Celje - skladišče
D-Per
III 19/1990
1119900824,4
COBISS e
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merx	Številka 4 - Leto X - April 1990
Merx, sestavljeno podjetje sestavljajo: Avlo Celje, Avtolehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinstvo in turizem Celje. Gostinsko podjetje Ravne na Koroškem, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Korotan Ravne na Koroškem, Kozjak Radlje ob Dravi, Izbira Laško, Jelen Slovenske Konjice, Jelša Šmarje pri Jelšah, Košenjak Dravograd, Lipa Šentjur, Meja Šentjur, Mlinsko predelovalno podjetje Celje, Mesarstvo Jurij Šentjur, Moda Celje, Potrošnik Celje, Potrošnja Zagorje ob Savi, Prodaja Šoštanj, Resevna Šentjur, RTC Golte Mozirje. Savinja Laško, Savinja Mozirje, Špik Šentjur, Teko Celje, Tok Šentjur. Toper Celje, Trgovsko podjetje Radeče. Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica: člani: Danica Dosedla, Zdenka Mažgon, Darinka Oset, Zdenka Zimšek. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš: ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4. Naslov uredništva: Merx, sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Likvidnostne razmere v Mercu
Na zadnji seji poslovodnega sveta in delavskega sveta Merxa je bilo zelo veliko razprave posvečene tudi likvidnostnim razmeram v Merxu.
Ko so direktoiji Merxa konec marca poslušali poročilo o likvidnostnem stanju članic (podal ga je direktor banke Tone Guzej), s stanjem niso mogli biti najbolj zadovoljni. Kar nekaj članic je v sistemu Mene banke, ki jim likvidnost stalno peša, druge pa se prav tako občasno spopadajo z likvidnostnimi težavami. Večina zaradi neizteija-nega denarja, ki jim ga dolgujejo njihovi poslovni partnerji.
Na seji so tudi ugotovili, da danes dobro delajo le tisti, ki se s partnerji sproti dogovarjajo o plačilih, in vsi tisti, ki razširjajo, kolikor se v današnjih razmerah sploh da, prodajo na krog dobrih plačnikov. Tako se zaloge ne kopičijo. Prav imajo tudi tista podjetja, so ugotovili na seji, ki povečujejo svojo prodajo z raznimi prodajnimi akcijami, s popusti, prodajo na prostem, kajti bolje je imeti nekaj manj gotovine na banki kot pa veliko denarja v grmadah neprodanih zalog. Blago naj se obrača, so dejali trgovski direktorji.
Da pa bi se likvidnost v Mer-xu izboljšala, je direktor banke Tone Guzej predlagal nekaj preventivnih ukrepov, ki jih bodo morale članice takoj uveljavljati, kajti položaj lahko zaradi morebitnega podaljševanja rigidnosti lahko jutri postane neobvladljiv.
In za kakšne ukrepe gre? Takoj je potrebno organizirati komercialni sestanek za dogovor v optimalizaciji blagovnih tokov v okviru Menca in širše. Nelikvidna podjetja morajo takoj operativno ukrepati na vseh kritičnih točkah (likvidnostni plani). Meraova banka pripravi predlog za izplačila OD po podjetjih, tako da bodo nekateri kritični dnevi izvzeti in da bodo prednost pri izplačilu imela likvidna podjetja. Na področju hranilništva morajo podjetja zagotoviti, da delavci varčujejo najmanj 50 odstotkov OD v Meraovi hranilnici. Za negativna podjetja se bo vodila posebna obrestna politika in sicer bodo do limitov podjetja plačevala za odobrene kredite potrjene obresti na PO, nad limiti pa bodo obresti variirale v odvisnosti od gibanja le teh na finančnem trgu. In kot zadnji ukrep se je Mentova banka obvezala, da bo zagotovila strokovni kader, ki bo delal na asignacijah, cesijah, kompenzacijah za vsa podjetja za zagotavljanje večje likvidnosti Merxa.
