niorsht sfrafiovl. Kakor daleč segajo beležke zgodovine, najdemo pri narodih, ki so se ukvarjali s trgovino na morju, pripovedke o morskih strahovih. Vsa pripovedovanja o nepopisno groznih morskih strašilih, ki so bila v srednjem veku na višku, izvirajo že iz starodavnih časov. Pred Kristusom so bili najbolj znameniti trgovci, ki so poznali celotni tedanji kulturni svet, stari Feničani in Kartažani. Na ladjah so trgovali krog afriške obali na jugu ter na severu do Angleške in Severnega morja, odkoder so dobavljali za tedaj cvetoča mesta ob Sredozemskem moriu cin ter jantar. Ravno Feničani in Kartažani sta bila ona dva naroda, ki sta razpletla nekatere naravne prikazni ob morskih obalih v uprav bajne pripovedke o morskih strahovih in to le radi-tega, da bi se očuvala na ta način pred konkurenco. Stari narodi so bili zelo babjeverni in to lastnost so uporabili nekateri spretni pomorski trgovci, da so se znebili vsake konkurence z razširjanjem bajk o strahovih v tem in onem morju ali zalivu. V naslednjem hočemo podati nekaj vzgledov morskih strašil, ki izvirajo iz davnih stoletij prcd Kristusom, v koje je verjel srednji vek in so se ohranile do danes. Magnetnl gorl. Rimski pisatelj Plinij (rojen leta 23 po Kristusu) omenja dve magnetni go- ri, ki sta ob morski obali ob izlivu indijske reke Indus v morje. Po Plinijevem opisu čuva ena gora lastnost, da vleče železo nase, druga ga odbija. Ta bajka se je posebno razširila v srednjem veku mcd pomorščaki, ki so se presneto izogibali morij krog obeh Indij, ker so trdno verjeli, da vleče cna magnetna gora ladje, ki so zbito ter zvezane z železjem nase, druga jih pa meče med skalovja. Kako je nastala pravljica o magnetnih gorah? Kitajcem je bila znana davno pred Kristusom magnetna igla v kompasu. Kitajski trgovci so sto in stoletja trgovali po Indijskem Oceanu. Zgodovinsko dokazano je, da je obiskalo kitajsko odposlanstvo na ladjah v drugem stoletju po Kristusu vzhodno obal Afrike in pripeljalo od tamkaj na Kitajsko prvega nosoroga. — Magnetno iglo in kompas je prejel zapad od Kitajcev še le v srednjem vekn. Tn ko so opazovali kazanje magnetne igle, so se spomnili nehote na Plinijevo pripovedovanje o flveh magnetičnih gorah, kl uravnavata kompasu smer. Še le v 16. stoletju je izginil strab pred magnetičnima gorama in se je oklenila pomorske trgovine druga bojazen pred zgoščcnim morjem, po katerem je izključena vsaka plovba. Bajka o neprodirnem zgoščcnem morju izvira iz 6. stoletja pred Kri.stusom in jo je razširil Kartažan Himilko, ki je priplul do Angleške in še dalje, odkoder je dobavljal domovini v Afriki cin in dragoooni jantar. Strašilo zgoščenega morja je bilo rojeno zgolj iz boiazni pred konkurenco. V resnici so §e danes deli morja, ki so poraščeni na vrhu z gostimi morskima rastlinami, ki so pomenjale za jadernice nevarnost, a se jih je lahko ogniti. Zgoščeno morje je otrok strahu pred konkurenco. Zatemnelo morje. Tretje pomorsko strašilo je bila bajka o zatemnelem morju, ki je poguba za ladje ob afriški obali krog današnjega Maroka. Stari narodi so pripluli po morju ob obali zapadne Afrike le do rta Bojador, kier je bil tedaj. konec sveta. Do 15. stoletja se ni upal nikdo preko omenjonpga rta, ker dalje je sama ncič — toipj koncc sveta. Še le portugalski princ Henrik pomoršCak j« plul dalje od Bojadora in prinesel na Portugalsko vest, da bivajo dalje zaroorci in sta bujno razvita rastlinstvo tcr živalstvo. Pravljica o zatemnelem morju se je rodila iz dejstva, ker ravno ob afriški obali nastopajo gosto megleni dnevi v poznem poletju in to radi tega, ker valijo morski toki mrzlo vodo Iz dna morja na površje. Pri spremembi vodne temperature nastopajo goste megle. Et Dobrega upanja In rt Hooin. Globoko v 17. stoletje so plašile morska raziskovanja in plovbe povesti o gvozotah rta dobrega upanja (Cap der guten Hoffnung) na najbolj južni točki Afrike in krog rta Hoorn na koncu Jnžne Amerike. Teh rtov so se ogibale vse ladje radi tega-le: Po morju krog Dobrega upanja so morske gladine, kjer vlada popolna tišina brez vetra in jaiernica ne more naprej. Nekoliko proč od tega opasnega brezvetra je vetrovni pas, ki lahko žene jadernico napivej z največjo brzino. Takorekoč vzporodni pojav tršine in vetrovnostl je bil dolga stoletja strah, katerega si niso mogli razlagati plovci. Ob rtu Hoorn moli iz morja več za ladje skrajno opasnih koraljnih čeri. Pomorščaki, ki so se vračali iz morij ©b Južni Ameriki, so pripovedovali, da so videli na morju ob Hoornu jaderni«o. katera tiči z razprostrtimi jadri na peči in ne more že bogznaj koliko let nikamor naprej. Italjanska jadernica »Choronna d* Italia«, ki je hotela razvozljati uganko x na skalo prikovano ladjo, se je razbila ob tamošnjem koraljnem skalovju. Se le norveška barka »Servia« je v novpjšem času ugotovila, da ni ona zagonetna jadernica z vedno razprostrtimi jadrami nič druzega, nego bela koraljna skala, ki izgleda od daleč kakor ladJa, ki je nasedla. Še le po tem razvozlanju so zabeležili Amerikanci na pomorski zemljevid ob rtu Hoorn odreBiino pripombo v sebedah: »Skala, ki je pni'ohna jadornici.«