GDK: 232.311.3:174.7 Larix decidua Mili. Semenska plantaža sudetskega macesna Jani BELE'k UVOD Ena od nalog sodobnega gozdarstva je tudi pogozdovanje gozdov s kakovostnimi sadikami na področjih, kjer ni mogoče nor- malno naravno pomlajevanje. Pod kako- vostno sadika si v glavnem predstavljamo sadika z dobrimi morfološkimi značilnostmi (tršatost, barva iglic~ razvit koreninski si- stem), o genetski osnovi pa v glavnem ne vemo kaj dosti. Pri izbiri semenskih sesto- jev, kjer nabiramo material za osnovanje semenskih plantaž, gledamo predvsem na fenotipski videz, na podlagi katerega skle- pamo na dobro genetsko osnovo. Osnova za osnovanje vegetativne se- menske plantaže so cepiči, nabrani iz plus dreves. Pri izboru teh plus dreves moramo poleg vsega ostalega upoštevati tudi dej- stvo, da ta drevesa že rodijo. Prav zaradi tega se pojavi o brod v vegetativni semenski plantaži znatno prej kot pri generativni (o- snovani iz semen). Kakovost in pogostost obroda povečujemo še z raznimi negoval- nimi ukrepi v plantaži. Mednje sodita pred- vsem obrezovanje in dognojevanje. Zaradi . obrezovan ja so drevesa majhna, kar omo- goča lažje obiranje storžev. NASTANEK IN RAZVOJ SEMENSKE PLANTAŽE SUDETSKEGA MACESNA Pri pogozdovanju področij severo- vzhodne Slovenije se je zelo dobro obnesel macesen - Larix decidua Mili. Ob določanju med različnimi vrstami mecesna (evropski, japonski, sudetski) je slednji pokazal znatno boljše rezultate, predvsem kar se tiče pri- rastkov, saj so višinski prirastki že pri dvo- letnih sadikah za okoli 30 centimetrov večji kot pri evropskem macesnu. Ker je zelo težko priti do semena, je bila na pobudo * J. B., dipL inž. gozd., Semesadike Mengeš, 61234 Mengeš, Prešernova 35, YU. 432 G. V. 9/90 dr. Brinarja osnovana semenska plantaža. Cepiči zanjo so bili nabrani v sestojih sudetskega macesna v treh semenskih okoliših: Moravško hribovje, Moransko ni- žavje in Moravsko šlezijski Beskidi (tatran- ski okoliš) na Češkoslovaškem. Nadmorska višina teh okolišev sega od 366 do 890 m. Cepiče iz plus dreves se nabira na dva načina: s plezanjem v krošnjo drevesa, kjer se jih reže, ali pa s streljanjem s puško s tal, kar je vsekakor enostavnejši način. Cepljenje, osnovanje, negovanje in nad- zor nad plantažo je ob pomoči Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ,,Slovenije prevzelo Gozdno gospodarstvo Maribor. Cepljenje je bilo izvršena leta 1964. Prva plantaža je bila osnovana v Tišini, in sicer so bile v njej cepljenke 30 klanov. Čeprav je bil prostor za plantažo izbran po natančni analizi vseh dejavnikov, je ravno tisto leto, ko so bile cepljenke posajene, reka Mura večkrat prestopila bregove in uničila del plantaže. V želji, da bi rešili, kar se je še dalo rešiti, so preostale cepljenke in del rezervnih prenesli v Markovce pri Ptuju in tam osnovaH novo plantažo. Na žalost je v njej ostalo le še 21 klanov, kar povzroča določene probleme pri prodaji semena, kajti v semenski plantaži naj bi bilo od 30 do 50 klanov. Na izbor lokacije je vplivala ugodna ·lega (okoli ni macesnov, kar onemogoča stransko opraševanje, površina je ograjena in je v sestavu drevesnice, kar omogoča stalen nadzor in lažje izvajanje negovalnih del, dostop do plantaže je enostaven, saj leži ob cesti Ptuj-Varaždin). Cepljenke so začeli saditi oktobra 1969. Posajenih je bilo 360 sadik v kvadratni mreži 6 x 6 metrov. Med istovrstnimi kloni je najmanj 12 metrov razdalje, da ne pride do samoopraševanja. Kljub vestnemu delu v plantaži je vsako leto propadlo določeno število dreves. Te vrzeli so nadomeščali z novimi cepljenkami. Ce- piče so nabrali na obstoječih drevesih v plantaži, kar je bilo po eni strani že prvo nenačrtno obrezovanje. V letu 1977 so bila nekatera drevesa že višja kot 6 metrov, zato je bil skrajni čas, če že ne malo prepozno, za prvo krajšanje vrhov. Obrezali so jih februarja. Naslednjič so obrezovali, zopet nekoliko prepozno, leta 1988 po na- vodilih strokovnjakov češkoslovaškega in- štituta Liptovsky Hradok. Bistvo obrezova- nja je, tako kot pri sadnem drevju, da se krašnja razvija predvsem v vodoravni smeri in je pri idealni obliki višina drevesa enaka širini krošnje. Pri plantaži v Markovcih se je pokazalo, da je razdalja med drevesi 6 x 6 metrov premajhna, kajti že sedaj se pri sosednjih drevesih prepletajo veje. Tudi sestava tal v plantaži ni najbolj primerna. Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo je leta 1978 analiziral tla in iglice. Za tla so ugotovili, da so ilovnata s slabo kislo reakcijo in majhno vsebnostjo humu- sa. Vse to ima za posledico majhno količino dušika, fosforja in kalija v tleh. Foliarna analiza je prav tako pokazala, da drevesom primanjkuje glavnih hranilnih elementov, predvsem kalija in dušika. Sestavo tal so izboljševali z dodajanjem hlevskega gnoja, gnojilnih tablet in z zelenim gnojenjem. Spomladi 1979 je bila plantaža razširjena še za 2 hektarja z drevesi 20 klanov. V naslednjih letih je zopet propadlo precej sadik, nekaj zaradi pošl