'is*
.ul>SOat<s<U P*
'O*0	.v"6
Košenjak se je vključil v Merx
Merc povezuje že 35 podjetij
Delovna organizacija Košenjak Dravograd je 28. decembra obvestila tedanji sozd Merx, da do l. 1. 1990 ne bo uspela urediti vsega v zvezi z reorganizacijo delovne organizacije Košenjak v družbeno podjetje, kar je bil takrat pogoj za sprejem samoupravnega sporazuma o povezanosti v Merx, sestavljeno podjetje. Zato je takrat delavski svet Košenjaka predlagal oziroma poslal sklep, da se bo takoj po svojem konstituiranju vključil v Mera, sestavljeno podjetje. To je novi delavski svet družbenega podjetja Košenjak Dravograd tudi storil in na seji 23. februarja, sprejel sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o povezanosti v Mera, sestavljeno podjetje.
Prav tako je družbeno podjetje Košenjak od l. 1. 1990 redno pokrivalo svoj delež sredstev za svobodno menjavo, torej pokrivanje stroškov Meraa, skladno z dogovorjenimi merili.
Na osnovi navedenih argumentov je delavski svet Meraa na prvi seji ugotovil, daje družbeno podjetje Košenjak iz Dravograda, kot nekdanja članica sozda Mera, skladno z 18. členom samoupravnega sporazuma opravila vse za vključitev v
Mera, sestavljeno podjetje kot ustanoviteljica in si s tem pridobila status povezanega podjetja v Merau od l. januarja 1990.
Turistično
povezovanje
Na pobudo predstavnikov iz Crikvenice in sicer Turistične zveze občine ter Thalassothera-pie iz Crikvenice je Merx v sodelovanju s Konusom iz Slovenskih Konjic organiziral sestanek za celjsko regijo, na katerem so zainteresiranim firmam predstavniki iz Crikvenice predstavili turistično, zdravstveno in rekreacijsko ponudbo.
Na koncu je bil sprejet dogovor, da bodo posamezni predstavniki preučili propagandno strokovno gradivo ter cenike za ponujene zdravstvene in gostinske storitve ter se v neposrednih stikih, po interesih medsebojno povezovali v skladu z gmotnimi možnostmi, zdravstvenimi interesi in drugimi pogoji.
Kako v letu 1990
Šestindvajsetega marca so člani poslovodnega sveta Meraa obravnavali poslovno politiko sistema oziroma osnutek programa dela za leto 1990, pozneje pa je ta dokument obravnaval tudi delavski svet Meraa in ga tudi potrdil.
Letošnje leto je za preoblikovanje Meraa in večino članic začetek novega obdobja ali vsaj bistveno drugačnega od dosedanjega. Ne le da smo spremenili imena nekaterih firm in jih organizirali v skladu z zakonom o podjetjih, ampak prisegamo tudi na novo vsebino, na novo gospodarsko politiko, ki bo zajemala nove zasnove upravljanja in vodenja in novo poslovno filozofijo. Zato smo se drugače kot doslej lotili priprave poslovne politike oziroma priprave planskega dokumenta našega dela, ob čemer se moramo zavedati, da se bosta še nekaj časa v praksi prepletali stara in nova poslovna filozofija. Zato bo iskanje nove vsebine in oblike planskega dokumenta oteženo in aktualno še vse to leto in zato bo letošnje v znaku sprememb razvojnih in drugih listin, programov in seveda planov.
Cilje, ki si jih je vrh Meraa zastavil v letošnjem letu, so v dokumentu strnili le v nekaj točk. Tako je zapisano, da se bomo letos na moč trudili povečati dobiček - na ravni sistema in njegovih posameznih subjektov kot tudi na ravni dejavnosti. Druga skupna naloga je povečati prodajo na domačem intujem
trgu, vsa sedanja tržišča je potrebno na vsak način zadržati in poiskati poti še na druga. To pomeni, da moramo obdržati konkurenčnost, jo večati z novimi zanimivimi programi in naložbami. To je seveda povezano s kakovostjo proizvodov in storitev in skrbjo za razvoj tehnologije proizvodnje hrane.
Finančna sposobnost članic Meraa ne sme pasti pod kritično točko, zmanjšati moramo zadolženost in povečati prilive »svežega in zdravega« kapitala.
