St. 2&
V Trstu, sabota 9. decembra 1876,
Tečaj I.
»Edinost" izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in vel>»-a» vse leto gl. 2 kr. 40-m , w P°l"	» 1 »
• » * čtrt » » — » 70.
Za oznanila, kakor tudi za »poslanice" se plačuje zanavadne iatopne Trs e:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . • , * 2 krat C „ , » „ 3 krat
Zn veče urke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistrove hi»e, na Relvedere pri g. Bertolinu, V okolici: Na Občini t loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri g. Ani Takun in v Bazovici pri Ani Tub, v Skednji pri Fr. Knncin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina nnj so posiljnk sv.lvnnu it. 424, pisma in dopisi vrednistvu v Škorkoli st. 84. Udje pol. dr. „Edinostu k t eri mesečino redno plačujejo, dobivajo list brezplačno nu dota.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V oilinoBti je moč*.
OKOLIŠKI VOLILCI!
Nismo postavili kandidatov v list zato, ker smo razdali v vsak okraj okrožnico z svojim kandidatom. Volite tiste kandidate, kateri so na okrožnici zapisani. Pridite vsi, v vsakem okraji na določeno mesto, in volite soglasno; ako ima kedo katero drugo ime na listu, nego je od političnega društva „Edinost" po okrožnici (circulare) naznanjeno, naj ga izbriše in zapiše ono, ki je na okrožnici „Edinosti." Volite vsi soglasno in pokažite, da niste hlapci lahonom in zaničevanja vredni sužnji Garibaldincem. Pomislite, da je izdajalec svoje domovine, kdor voli svojega sovražnika za zastopnika, da nij vreden, da ga zemlja nosi, da omadežuje svoje brate, da mori svoje otroke v materinem telesu! Dosti! saj Vam je Bog dal nm v glavo in srce v prsi, da morete sami soditi, kaj je prav in pošteno, kaj krivično in ostudno. Kdor voli sovražnika svojega naroda, ta opravlja hudičevo službo!
OKOLIČANI!
Jutri v nedeljo 10. decembra je vsej okolici najvažneji dan, volili bodete namreč v tržaški mestni zbor svoje zastopnike, kateri bodo imeli veliko nalogo, se potezati za svete narodne vaše pravico v deželnem in mestnem zboru. Okoličani! toliko let so varovali od vas izvoljeni domačini vaše koristi in potrebe v hudem boju z laško stranko, katera ima glavni namen, vso okolico polaščiti in jo tako pripraviti za skrivni svoj namen. Ako imate le iskrico ljubezni do svojega rodu v svojem srci, ne boste poslušali svojih nasprotnikov, ki vam obetajo zlate gradove, samo da bi jih volili, potem pa bi potegnili krinko z obraza in bi ne hoteli za okolico ničesa znati.
Ne poslušajte novih županov (capovilli); oni niso našega naroda, oni so nam od magistrata zoper našo voljo in prepričanje vsiljeni, oni morajo delati za svojega gospodarja magistrata, kateri jih plačuje z vašimi
krvavimi žuli, namreč z davki, katere vi v mestno blagajnico nosite, da lahko široko-ustno in samopašno gospodarijo neposlušaje vaših prošenj. Ne poslušajte daljo onih, ki lazijo okoli vas, kateri so dobro plačani od laške stranke, da bi nam usilili laha v okolico, ki ne zna našega jezika, kateremu je toliko mari za okolico, kakor Turku za vašo vero. bodite pošteni, ne dajte se prodajati za okrogli denar, ki ga vam taki sladkoustneži ponujajo in obetajo ; to je vse prazno, vi izgubite svojo prostost, in ukloniti se boste morali dati svojim nasprotnikom, da sami ne boste znali, kedaj.
Pridite jutri vsi na volišče in prinesite svoje listke, na katere zapišite tiste možake, katere vam priporočajo vaši znani veljavni in pošteni možje v zvezi z političnim društvom „Edinost* oni se bodo potezali v mestnem in deželnem zboru za vaše pravice, katere vam gredo po božjem in naravnem zakonu.
