820 837 1 129 914 1 707 123 1 956 423 2 379 780 12 051 535 628 299 5 683 215 3 083 662 2 117 891 8 054 074 5, 7 5, 6 0, 3 3, 0 I, 2 II, 8 2, 0 13, 6 8, 8 0, 5 14, 2 5. 6 0, 8 1, 2 M 1. 7 8, 6 0, 4 *. 1 2, 2 1, 5 5. 8 8 011 647 7 43 5 684 378 127 3 791 700 1 498 022 15 892 461 2 702 673 18 264 140 11 852 962 583 400 19 686 999 7 437 618 1 023 «08 1 583 266 1 722 669 2 126 557 11 822 008 541 253 5 473 603 2 838 323 1 953 285 8 006 275 6. 0 5, 5 0, 3 2, 8 1. 1 11, 8 2, 0 13, 6 8, 8 0, 4 14, 6 5. 5 0, 7 1. 2 1. 3 1. 6 0, 4 4, 1 2, 1 1, 5 5, 9 873 713 14 759 16 239 15 357 22 613 14 616 80 788 5 579 404 739 58 595 3 295 43 542 8 819 3 538 7 770 2 569 46 0 23 97 973 2 315 5 556 6 716 2 412 9 900 100 1, 7 1, 9 1. 7 2. 6 1. 7 9. 2 0, 6 46, 3 6, 7 0, 4 5, 0 1. 0 0, 4 0, 9 0, 3 5. 3 11, 2 0, 3 0, 6 0, 8 0, 3 1. 1 4 697 337 100 22 201 285 10 176 46 1 942 39 317 369 603 178 777 526 563 126 029 424 172 370 097 166 060 134 204 374 400 102 468 116 087 231 185 207 200 131 554 84 731 20 4 0 56 238 623 162 194 37 899 0, 2 9. 8 0, 8 7. 9 3. 8 11, 2 2. 7 9, 0 7. 9 3, 5 2, 9 8. 0 2. 2 2, 5 4, 9 4. 4 2. 8 1, 8 4. 3 5. 1 3. 5 0, 8 231 531 1 760 003 417 713 1 212 792 533 602 1 299 972 1 20 3 520 1 367 102 2 322 632 930 152 444 986 2 0 49 8 95 1 506 780 1 246 801 731 273 1 485 482 605 238 502 683 681 043 589 559 550 630 527 896 100 1. 0 7, 9 1, 9 5. 5 2, 4 5, 8 5. 4 6, 2 10, 5 4, 2 2. 0 9. 2 6, 8 5. 6 3. 3 6. 7 2, 7 ■2, 3 3. 1 2, 6 2. 5 2. 4 39 24. Zaposleno osebje v gospodarskih panogah po okrajih LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okelic, Ljutoser Maribor sesto Maribor okolica Murska Sobota Novo »esto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Telsin Trbovlje Skupaj znesek 599 109 TI 972 52 806 12 tt3 24 061 13 543 32 051 31 811 43 773 49 213 23 795 2& 112 41 388 50 555 30 205 17 383 37 184 20 109 12 204 19 625 13 568 14 567 18 741 Industrija znesek Kaetijstvo znesek Gozdarstvo znesek Gradbeništvo znesek Promet znesek Trgovina in gostinstvo Obrt znesek znesek 100 2. 0 8. 8 2. 1 4. 0 2. 3 5. 4 5, 3 7. 3 8. 2 ^, 0 V 6. 9 6. 4 5. 1 2, 9 6. 2 3. 3 2. 0 3, 3 2. 3 2. 4 3. 1 114 727 6 061 7 564 535 3 289 1 247 12 343 2 631 13 489 11 721 492 4 622 1 826 1 250 1 817 1 842 8 985 401 5 094 2 679 1 471 8 574 100 5, 3 6, 6 0, 5 2, 9 1, 1 10. 7 2. 3 11. 8 10, 2 0, 4 14, 7 4. 0 1, 6 1. 1 1. 6 1, 6 7, 8 0, 3 4. 4 2, 3 1, 3 7. 5 345 029 100 7 523 665 37 "K39 10 311 15 378 8 216 11 573 23 960 2 782 27 222 20 7 46 1 £86 31 068 H 614 24 729 11 217 31 127 3 328 9 526 8 644 6 550 10 113 4 435 0, 2 10. 