Pri tem nam bo najbolj pomagalo znanje, kot je tudi zapisano v poslovni politiki, pri čemer se lahko vprašamo, ali ni to morda skupaj z nalogo, da se zavzemamo za čimvečji dobiček, kar glavna naloga v Merao-vem dokumentu. In to tudi je v marsikateri firmi. Tesno s tem je povezana skrb za pospešeno razvojno raziskovalno dejavnost, inovativno poslovanje in znanstveno delo.
Med cilje za letošnje leto pa je vsekakor treba uvrstiti še skrb za povečanje ugleda našega sistema in skrb za povečanje njegove konkurenčnosti in učinkovitosti.
V skladu z določili pogodb in sporazuma Meraa pa se bodo seveda v dogovoru s članicami Meraa kot krovnega- sistema, dogovorili za nekatere skupne posle, ki se bodo opravljali na ravni novega Meraa, sestavljenega podjetja.
Ne bi zahajali v podrobnosti, kateri so ti posli, zagotovo pa
jih je veliko, kar navsezadnje potrjuje dejstvo, da se je Mera organiziral v poslovni sistem s privolitvijo večine članic in jih tudi uspel obdržati v svojem okrilju.
Na razvojnem področju imamo prav sedaj veliko programov, ki so življenjskega pomena za posamezne članice. Prav pri uresničitvi teh programov se bo še kako potrdila stara resnica, da ima združitev in delovanje v združeni oblili več prednosti kot pomanjkljivosti. Že samo to, da smo združeni finančno močnejši, čeprav kot posamezniki nismo bogataši, zavrže marsikateri dvom o organizacijski obliki, za katero smo se odločili.
To moč, ki nam daje združena oblika, pa bomo krvavo potrebovali že kar letos, saj se neugodna gospodarska gibanja vlečejo že lep čas in se bodo nadaljevala, če smo optimisti, vsaj do konca prvega polletja. Kako bo v prihodnje, je težko predvideti, a je malo verjetno, da se bo stanje spremenilo kar čez noč. Kupna moč prebivalstva še kar pada, kar je za Mera kot pretežno trgovski sistem usodnega pomena, likvidnost pa tako in tako že dolgo ekvilibrira nad črnim breznom insolventnosti. Da ne govorimo o nejasni politični podobi naše dežele, ki ima usodni vpliv na razplet gospodarskih gordijskih vozlov.
Vprašanje je, koliko bo vse to vplivalo na poslovanje našega sistema in njegovih članic.
MERX
Vll«)TNIK	APRIL 1990
Šestintrideset delegatov in šestinpetdeset glasov
w
Število glasov po vloženih sredstvih
Novi delavski svet Menca torej sestavlja 36 delegatov, vendar pa je število glasov posameznih delegatov različno glede na kriterij vložena sredstva na dan 31. 12. 1989, kije določen s Samoupravnim sporazumom o povezanosti v Mene. Tako je skupno število glasov vseh delegatov delavskega sveta 56. Poglejmo, koliko glasov ima posamezni delegat.
Blagovni center Celje 7 glasov, Mlinsko predelovalno podjetje Celje 4, Potrošnik Celje 2, Prodaja Šoštanj 1, Trgovsko podjetje Radeče 1, Žila Slovenj gradeč 1, KZ Celje 2, KZ Slovenske Konjice 1, Lipa Šentjur 1, Gostinsko podjetje Kozjak Radlje 1, Jelen Slovenske Konjice 1, Gostinstvo in turizem Celje 1, Jelša Šmarje 1, Dravinjski dom Slovenske Konjice 1, RTC Golte Mozirje 1, Avtoteh-nika Celje 1, ŠPIK Šentjur 1, Tekstil konfekcija TEKO Celje 1, Gostinsko podjetje Bistra Ravne 1, TOK Šentjur 1, Meja Šentjur 1, Mesarstvo Jurij Šentjur 1, KZ Laško 1, Avto Celje 1, Potrošnja Zagorje 1, Zdravilišče Dobrna 1, Savinja Mozirje 1, Turist Nazarje 1, Resevna Šentjur 1, Korotan Ravne 1, Moda Celje 2, Izbira Laško 2, Savinja Laško 1, Košenjak Dra-
Odločite se, postanite naš dopisnik!
vograd 1, Toper Celje 2, Merx SP Celje 7 glasov.