Okoličani ! vedite, da lahoni vse žrtvujejo, da bi zlomili slovensko trdnjavo, ka-
tera Trst obdaja od vseh strani, oni vpora-bljajo vse moči, da se izbriše slovenski značaj vašej okolici. Laška stranka v Trstu, katera ima vedno skrivne protiavstrijsko namere, ona je huda sovražnica našej narodnosti. Laškej stranki ni nobena stvar prenizka in preumazana, katere koli se more poslužiti, vse je njej dobro, kar jej rabi, da vam krati pravice, nobena postava jej ni presveta, da no bi je obračala sebi v korist, vam v škodo.
Okoličani! zapomnite se to dobro, in premislite dobro, kedo vam srečo želi, lah ali pošten vaš domačin? Zagotavljamo vam, ako se boste pošteno in stanovitno pri volitvi vedli, da vam prisije boljša prihodnost, štrli boste glavo kači, katera se hoče v zdravo meso vaše okolice ugnjezditi in vam počasi luč političnega živenja ugasniti. Ijažnjivi proroki pošiljajo vam celo pozive (proklame) v slovenskem jeziku, da bi vas lažje omamili in pridobili za svoj namen, kadar pa se v mestnem zboru vaši domači izvoljeni poslanci za slovenski jezik pote-
gujejo, takrat teptajo z nogami vse prošnje in zahteve, katere so pravične, ki jih vaši zastopniki » vsemi pravičnimi vzroki v Živih barvah nasprotnikom kažejo. Zdaj rabijo od laske stranke vsiljeni kandidatje slovenščino, to se nam zdi tako kakor se godi takrat, kadar kdo konja lovi, oves mti moK, potem pa mu korofcae po hrbtu žvižga.
Okoličani! poslušajte nas glas, kateri izvira iz pravega slovenskega srca, k vam govore vaši bratje, vaši rojaki, katerim je na srcu blagor vas in vse okolice, kateri enako čutijo, delajo in trpe z vami. Ne smete pozabiti žive resnice, ako se vam ▼sili človek, ki ni naše krvi, kateri ne ume-je milega našega domačega jezika, da bode zgubljena vaša narodna svoboda. Tak Č)o~ ▼ek bo skrbel za to, da se se te šole, ki so zdaj slovenske, polaščijo, vaši otroci pa bodo brez prave moralnosti izdani onemu liberalizmu, ki ne pozna ne vere, ne slovenščine. Potrudite se vsi z listki, kamor vam je v nedeljo jutro odkazano, ne sprejemajte vozov od nsfprotne stranke, ki jih bode vam ponujala, spominjajte se na vest, katera vam dobro in slabo v srcu očita, boljši hoditi in se truditi, nego od nasprotnikov ponnjanih vozeh voziti; taki vozovi bodo vas v pogubo peljali. Vse to, dragi okoličani, dobro si k srcu vzemite, da ne boste potem tožili, ko bode prepozno, kadar ne bode več mogla pomoči ni pretnja ni tožba.
Ako bodete po zdravem svojem prepričanji volili domače može, ki jih vam vaši zaupni možaki po priporočbi političnega društva „Edinost14 predlagajo, zadovoljni boste rekli: Storili smo po svoji vesti, poslušali smo poštene možake in mi se ne kesamo. Vaša zmaga pa bode segla daleč, daleč čez mejo tržaške slovenske okolice, in ves slovenski svet bode z ponosom hvalil vašo poštenje in vašo zmago.
Govorilo se bo s ponosom i veseljem : Slovenci, vrli stražniki na jadranskih obalih, drže zvesto narodno zastavo visoko, branijo vse napade hrabro in dokler je taka straža na sinji Adriji, ni se bati pogube Avstrije, če tudi južni sovragi vedno naskakujejo trdnjavico.
Kakor zvesti Slovani in Avstrijani boste vedno imeli zaupanje pri mogočnem prestolu Avstrije, spoznani ko neobhodno potreben steber, ki pomaga vzdržavati celo-kupnost Avstrije, ki ne sme biti spodjeden od sovražnih zob lahonskega zmaja.
Priporočati imamo posebno vam Križanom in Carbolanom pri sv. Mariji Magdaleni, da volite zložno tistega kandidata, ki ga je pol. društvo „Edinost« priporočilo; ako omagate, sramota ne zadene le vaših okrajev temuč vso okolico.
