t Premilostni, prevzvišeni gospod knezoškof Ljubljanski dr. Janez Krizostom Pogačar je v dan 25. januvarja 1884. 1. umrl. Slavni pokojni knezoškof je bil velik prijatelj ljudskemu šolstvu in učiteljstvu. Omenjamo tii le njegovega prvega pastirskega lista, ki ga je preblagi vladika izdal ob nastopu na svojo stolico (6. sept. 1875. 1.). Prevzvišeni pokojnik je takrat mej drugim pisal: »Najprijaznejše pa pozdravljam vas, častiti učeniki, odgojitelji in voditelji učeče se svetne in duhovne mladeži; veselo upanje živi v meni, da se nikdar utrudili ne boste v ljubečem potrpljenji in žrtvovanji". nPrvo podlogo k nravno-verski omiki mora Ijudska šola pokladati, in moja iskrena želja je, da bi vi častiti sodelalci v vinogradu Gospodovem, v vsej pomenljivosti spoznali razmere, v katerih se do nje nahajate. Nij res, da bi bila ljudska šola ločena od cerkve; krščanskemu nauku je častni prostor pri šolski uredbi odločen, in ravno ta pouk cerkvi sami spada vsled njenega poslanstva. Katehet, kot zastopnik cerkve, tudi duhovne vaje vodi; oba, katehet in učitelj, si v krščanski zastopnosti drug drugemu pomagata pri svetem delu nravno-verske odreje. Cerkev nima samo prav, ampak tudi najsvetejša dolžnost je njena, da se pravic jej podeljenih poslužuje in tako pride do zaželenega upliva. Ona ne more drugače, da male vodi h Kristusu, božjemu prijatelju otrok, in da ljubezen do njega vsaja v njihova mlada, mehka srca". »Cerkev je pa po šolski postavi naše kronovine še drugačno z ljudsko šolo tesno zvezana in združena. V deželnem šolskem svetu jo zastopata dva uda duhovskega stanii, ki ju cesar na predlog škofov imenuje; tudi v vsakem okrajnem šolskem svetu ima svojega od škofa imenovanega zastopnika; konečno pa je vsak samostojen duhovni pastir sam ob sebi uže ud krajnega šolskega sveta; v mnogih, znabiti v večini šol na deželi, je on tudi krajni šolski nadzornik. Naše stanje je tedaj tako, da v administrativnem, kakor tudi v didaktično-pedagogičnem obziru pri šoli veliko premoremo. Sami torej sodite, bi li prav bilo, ko bi se mi pravic, ki nam toliko upliva zagotovljajo, posluževati ne hoteli". nOd nekdaj so bili duhovni pastirji prvi odgojitelji ljudstva. Upam, da bo ravno ljubezen do predragega naroda našega vas gnala, da tudi vprihodnje zvesti ostanete temu svojemu poklicu". Te in enake spodbudne besede prevzvišenega pokojnega knezoškofa so pri našem šolstvu in učiteljstvu obrodile gotovo mnogo lepega sadu, in njegov spomin bode vedno živel mej nami.