Verjetno pa bo za marsikaterega bralca zanimiva tudi tabela, na osnovi katere je posamezni delegat iz podjetja dobil ustrezno število glasov. Kot smo že prej omenili, so bila osnova za število glasov v organu upravljanja vložena sredstva na dan 31. 12. 1989. Pa poglejmo:
Skupaj vložena sredstva po stanju 31. 12. 1989 v 000 din	Število glasov v organu upravljanja
odO do 7.168.500	1
od 7.168.501 do 14.337.000	2
od 13.447.001 do21.505.500	3
od 21.505.501 do 28.674.000	4
od 28.674.001 do 35.842.500	5
od 35.842.501 do 43.011.000	6
od 43.011.001 do 50.179.500	7
itd.	
Kdo so delegati novega delavskega sveta?
Albin Ojstršek novi predsednik
Na prvi redni seji, 10. aprila, je delavski svet Mera, sestavljenega podjetja, ugotovil, da so v skladu s 37. členom Samoupravnega sporazuma o povezanosti v Mera vsa v Mera povezana podjetja in Mera SP določila po enega delegata v delavski svet Meraa. Novi delegati so:
1.	Trgovsko in servisno remontno podjetje AVTO CELJE
2.	Trgovsko in proizvodno podjetje AVTOTEHNIKA CELJE
3.	Gostinsko podjetje BISTRA RAVNE NA KOROŠKEM
4.	BLAGOVNI CENTER CELJE
5.	Trgovina in storitve DRAVINJSKI DOM SLOV. KONJICE
6.	GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE
7.	Rekreacijsko turistični center RTC GOLTE MOZIRJE
8.	Gostinsko podjetje KOZJAK RADLJE
9.	Trgovsko podjetje IZBIRA LAŠKO
10.	Gostinstvo-hotelirstvo JELEN SLOVENSKE KONJICE
11.	JELŠA ŠMARJE
12.	KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
13.	KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
14.	KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. KONJICE
15.	Trgovsko podjetje KOROTAN RAVNE NA KOROŠKEM
16.	Trgovsko in proizvodno podjetje LIPA ŠENTJUR
17.	Družbeno kmetijsko podjetje MEJA ŠENTJUR
CEHNER FRANC
SELES MARJANA
KREUH IVANKA
OJSTERŠEK ALBIN
POHAJAČ ŠTEFAN
GRAČNAR ALBINA
KAČIČNIK FRANC
POKERŽNIK ANTON
BUKOVEC NEVENKA
KEJŽAR ANICA PEPERKO ZVONE
VOZLIČ MARTIN
VEC JANEZ
KOZMAN ANTON
PANDEL MIHAEL
KOVAČIČ IVAN
MLAKAR JOŽE
18.	MESARSTVO JURIJ ŠENTJUR
19.	MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE
20.	Trgovsko podjetje MODA CELJE
21.	T rgovsko podjetje POTROŠNJA ZAGORJE
22.	Trgovsko podjetje POTROŠNIK CELJE
23.	Trgovsko podjetje PRODAJA ŠOŠTANJ
24.	Trgovsko podjetje RESEVNA ŠENTJUR
25.	Gostinsko podjetje SAVINJA LAŠKO
26.	Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje SAVINJA MOZIRJE
27.	Servis, prevozništvo, inženiring, kooperacija ŠPIK ŠENTJUR
28.	Trgovsko podjetje TEKO CELJE
29.	Temeljna organizacija kooperantov TOK ŠENTJUR
30.	Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER CELJE
31.	TRGOVSKO PODJETJE RADEČE
32.	Gostinsko podjetje TURIST NAZARJE
33.	ZDRAVILIŠČE DOBRNA
34.	Trgovsko podjetje ŽILA SLOVENJ GRADEC
35.	MERX SP CELJE
36.	KOŠENJAK DRAVOGRAD
KOVAČ BENO
GORJUP DANICA
KNAPIČ JOŽICA
POLANEC JANEZ
TAMŠE LIDIJA
SEVČNIKAR GRETA
GRAČNARJANEZ
PETRIČ ANICA
POTOČNIK MOJCA
GRAČNARJANEZ
HAJSINGER MARIJA
MASTNAK JOŽE
JANČIČ ZORA
CELESTINA MARIJA
ROBNIK VERA HRIBERNIK VERA
LESKOVŠEK JOŽE FRANČEŠKIN ŽARE ERJAVEC JURIJ
Delegati so za predsednika delavskega sveta soglasno izvolili Albina Ojsterška iz Blagovnega centra, za njegovega namestnika pa Danico Gorjup iz Mlinsko predelovalnega podjetja.