Vsak prijatelj našega lista jo dolžan, to svojim bližnjim pojasniti, podučiti jih teina to delati, da izgubljeno pridobi in jim vpiše po dotičnoga želji narodnega kandidata na listek. Ako vsak svojo sveto dolžnost točno stori, zmaga bo naša in nič ne bodo pomagali slovenskolaški plakati od
lahonov ponoči po zidih okolice nalepljeni, z velikimi stroški od renegatov narejeni.
Zakličemo vam tedaj: Okoličani! ne-vdajte se, nevdajte se lahonom!!!
T>opl»i.
V Trstu 30. noeembra.
Mestna čitalnica je pričela letos svojo zimsko sezono z koncertom. Pretekli mesec, v nedeljo 25. p. in. pa je napravila besedo z prav zanimivim programom. Pevci so peli, to se mora reči, prav dobro. Tombola z lepimi dobitki se je vršila veselo. Igra „Brati ne zna* treba je, da nekoliko prerešetam, ali ne na oni način, kakor „Narodov* dopisnik, ki je vse nekako megleno videl, da bi ga poznal, posodil bi mu rad svoje naočnike, morda bi vendar lupina iz očeša odpala, ki mu je zavirala tako soditi, kakor se ima po pravici; pa pustimo ga, saj se lahko zmoti vsak. Igra sama ob sebi ima prav šaljivo obliko, pa igralci so jo še poveličali, da se je le en glas čut, taki igralci nastopili bi lahko povsod.
Da se je pa dobro predstavljalo, zahvaliti se je razdeljenju rol v primrne roke; začnimo pri glavni osebi: Naš Martin Primož pravi komiker, držal se je vedno v svojih mejah, ni pretiral, občinstvo se je vedno smijalo in ploskalo; njemu na strani je stala živa perica, ki ga je nadlegovala z ženitvijo, gčna. I Taki. Gospa Ničla g. Doli-narjeva, znala je vzajemno dražiti smešnega Primoža, in ko mu je na zadnje še francosko pismo brala, da je vrečo krompirja z Francoskega dobil, pozgačkalo je poslušalce do dobrega. G. H. pravi intrigmt, znal je Primožu prav na srce govoviti ter ga s pismom opehariti. Po igri je bil ples, ki je trajal do zore. Teško smo zapustili narodni dom, v katerem se nadejamo še dalje v zimskem času kratkočasiti.
Tržaška čitalnica, ki je prva na Slovenskem vstanovljena bila, stoji Še vedno, da si jej nekateri poligloti smrti žele. Složno bratje!	_
Iz tržaške okolice 6. decembra.
Okoličani, bliža se čas, ko bode treba zopet nase potrebe, pravice, želje in krivice mestnemu svetovalstvu razlagati; za vse te reči bode skrbelo naše politično društvo „Edinost,« katero brani in tirja pravice naše okolice in našega naroda.
Posebno moramo biti zložni, da odvr-žemo okrajne glavarje (nove župane in komisarje) ker oni nam delajo veliko krivico pri volitvah: Glavar I. okraja k sebi vabi volilce, jim na srce predlaga za svetovalca moža, ki ni nase vere, niti naroda, ter vo-lilocin obeta, da jih v omnibusih na volišče popelje, ali je to pošteno ?
Glavar VI. okraja z vsemi močmi agitira zoper g. Nabergoja, pa bodo magistra-tovci prej vrženi, nego g. Nabergoj iz mestnega zbora.
Glavar III. okraja vabi volilcc na magistrat in priporočava nekega dr. Mestro-
na. Kdo ve, kaj Še njih kolegi ▼ pogubo naše okoliče delajo ?
Okrajni glavarji naj pošteno in vestno svojo službo opravljajo, nikar pa naj ne za-peljtijejo volilccv in agitirajo za možake, ki nameijavajo naše pravice v mestnem zboru tlačiti.
Prihodnji mestni zbor, ako hoče biti pravičen, mora uslišati naše želje in pravične proteste.
Sistem okrajnih glavarjev ni po želji niti potrebi ljudstva, tedaj se mora po deželni postavi premeniti.
