U č i 1 a. (Spisal J. Lapajne.) . (Dalje.) Važen je ukaz, ki govori o redu okrajnih učiteljskih knjižnic. Tu se v §. 1. določuje, da sme odbor teh knjižic umišljevati si taka učila, katerih si posamezni kupiti ne more. Pri vseh učilih je treba pred očmi imeti to, da slike in črke in drugi deli na njih niso premajhni in predrobni, da se otroško oko preveč ne napenja in kratkovidnost preveč ne pospešuje, kajti še drug ukaz (s 26. nov. 1878. 1., št. 15213) priporoča, da učitelji pazijo, da otrokora vid ne oslabi. Važna je naredba, s katero se šolske oblasti opozorujejo, da morejo pri vojaškozemljepisnem zavodu naročevati izdelovanje velikih stenskih kart posameznih okrajev in raest. Naročila se vzprejemajo pa le tedaj, ako se želi imeti najmanj 200 kart, od katerih stoji ena 2 — 4 gld. (naredba od 29. febr. 1880. 1.). Z ukazom s 15. jan. 1876. 1. je določeno, da učila za prirodopis in fizikalno - kemijske aparate ne potrebujejo ininisterijalnega odobrenja. Pri prirodopisnem uku se gleda — v smislu tega ukaza — na krajevne predmete in posebne potrebščine posameznih šol. Na mnogih krajih uže domače prirodnine in šolski vrt dajo dovolj nazornih učil; zato ne gre dajati splošnih postavnih navodov za prirodopisne zbirke na Ijudskih in meščanskih šolah. To pripušča ministerstvo okrajnim in deželnim šolskim oblastim, da odločijo v posameznih slučajih. Poskusi v fiziki na ljudskih in meščanskih šolah izvršujejo naj se le z najenostavnejšimi pomočki; učenci naj se le bolj opozorujejo na najvažnejše fizikalne in keraijske premembe v življenji in Da prikazni v naravi. Potem bode za plodoviti pouk v fiziki na Ijudskih šolah le malo aparatov treba. Zbirka fizikalno - kemijskih aparatov bode za različne šole različna; o tem bodo okrajni in deželni šolski sveti v posameznih slučajih z ozirom na učne načrte odločevali. Z ukazom z 8. marcija 1877. L, št. 2123, je priobčen zapisnik učil za risanje, pa ne za občne ljudske šole, ampak za meščanske in obrtno nadaljevalne šole in druge učilnice. Sličea ukaz je z 10. dec. 1879. 1., št. 15886. Imeniten je §. 8. državne šolske postave, drugi odstavek, ki se glasi: Okrajno šolsko nadzorstvo izbira in določuje, zaslišavši okrajno učiteljsko konferencijo, izmed dopuščenih knjig in beril tiste, katere naj se rabijo. §. 63. državne šolske postave terja, da je telovadišče pri vsaki šoli in po možnosti tudi vrt za učitelja in kmetijsko poskušališče. 0 učilih (samoučilih, orodji, blagu) za ženska ročna dela govori §. 80. šolskega in učnega reda, po katerem raorajo stariši in krajni šolski sveti (občine) za to skrbeti. 0 določbah, po katerih se je treba ravnati, da se odobri novo učilo, nočemo razpravljati, ker se te le redko rabijo. Dobro si je zapomniti ministerijalni ukaz, po katerem učitelj ne sme od učencev terjati, da si poleg knjig, katere so za pouk nepogojno potrebne, naročijo še drugih knjig ali učnih pomočkov. Sploh se mora na to gledati, da se prihranijo učencem vsi neopravičeni troški za učne pripomočke. Raznovrstna učila. Učil je už. skoro kot listja in trave. Prištevati smemo k učilom v širjem pomenu besede vse, kar učitelja in učence obdaja. Vsi predmeti, kar jih je v obližji, so več ali manj vredni, da se učitelj ž njimi bavi in da učitelj ž njimi otroke seznani. Seveda, učitelj seznani otroke s predmeti, ki so v šoli, s šolsko sobo, s šolskim poslopjem itd. Tedaj so tudi učila: miza, stol, klop, kreda, goba, črnilo, pero, svinčnik, knjiga, pisanka itd. In res se govori tudi o teh in enakih stvareh v časnikih in knjigah, ki razpravljajo o učilih. Pa tudi stvari, ki so zunaj šole, v okolici, v naravi, prištevajo se v širjera pomenu k učilom. Tedaj gozd in drevje, polje z žitom, njivo z zelenjavo, hlev z živino, tiči v zraku in ribe v potoku — vse to je učilo. In človek sam je učilo, s katerim se je baviti slehernemu učitelju in učencu. Učitelj ima torej uže sani na sebi in v svoji najbližji okolici dovolj učil. Skoro da mu ni treba iskati ,,umetnih" učil, vsaj mu uže narava sama ponuja toliko pripravnega, s čemur mu kaže seznaniti gojence. Pa vsaj eden najimenitnejših pedagogov, Pestalozzi namreč, ni v svoji siromašni šoli drugače postopal, kakor smo užepovedali: -Soba, steue, zidovi, hodniki, orodje, obleka in dr., to so bile njegove knjige. (Dalje prih.)