16
Izvirni dopisi.
Iz Logatca 10. januvarja. Za 8. t. m. sklical je državni poslanec Dr. Ig. Žitnik v Gor. Logatci v gostilniških prostorih ondotnega župana shod svojih volilcev, na katerem je poročal o njegovem lastnem — oziroma delovanji državnega zbora. — Zbralo se je v tesnih prostorih nekaj volilcev in žena tako, da je bila soba natlačeno polna. — Gospod kaplan Fran Juvan iz G. Logatca pozdravil je zbrane poslušalce ter nasvetoval predsednikom shoda preč. g. župnika J. Lavriča, kateri je bil enoglasno izvoljen. — Po običajnem pozdravu drž. poslanca dal mu je besedo — kateri je potem v 2 uri trajajočem, jako poljudnem govoru poslušalcem risal delovanje drž zbora, sosebno slovenskih in slovanskih poslancev. Omenil je, da mu je jako žal, da nima nikacega napredka — nika-kega dobička, zlasti za nas Slovence od državnega zbora zabeležiti — kajti delovanje drž. zbora onemogočili so razni prepiri in celo pretepi v državni zbornici radi jezikovnih naredb. Pojasneval je te jezikovne naredbe ljudstvu, ter omenil, da hočejo liberalni Nemci imeti gospodarstvo nad ogromno večino Slovanov v Avstriji. Mi slovenski poslanci udali se ne bodemo nikdar, dejal je, temu nasilstvu ter vedno zahtevali ravnopravnost narodov — ščitili našo narodnost in naš materin jezik. — V daljšem, jako poljudnem govoru razložil je tudi volilcem nagodbo z Ogersko ter omenil, da se narodno kaščanska slovenska zveza močno poteguje za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. — V prav resničnih besedah narisal je poslušalcem, čemu nam je treba vseučilišča v Ljubljani. — Slovenski dijaki, kateri so najbolj bistrih glav, pogub-ljajo se v tujih mestih in to je krivda, da imamo toliko pomankanje slov. uradnikov — kar bi bilo v Ljubljani dijakom laglje — ker so blizo doma — vse je ceneje in vsak bi lahko shajal s 30 fl. na mesec. — K sklepu res izvrstnega govora izrekal je nado, da se morda vrnejo mirnejši časi v drž. zbornico in da bode na prihodnjem shodu morda lahko poročal o kacih vspehih si. drž. poslancev v drž. zbornici v korist Slovencev.
Predsednik se mu na to v izbranih besedah zahvali, ga navdušuje k vztrajnosti, in upa, da bode s svojo navdušenostjo za pravico in resnico v prihodnje kaj dosegel za svoj narod — na kar mu zbrani volilci mej „živijo" klici izreko enoglasno zaupanje. — Pri tem govoru sprožil je tudi preč. g. župnik nekoliko besedi o eminentni važnosti „Naše straže" ter spodbujal poslušalce, naj se v ogromnem številu vpišejo v to društvo, na kar se je tudi vpisalo mnogo udov.