Okoličani! da pa lehko to dozežemo bodimo zložni, ker v mzlo*čini je moč."
Rodoljub,
V Trttu 6. decembra.
Okoliški učitelji so letos v III. mestnem razredu volili, če tudi je to krivično bilo, ker nemajo toliko plače, kakor nekteri c. uradniki ki jim zviti magistrat niti ni volilne pravice dal. Znane nam so vse splet« ke in kvarstva, bodisi od magistratove stranke, bodisi od trojice (pa ne svete j) Bonin, Masten, Toros, kateri so v trdni zvezi delali po svoji vesti (?) kakor se je g. Masten v nekem poslanem v „Narodu* izrazil.
Dolgo si nas za nos vodil in rabil našo potrpežljivost g. Masten, dolgo je veroval narod hinavskemu hlinjenju, ali čas je prišel, da se je tiček pokazal, da je to, za kar ga nijsmo nikdar imeli. Kako ste agitirali po okolici, to vam je povedal na* rod, kako ste se pa poštenjakom pred volit« ijo kazali, to povemo zdaj, ko smo prepričani, da ste izdajica postali in renegat v fini obliki. Ze pred volitvijo so kazala vaša dela tihotapstvo, da delate z vsem srccm za nasprotno stranko; da ste delali s prepričanjem, to dvomimo. Nij nam treba praviti, da ste imeli težek položaj, ali poštenjak zna tudi v stiski čist ostati.
Kedor pa izdajstvo dela, sramuje se ga lastna mati, tako je govoril Lavrič. Nam je znan uradnik, ki je v počeni kolibi, volil je po svojem prepričanji, volil je, kar mu je blagi čut navdajal in z mirnim srcem lahko reče: jaz nijsem nikdar proti mojemu narodu stal, vedno sem hranil čisto vest in ponosen sem, da imam toliko čuta v srcu proti vsem navalom na moje dejanje. G. Masten, pomnožili ste prav vi trojico rojansko, zagotovljeni bodite, da jo tudi vknjižimo v ono knjigo, v katero se je prvi vpisal Juda# Iskarjot.
Mej narodom živite, imeli bodete velike zasluge pri magistratu, mi jih vam nismo ncvošljevi, lahko vam tudi kak križeo prileti, ali še celo kak Medšidov red, to nema za nas nobenega pomena, ker ne gledamo na zunanjost, ampak na notrajnošt.
Ker je pa vaš čut segnjil, zgubili ste tudi zunajnost — Juri Bonin! Bog daj, da bi bile vsak mesec volitve, za nekatere bi ne bilo slabo, ulekli bi mastne dnine, še kaka žena ne bi pogledala desetice, ki bi jo hotel kak kolegu darovati, ker bi sc jej zdelo, da je preveč, vzeti desetico za prineseno pismo, ker je uže od druge strani
nenavadno plačilo dobila. Ali volitve so pri kraji in le vsake tri leta, do takrat pa se marsikaj predrugači, do te dobe hočemo pa tudi mi skrbeti, da izdajsko drevo do nebes ne zraste.
Zdaj pa pošljite še kako poslano v „Narod," ali pojdite se opirati v „Sočo," malo upanja imamo, da se zamurec obeli. Na Prosek pa vam damo srečni pot in dobro priporoČbo.
Filodemus.
Politični pregled.
Uže davno smo omenili, da nagodba s Ogri ne bode imela dobrega vspeha, i tako je tudi to. Večina našega državnega zbora je zavrgla zahtevanjc, naj se narodna banka razcepi v dve polovici, kar Ogri zahtevajo. Naši ministri so bili zarad te stvari v Peštu, ali brez vspeha so se vernoli. Ta spotikljaj, ki se ne da odpraviti, razdere naposled vse.