8 3, 0 4. 4 * 2, 4 3, 3 7, 0 0, 8 7, 9 6, 0 0, 5 9, 0 12. 9 7, 2 3. 2 9, 0 1, 0 2. 8 2. 5 1. 9 2, 9 1. 3 18 338 225 205 1 007 309 398 16 663 15 49 857 39 533 1 001 61 320 14 617 650 179 9 100 0, 2 4. 5 3. 0 2. 7 t ■ 13, 4 *. 1 5. 3 0, 2 8. 8 0, 2 0. 7 11, 4 0, 5 7. 1 13, 3 0, 8 M 0, 2 8. 2 8. 6 2. 4 0, 1 32 472 100 1 503 1 565 314 1 210 673 2 223 1 144 7 547 2 219 511 2 489 557 673 578 427 1 132 2 272 397 2 198 917 492 1 431 *, 6 M 1. 0 3. 7 2. 1 6. 8 3, 5 23, 3 6, 8 1. 6 7. 7 1. 7 2. 1 1, 8 1. 3 3, 5 7, 0 1. 2 6, 8 2, 8 1. 5 4. 4 23 109 951 1 285 222 833 705 779 1 349 3 477 1 418 220 1 259 1 343 308 484 578 435 2 188 560 789 1 045 305 2 576 100 34 528 ■4, 1 1 319 5, 6 2 425 1. 0 294 3, 6 1 602 3. 1 768 3, 4 2 104 5, 8 990 15, 0 7 857 6. 1 1. 0 5, 4 1 918 721 2 674 5-. 8 1 635 1, 3 2, 1 2, 5 1 1. 9 1 1 020 998 354 136 9, 5 2, 4 3. 4 4. 5 1, 3 11, 2 1 395 648 117 783 1 1 062 708 100 3. 8 7. 0 0, 9 4, 6 2. 2 6. 1 2. 9 22, 8 5. 6 2. 1 7. 7 .4, 7 3, 0 2, 9 3, 9 3. 3 4. 0 1, 9 3. 2 2. 3 3. 1 2, 0 41 721 1 455 2 490 542 1 544 927 2 720 1 339 8 605 4 052 1 090 3 161 1 306 2 075 1 633 989 1 451 1 621 658 1 166 944 945 1 008 100 3, 5 6. 0 1. 3 3, 7 2, 2 6. 5 3. 2 20, 6 9. 7 2. 6 7, 6 3. 1 5, 0 3, 9 2. 4 3. 5 3. 8 1. 6 2, 8 2. 3 2. 3 2. 4 40 25. Zaposleno osebje v sektorjih lastništva po okrajih LR SLOVENIJA Cel jeaesto Celje okolica ČrnoiBel j Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana «esto Ljubljana okolica Ljutomer Hari bor aerto Haribor okolica Murska So beta Novo «r»sto Postojna PUi Raderl ji ca ^ Sežana Slovenj {iradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Skupaj znesek 599 109 11 972 52 B06 >2 k tt Ik 061 13 543 32 051 31 811 « 773 W 213 23 795 28112 41 388 50 555 30 205 17 383 37 184 20 109 12 204 19 625 13 568 _ 14 567 1 8 741 Splošno družbeni znesek Zadružni znesek Množičnih organizacij znesek Družbeni znesek Privatni znesek 100 2. 0 8. 8 2. 1 4. 0 2. 3 5. 4 5, 3 7. 3 8. 2 M M 6, 9" 8. 4 5. 1 2. 9 6. 2 3, i 2. 0 3. 3 2. 3 2. 4 3. 1 209 482 10 183 12 567 1 495 6 729 4 945 16660 5 916 32 725 17 650 2 643 24 389 8 282 3 906 3 749 4 508 4 648 14 766 1 988 9 507 5 676 3 211 13 339 100 4, 9 6, 0 0, 7 3, 2 .2, 4 8, 0 2, 8 15, 6 1. 3 1T, 6 4. 0 1, 9 1, 8 2. 1 2. 2 ■7, 1 0, 9 4, 5" 2, 7 1, 5 6. 4 20 252 59 T 505 241 2 497 1 512 437 610 1 479 1 306 T 744 573 1 945 - 558 554 903 1 173 320 494 787 644 757 154 100 0, 3 7. 4 1. 2 12, 3 2. 5 7, 1 3, 0 7. 