Pristojnosti delavskega sveta
Glede na to, da je bila pred kratkim prva seja delavskega sveta novoorganiziranega sistema Mera, boste, kot ste verjetno že opazili v tej številki, lahko prebrali nekoliko več prispevkov, ki se nanašajo na to sejo. Gre namreč za nekatere novosti, ki se precej razlikujejo od starega načina dela.
V tem prispevku vam bomo, glede na to, da so delegati delavskega sveta postavljeni v povsem drugačen položaj od prejšnjih delegatov, saj srejemajo sklepe in odločitve na kapitalski osnovi, torej so odgovorni tudi za sklepanje in delovanje finančne organizacije in podobno, podrobneje predstavili 38. člen Samoupravnega sporazuma o povezovanju v Mera, ki nam govori o tem, kakšna pooblastila ima novi delavski svet Meraa, sestavljenega podjetja.
Delavski svet ima predvsem sledeče pristojnosti:
-	sprejema temelje letnih in srednjeročnih planov Meraa,
-	sprejema osnove za delitev dobička Meraa iz 34. člena SaS na predlog poslovodnega odbora,
-	sprejema samoupravne splošne akte Meraa v skladu s tem SaS in zakonom,
-	določa organizacijo Meraa na predlog PO,
-	imenuje in razrešuje poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Meraa, ki jih imenuje delavski svet Meraa (PS) ter izvršilne organe DS Meraa (PS),
-	sprejema zaključni račun Meraa vključno s finančno organizacijo,
-	odloča o odpisu neizterljivih teijatev,
-	odloča o skladih finančne organizacije (rezervni sklad in drugi),
-	odloča, v katerih bančnih organizacijah se bodo vodila sredstva finančne organizacije,
-	odloča o pooblastilih izvršilnih odborov in poslovodnega odbora,
-	sprejema in spremlja izvajanje temeljev poslovne politike in rezultatov poslovanja Mera (PS),
-	imenuje člane razpisne komisije za imenovanje predsednika, namestnika predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora ter sekretarja Meraa,
-	daje soglasje o prokuri pooblaščenim delavcem na sklep predsednika Poslovodnega odbora,
-	odloča o pristopu novih podjetij v Mera (PS) in ustanavljanju posebnih organizacijskih oblik v okviru Meraa, na predlog poslovodnega odbora,
-	odloča o povezanosti Meraa (PS) v druge oblike poslovne organiziranosti in povezanosti,
-	daje soglasje k razdrtju tega sporazuma s posameznim povezanim podjetjem na predlog PO,
-	sprejema ustrezne ukrepe za preprečevanje neuspešnosti gospodarjenja posameznega povezanega podjetja,
-	odloča o povečevanju vložkov povezanih podjetij na predlog poslovodnega odbora,
-	opravlja druge zadeve, določene s SaS in zakonom.
Delavski svet veljavno odloča, če je na seji prisotna večina
vseh delegatov. Veljavno pa sprejema sklepe z večino vseh glasov. Vsak delegat ima pri glasovanju toliko glasov, kolikor ustreza celotnemu deležu združenih sredstev povezanega podjetja v Merau in finančni organizaciji.
Imenovanje odborov
Določitev
pooblastil
Delegati so na prvi seji delavskega sveta imenovali, na podlagi 46. člena Samoupravnega sporazuma o povezanosti v Mera, sestavljeno podjetje, tudi svoje izvršilne organe in hkrati operativne izvajalce sprejete razvojno poslovne politike za tekoče leto.