Premi ije v Turčiji še traje, demar-kacijne meje so določene, v ponedeljek se začne v Carjigradu konferencija, katere bo menda kmalo konec, ker ruski poslanec bodo odločno zahteval, da se posede Bolgarija, Bosna i Hercegovina i naj druge vlade temu pritrde, ali ne — Turčija se bode gotova branila — Rus bo marširal v Bolgarijo i tam red ustanovil; vojna mej Rusijo i Turčijo je gotova; Nemčija Rusa ne bode ovirala, Avstrija, kakor se je zadnje dni pokazalo, tudi ne; angleška vlada, ki je Rusiji tako hudo žugala, stisnola je sedaj rep mej noge, ker je sprevidela, da stoji sama i da sama ruskih namer ne more pre-striči. Ali posede Avstrija Bosno i Hercegovino, to je še vprašanje, ki se pa kmalo mora rešiti. Bodi pa temu, kakor hoče, Slovanom na Turškem vstaja zarja.
Krajna Imena y tržaškej okolici.
(Konec *).
7.	Padriče so Gropadi najbliža vas po legi in tudi v tem, da se ime da težko razlagati. Najbolj verjetno se daje izpeljevati iz po in drčati ter po tem bi pisava Padriče bila popačena na mestu Podrčje. Beseda je gotovo slovenska, ker še Lahi pišejo Padrich po starem hrvaškem pravopisu, ki so si ga izposodili za slovenska imena ker stara pisava ch odgovarja sedanj ej pisavi c. Pisava Padricciano še pri Lahih ni obveljala. Sicer velja tudi tukaj to, kar smo opomnili pri razlagi imena Gropada.
8.	Prosek, uredno Prostcco} tudi ime bulgarskega mesta; iz proseči — označuje kraj, kjer se je zemlja prosckala. Oblika pro-, ki se denašnjej slovenščini oslabljena glasi prekaže nam starodavnost tega ime-
•) V zadnjem listu beri: (Daljo), no (Konec), kakor so jo tiskalo po pomoti iu zdoJaj pristavi: (Konec prihodnjič.)
na. Kraj je znamenit zarad izvrstnega, po vsem svetu slovečega vina Prosekarja, ki ga vže Plinij omenja z imenom Pucinom, in so mu Grki rekali Piktanon, Pripoveduje se tudi, da je to vino Liviji Avgnsti, materi cesarja Avgusta, podaljšalo življenje.
9. TrebiČe — iz trebiti — zaznamenuje kraj, kjer so gozd iztrebili, toraj to kar laz, prelog; ako sprejmemo drugo razlago imena Bane (glej zgoraj), imate Banjt in Trebice enak pomen, kar ni čudno, ker vasi ste si mejašici. Iz iste korenike so tudi druga temu podobna imena, kakor: Trebič, Trbiž — Tarvis, Treviso itd. kakor ni obveljala laška pisava Padriccianoy tako tudi ne pisava Trebicciano ali Trebichiano, katero so hoteli vpeljati nekateri prenapetneži, zlasti nezanesljivi tržaški učenjak dr. Kandler. Lahi pišejo sedaj uredno: Trebich. O tem še smešnico. Pisatelj teh vrst je pred nekaj let šel s prijateljem, kranjskim Slovencem v to vas in ko je ta bral napis: Trebih, smejal se je prvi tako, da se je moral držati za trebuh. No, brez vse koristi še lahon-sko krivopisje ni!