3 6. 5 8. 6 2, 8 9, 6 2, 8 2. 7 4, 5 5. 8 1. 6 2, 4 3, 9 3, 2 3. 7 0, 8 3 374 73 80 52 102 46 268 33 1 346 289 23 175' 42 26 50 15 278 346 9 22 41 15 43 100 2, 2 2. 4 1. 5 3, 0 1. 4 7, 9 1, 0 39, 9 8. 6 0, 7 5, 2 1, 2 0, 8 1. 5 0, 4 8, 2 10, 3 0, 3 0, 6 1. 2 0, 4 1. 3 233 lOfl 10 315 14 152 1 788 9 328 5 503 18 365 6 559 35 550 19 245 4 410 25 137 10 269 4 490 4 353 5 426 6 099 15 432 2 491 10 316 6 361 3 983 13 536 100 4, 4 6. 1 0, 8 4. 0 2, 4 7, 9 2. 8 15, 3 8. 2 1. 9 10, 8 4, 4 1, 9 1, 9 2. 3 2, 6 6. 6 1. 1 4. 4 2. 7 1. 7 5. 8 366 001 1 657 38 654 10 655 14 733 8 040 13 686 25 252 8 223 29 968 19 385 2975 31 119 46 065 25 852 11 957 31 085 4 677 9 713 9 309 7 207 10 584 5 205 100 0, 4 10, 6 2, 9 4, 0 2, 2 3, 7 M 2, 2 8. 2 5. 3 0, 8 8, 5 12, 6 7, 1 3, 3 8, 5 1. 3 2, 7 2, 5 2, 0 2, 9 1. 4 41 26. Vrednost proizvodnje v industriji po strokah in okrajih Tisoči din LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor sresto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Serafta Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Skupaj znesek 251 90r*v J >. < ^ . t 4, . » v . .■ to .. . . - ,, t , t . t, * s t » .. . . ' , „ f-l. ,8* .( - » . - V*r» T. ».» - "r *•« ■ 1*^ , »v t „ bM • . I 4 .t .-. ■* ■^. *. . .>. . -. , 4> -i-^t ' - J* •" - . < > t , . , • .■ f >» — ♦•■ . , . ■. I. r ■ - - , - .~, J. i . ^ . » V r** - ., , i»-^ ■ , < . , . , .. . iT». . , ., v. » , .. . ■_. t <**♦*«»*-*, 4 . ^ . . WWHK»BBB»BBMMWtBSMMiiSS^aSSBMaBil^MB¥ - *-i, • .' ■» - — <■«■ '•fc** -> i. r i -> . c .. * - ' ~f, t J -> ♦»*. , «4 ► , -w ,, ■ . .^tj, - . - • *■„ . . -. >« ^ . **+ . J ' „ .»« ^ - .»<*, », * v, . ■» f~, •«*/-» n*. „ »-. n. •> - .-. ^». A. ^i W», "• "' ►'•" - » ' - '■. " *v■--. - - «, _ _. .„ __ - __ _ .. . „ .-. , . • rt r V ■, J .. «». <» . , j ,, < «. . > 'V, - *, „ „ „ . », - „ . , t *»« «, « *::f ,u .. . ' >. « . ♦ «. - i ^ggj^ _. - . . .„. . „ .. - ._. _ . . , . . .. .* , . .. . _ Vv„ »i i . I*. , , ***J. ^, . 4 1 ; --», K 4r« • « . '' 4^. . «■ , . -. ». -, -■«. , , . ■ - -*. . . * _ r «», — - — - - - - - f b ^ 1 4 4 ^ tm — --•• ■' *f+ - «**■ *• "••*<*■ ■. *■■»<-•■ .^. . r, ' - .. .1 ' + + r" ~ ■* — - . - >. *■• ■ . - r < - *-* ** .__ „„ _ _ __. ^. .. -^___ ^^iajte»a«aaa^aagpaaaiBSpMipHaM&wWpwgMp«gWHBKaaajwM|!gBaBw «s. sKi«. -iMaaia:štf:Sii«a^ jii«š:s3iis^»«. i«; ^#^j:*m sm' a. MdM»fert|!T»I' (»i|&* fe9S' M#»«r*f!8a^fii»si*®s»«»|^s. :pi4iB »s w' #««w»««*rt«*«#»«»e®««am^ " "~ "" ' " '" ~" ' ' "" *" " ~ - ■ f«SS SMM i»pi