Vsi izvršilni organi so sestavljeni iz strokovnih kadrov, ki obvladujejo posamezna področja dejavnosti pri članicah, so fleksibilnejši, da se lahko pogosteje sestajajo in sprejemajo operativne odločitve na osnovi predlogov vodstva Meraa za posamezna področja dejavnosti.
IZVRŠILNI ODBOR ZA RAZVOJ je petnajstčlanski, predsednik odbora je Franc Miklavc iz Savinje Mozirje, njegov namestnik pa Stane Bizjak iz Zdravilišča Dobrna.
IZVRŠILNI ODBOR ZA TRŽENJE šteje prav tako petnajst članov, njegov predsednik je Vili Kregar iz podjetja Avto Celje, njegov namestnik pa je Miroslav Peško iz Dravinjskega
doma Slovenske Konjice.
IZVRŠILNI ODBOR ZA FINANCE je petnajstčlanski, svojega predsednika in namestnika predsedenika pa bo odbor izbral na prvi seji, ki jo bo sklical direktor finančne organizacije.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA je devetčlanski in je sestavljen iz delavcev, ki opravljajo delo splošnega pomena, trženja, razvoja in področja financ. Predsednik je Žare Frančeškin, njegov namestnik pa Emil Štukelj iz finančne organizacije.
Delavski svet je imenoval tudi NADZORNI ODBOR, ki ima sedem članov, predsednik odbora je Rado Tržan iz Mesarstva Jurij, Šentjur, njegov namestnik pa Lidija Tamše iz Potrošnika Celje.
Naj povemo še to, da so posamezni izvršilni in nadzorni odbor sestavljeni 'tako, da delegati pokrivajo vsa področja dejavnosti Mera, sestavljenega podjetja, in da je v vseh odborih vključena večina povezanih podjetij.
Za-
upanje
Če stvari dovolj poenostavim, potem lahko zapišem, da v življenju ne gre za nič drugega, kot za boj za oblast. Pri tem moramo besedo »oblast« razumeti dovolj široko, večpomensko, plastično. Z oblastjo pride moč, denar in spoštovanje - dobrine, ki jih nikoli nimamo v zadovoljivi količini. Pri fenomenu oblasti pa gre za dvoje: kako opravljati oblastniške posle brez nadzora in brez konkurence. Težnja k monopolu je naravna in splošna - če nimaš konkurenta, si najboljši, od delovnega mesta, funkcije. Enako velja za nenadzorovanost - biti brez kontrole pomeni biti brez napak, brez slabosti, pomeni biti najboljši. Na vso srečo v družbi velja še ena zakonitost ali zakon; to je zakon ravnotežja. Zato, ker vsi želimo monopol, se to sprevrže v konkurenco. Tam, kjer je konkurenca, moramo tekmovati; tekmujemo pa lažje, če poznamo nasprotnikove slabosti in napake, kar pomeni, da moramo nadzirati njegovo delovanje.
Razen te naravne kontrole in konkurence, ki ju lahko zatremo le z nasiljem, so si ljudje izmislili kontrolne točke ali kontrolna obdobja, ko je po črki zakona nujno preverjanje delovanja in izrekanja ljudi, komu bodo v prihodnosti zaupali mandat (dali pooblastilo), da v njihovem imenu odločajo o zelo pomembnih rečeh. Delavci sistema Mera smo to pomlad soodločali, komu bomo zaupali v prihodnje: kdo bo imel oblast v republiki, občini, v podjetju. Vsak se je odločal po svojih merilih, pa vendar moramo opozoriti na dve: objektivni (merljivi) rezultati in značaj.
Preizkus uspešnosti vseh vodstev je dobiček, ki ni le ekonomska kategorija in ne vsota denarja. Dobiček je predvsem merilo uspešnosti vodstva, je merilo sposobnosti, da iz nekaj nastane nekaj več, da iz malega zraste veliko, da nepomembno postane pomembno...