Dadatki k razlagani. a.) Greta. Ne le v beneško narečje, temveč tudi v pismeno italijanščino je prešla beseda greto s pomenom: kamniti in peščeni breg. Naša Greta je res pri morskem bregn. b.) Kadin. Nek itali-jansk pisatelj pravi, da so tej okrajini ime dali tamošnji Slovenci. Po vsej pravici tedaj ga smemo izpeljevati iz slovenske korenike. c.) Rocol. Izvedeli smo, da je ta okrajina ime dobila po bogatem kmetu enakega imena, ki je v začetku sedemnajstega stoletja iz Kranjskega s&m prišel in je bil gospodar skoro vse okrajine. Njegovi vnuki so potem za časa škofa Skarliča malo po malo vse razprodali in tudi rodovina Rocolov je izmrla, Žalibog tudi dan danes mnogo okoličanpv posnema Rocolove vnuke in tako gine po malo slovenski živelj v okolici ter prepušča tla ptujim elementom, d.) Rojan. V po* trjenje, da le slovenska pisava je prava in prvotna, naj služi tudi to, da v starejših laških knjigah se čita Rojan in ne Rojano kakor pišejo zdaj Lahi, ali celo Roiano, kakor sedaj piše trž. magistrat. Tudi v staro-slovenščini se nahaja beseda soraj — stok, sovodnje, v litovščini raju s — tok; kore-nika bode rt- s pomenom: teči. e.) Vrdela. Ulica pri potoku, nad katerim je zdaj „Corsia Stadion,* od trga sv. Ivana (ki nosi to ime po cerkvi sv. Ivana) do Jelma, klicala se je sv. Pelagija — contrada S. Pe-lagio, v tržagko-laskem narečji S. Pel a j (primeri Sem-Polaj, t. j. sv. Pclagij na Krasu), ker drži k starej cerkvici sv. Ivana in Pelagija na Starem bregn v vrdelskej okrajini. Cerkvica je prav stara ; ni znano sicer kedaj je bila sezidana, ali toliko jc gotovo, da leta 1525 je vže stala. Bila jc posneje tam kaplanija dokler so sezidali novo farno cerkev sv. Ivana Obglavljenega, katerej je sedaj podružnica. Prav sedaj — 1. 1876 — jo popravljajo na stroške nam dozdaj se neznanega dobrotnika, i.) Opčine. Nekateri zazlagajo to ime iz korenike pa in iz besede vspenjati se, ki iz te korenike
izvira in pomeni toliko kakor: kipeti kvišku. Od tod pečine — kvišku kipeče gore in Opčine — vas o pečinah. Če prav se nam Trstenjakova razlaga iz op čina zdi boljša, vendar tudi druge ne zametamo, spoznavši, da ni prva ni druga ni tako gotova, da ne bi se dalo jej kaj oporekati. Namen tega spisa pa tudi ni ta, da damo svetu učeno in obširno razpravo, temveč kratko ra%lago našemu ljudstvu. „Vse skusite; kar dobro je, držite.-
Pristavek.
Poleg navedenih okrajin in vasi ste v spodnjej okolici še dve okrajini, ki nosite ime so. Marije Magdalene (zgornja in spodnja) po cerkvi, ki je v zgornjej teh okrajin bila do leta 1785; v zgornjej okolici pa je se vas, ki po cerkvi ima ime so. Križa. Tako tedaj ima okolica, ako štejemo Lipico za vas in ker tudi Carbuli ste dve: 12 okrajin ali kontrad in 12 vasi. Vsaka okrajina in vsaka vas je imela nekedaj domačega svojega delegata ali župana; po novej organizaciji, ki je bila okolici le centralizacija k mestu, pa so okrajine prištete mestu in imajo od magistrata postavljene „okrajne glavarje," v zgornjej okolici sta dva „de-želska glavarja* (v Prošeku in v Bazovici) ter vsaka vas ima še posebnega »vaškega glavarja,* kateri pa so v resnici vsi le ma-gistratovi komisarji.
V cerkvenih zadevah spadajo okrajino pri mestu ali popolnem, ali deloma k mestnim župnijam. Le župnija Dev. Marijo Veče (vulgo Jeznitska) jc izključljivo mestna in se v njej slovenski ne pridignje, ticer pa spada k drugim mestnim župnijam kolikor toliko tudi okolice ter se Božja služba (se ve da razen tega, kar je latinskega) opravlja tudi v slovenskem jeziku. Te župnije so: stolna sv. Justa, novomestna sv. Antona, staromestna Dev. Marije Pomočnice (vulgo starega sv. Antona) in predmestna sv. Jakoba. V spodnjej okolici ste župniji sv. Ivana v Vrdeli in sv. Mohora in Fortunata v Rojanu. V srednjej okolici je župnija v Ščcdni in ste neodvisni kuraciji v Barkovljah in na Katinari s privatno kaplanijo „Rcvol-tellatt na Frnedu. V zgornjej okolici so župnije: Opčine (najstarsa župnija v trž. okolici, nekedaj edina v trž. deželi poleg stolnice sv. Justa) s kaplanijo v Trebičah, dalje Prosek, ki je nekedaj kot kaplanija spadal pod goriško nadškofijo, in Križ; neodvisni kuraciji ste Bazovica in Kon-tovlje ; Lipica pa kot kaplanija spada pod Gročansko župnijo, ki je vže zunej tržaške okolice.
Število prebivalstva vse tržaške okolice, kakoršna je šc do danes ko to pišemo, znaša 43.79(i duš. Ker pa hočejo nekatere okrajine, ki so pri mestu in so zato najbolj bogate in obljudljene, mestu vtelesiti in jih vže sedaj mestu prištevajo, zato se število okoliških prebivalcev, ako sc to zgodi, skrči na 120.102 duš. Dotični sklep tržaškega deželnega zbora ni se dobil vladinega po-trjenja. Ce prav se jc v okolici, zlasti v tistih delili okolice, ki so bliže mestu, vgnjezdilo veliko lahonstva — ker italijan-
fikih ne moremo imenovati slovenskih roditeljev polaščenih otrok — vendar je pravih Slovencev gotovo nad 30 tisoč, seveda le v okolici neprištevni. Slovencev v mestu. Nekdaj je bila vsa okolica čisto slovenska:
*
» •
Videli smo, vsa krajna imena v trža-škej okolici imajo izvir v slovenskih kore-nikah. Krajne razmere, ljudska pripovedovanja in zgodovina potrjujejo očividno naše razlagovanja ter pobijajo nasprotna dozdevna dokazovanja tukaj naseljenih Italijanov, ki neradi pripoznavajo da žive na slovenske) zemlji. Dalo bi se o tem še veliko govoriti: imena posameznih krajev, potokov, hribov.... pričujejo, da tržaška okolica je bila od ne-kedaj slovenska. Še več: cel« nekatera imena tržaških mestnih ulic so slovenska in sam Cratey, tržaški patricij, v svojej zgoraj imenovanoj knjigi pri razlagi imena ulice kovač pravi, da „se ne smemo čuditi, da nosi ulica kranjsko ime, ker ne le da smo sosedje Kranjske, temveč tudi naši kmetje ne govore drvzega jezika razen kranjskega" (t. j. slovenskega). Tržaško-laški dialekt je bil neki še v začetku sedanjega stoletja ves nainešan s slovenskimi besedami in se je po malem vedno bolj približeval beneškemu, kateremu je sedaj skoro enak. Vendar še zdaj rabijo tržaški Lahi sploh slovenske besede : kljuka, pek, svitek, smetana (zmotena), potok (patok).... Slovenščina okoličanov jc precej dobra ; zlogi in končnice se izgovarjajo dosti čisto, le množina brezpo-trcbuih laških besed jezik kazi, kar pa ni čudno pri takih razmerah, kakoršne so tukaj.
Pri vseh dosedanjih neugodnih okoliščinah so se vendar ohranila slovenska imena in slovenska narodnost v tržaškej okolici in to naj nas okoliške Slovence spodbuja, da si te svetinje še dalje ohranimo in naj nikdar ne pozabimo
tla sinovi Slave smo!
------
Domače stvari.
Tržaški in okoliški rodoljubi!
Prihodnjo nedeljo 17. t. m. Vas podpisani odbor vljudno vabi v tržaško čitalnico (via S. Francesco N. 4.) ob 11 uri dopoldne, da se bodemo pogovorili zaradi nadaljevanja našega lista Edinost.* Rodoljubje dobijo se posebej tiskane okrožnice.
Odbor „Edinosti."
♦ *
*
Žena, še jako mlada, je prišla pretekli teden iz Dornbcrka v Trst že pozno v noči, porodne težave jo napadejo da omedli, dva stražnika to zapazita, in ker nij bilo več dobiti kočije, da pelje ubogo ženo v bolnico, primeta jo in na rokah v bolnico neseta, kjer je malo potem porodila zdravega fantiča.
Kt :(:
Popravek. V članku „Kratkočasnica* v zadnjem listu ste dve pomoti: Mesto:
6	Košut, naj se bere: 38 Košut; stavec namreč nam jih je kar h krati 32 pohrustal ; dober tek! Dalje na mestu : 2 Stnnada, kar
ne pomeni nič, naj se bero: 2 Str nada.
---
Bazne stvari.
V	Stjakll ubil se je pretekli teden nek prešičar imenom Prijatelj — bil je baje predobre volje — in spozabil so je revež, kako se v normalnem stanji po stopnicah hodi.
* * *
V	Hriiscvici je pred 14 dnevi mati nevedoma svoje dete mesec dnij staro v postelji zadušila. V Lipi je neko dete tudi
pred dvema tednoma zgorelo.
* *
*
Iz komenske žendarmerijske postaje vnesel je peto, Bog ve kam, nek žen-darm imenovan Kenič — zakaj se ve ve! Z izgovoreni, da gre k „ljuici v vas" izvabil je nekomu iz Komna civilno obleko — pa kakor se zdi, ženi se dalje časa, kakor je pri nas na Krasu navada ! Bog mu daj
srečo pri sladkem opravilu!	(Soča )
*
Vihar v Bengaliji. Angleški listi poročajo, da je število ljtidij, katere jc vihar usmrtil, premajheno, ako se ceni samo na 120 tisoč. Uradna cenjenja so naštela, da jc poginilo 215 tisoč ljudij samo v štirih okrajih. Imenovani okraji leže ob reki Ganges, in misli se, da je število še premajheno ; zraven viharja je prišla še povodenj. Trije veliki otoki in veliko manjših so bili
7	metrov pod vodo, ravno tako bregovi trde zemlje na 5 do 0 ur od morja notri. Jccicn otok, Dakim-Sahabaspore z imenom, je 800 angleških kvadratnih milj velik in je sam štel 240 tisoč prebivalcev, Ilatija in Suudep pa vkup 100 tisoč. Kdor se je splazil na drevje, je odišel poginu. Nekaj so
jih valovi mrtvih vrgli na kopno. Vsa živina je poginila, vse ladije so odplavale. Od vseh uradnikov na Dakinu še je samo eden rešil. Na enak način je v taistih okrajih pred
dvanajstimi leti 60 tisoč ljudij konec vzelo. * *
«
Sreberno morje. V Danimarki so zapazili na enej ladiji, katera je 7 let po atlantiškem ocejanu plula, da ima spodnji del, ki je z bakrom nabit, močno posrebren. Ladija je namreč prišla v ladijodelnico, da jo popravijo na spodnjem delu. Ostrgali so belo stvar od kakra in ta ostrgana stvar je vrgla 10 odstotkov čistega srebra. Stvar nij izmišljena, ampak gola resnica; učenjaki so sprevideli, da veliki ocejan ima nad šest in
trideset milijonov centov srebrnine v sebi. * *
*
Koliko je študentov na vseučiliščih, kaže tole: v Strasburgu 720 — Berolinu 1824 — Gotingnu 991 — Gradcu 930 — Hali u 989 — Heidelbergu 534 — Jeni 442 — Insbruku 633 — Kilu 199 — Konigs-bergu 623 — Lipsiji 2047 — Mariboru na Nemškem 409 — Monako vem 1145 — Munstvu 470 — Pragi 1844 •— Tiibingnu
827 — na Dunaji 3228.
* *
*
Porod v zclezniškem vozu. Pred nekimi dnemi se jc peljala neka gospa po železnici v Genovo. Pridružil se je na neki postaji lep gospod in sede v isti kupe. Gospa se zatajuje, bolečine prihajajo, čas se bliža. — Gospa migne gospodu, ki jo je molče opazoval, gospod priskoči in v trenutku je bilo eno bitje več v vozu, lepi novorojenec jc kričal in zvijal se, menda mu ni bilo po volji tako mlademu se voziti po svetu. K sreči je bil oni gospod doktor zdravništva, vse jc bilo na prvi postaji vreje-
no, da sta mati in sin v zavetje prišla. * *
*
Ullirl je v 132 leti svojega živenja gerk Georges Stravides na Smirni, bil je pek in do zadnjega zdrav. Peki redko dolgo žive.
Prijatelji dobre kapliee, pozor!
Pri razgledu nove luke.
Na Greti je prevzel podpisani krčmo pri Križmanu v svojo last, ter si jemlje čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bode vedno imel izvrstna vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo, ter se slavnemu občinstvu gorko priporoča.
F. Tiber.
Lastnikizdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Ltojdn.