Našega zaupanja je vreden le tisti, ki nam ga zna vračati - zaupanje izčrpamo, ko ga zahtevamo - zaupati človeku, ki v vsakem vidi nekaj lepega, enkratnega, neponovljivega, ki vidi, kaj je kdo sposoben narediti, človeku, ki ne vidi samo slabosti, napake, neumnosti... Nihče ne more imeti toliko znanja, take sposobnosti in nihče ne more biti tako uspešen, da bi mu zaradi tega lahko opravičili slab značaj. Ne pozabite: edino resnično bogastvo te družbe in teh podjetij smo mi, navadni, vsakdanji ljudje, ki smo pod težo razmer nekaj časa v življenju tudi delavci in volilci.
In če ne boste zaupali pravemu človeku ali vodstvu, vam ostane le upanje. Tega pa ne zapravite za nič na svetu!
I.S.
Kje lahko dvignete denar?
Naj višji dvig brez najave ali primerjave je 1.200,00 din, sicer pa vsakemu zagotavljajo dvig celotne hranilne vloge ob pravočasnem sporočilu (1 dan pre-
Imetniki Meraovih hranilnih knjižic pa lahko poslujejo na vseh do sedaj odprtih blagajnah in seveda pooblaščenih PTT enotah, o čemer bodo še posebej obveščeni.
Poslovanje v letu 1989
Če na odprtem morju jadrnico zaloti vihar in se ta uspe vrniti v luko, pa čeprav s strganim jadrom, potem vsa čast posadki. Če že niso zelo dobri, potem vsaj ne morejo biti slabi.
Približno tako bi lahko ocenili naše poslovanje v preteklem letu. Mera kot celota, tako so ocenili tudi na drugi seji poslovodnega sveta, se je v razmerah hiperinflacije kar dobro znašel in poslovno leto zaključil ugodno. Večjih izgub ni bilo, razen v nekaterih delovnih okoljih s specifičnim položajem zaradi višje sile. - Tu so izgubo tudi pričakovali.
Že rezultati o obsegu prodaje med letom in stanje likvidnosti so kazali na to, da v sistemu Mera dobro poslujemo in smo zato lahko tudi pričakovali ugodne rezultate.
Seveda pa smo januarja letos v Jugoslaviji spremenili obračunski sistem z veljavnostjo za nazaj in samo ugibali smo lahko, kakšne bodo posledice na računovodsko izkazane rezultate. Nov obračunski sistem je na posamezne organizacije različ-
Intervencijski uvoz mesa
Najbolj so se ga razveselili kupci
Po sklepu Zveznega izvršnega sveta so na začetku letošnjega leta v Jugoslavijo uvozili večje količine junečjega in svinjskega mesa. Junečje je bilo za okrog 50 odstotkov cenejše od domačega, svinjsko pa za približno 13 odstotkov.
Sveže meso, uvoženo iz Poljske in Madžarske, je bilo namenjeno le za široko porabo, ne pa za predelavo v mesne izdelke. Seveda je to meso pri kupcih sprožilo veliko povpraševanje, saj je bila predvsem junetina občutno cenejša od doma pridelanega mesa.
Sandi Janša, komercialni v podjetju Mesarstvo Jurij Šentjur, nam je dal naslednjo izjavo o intervencijskem uvozu mesa: »Mislim, da je bil uvoz mesa kampanjski, njegov namen pa je bil znižanje prodajne cene domačega mesa. V času intervencijskega uvoza mesa ga je bilo na domačem trgu dovolj, zato nam je bilo takoj jasno, zakaj je ZIS sprejel takšen sklep.
Medtem pa smo že prejeli novo obvestilo, v katerem navajajo, da je ZIS odobril uvoz dodatnih kontingentov mesa in celo mesnih izdelkov. Gre za 20.000 ton svinjskega mesa, 20.000 ton junečjega, 5.000 ton piščančjega mesa in 5.000 ton suhomesnatih izdelkov. Te količine naj bi uvozili do konca leta 1990. Zatrjujejo, da ta uvoz mesa ne bi vplival na pocenitev mesa, ampak ima povsem drugačen namen. Ocenjujejo namreč, da se približuje turistična sezona ter da bo na domačem trgu primanjkovalo mesa. Torej bi ta uvoz mesa pomenil nekakšno izravnavanje presežkov in manj kov mesa na domačem trgu in s tem povezane stabilnejše cene.
Do tu je zadeva - z vidika kupca - še sprejemljiva in normalna (posebej, ko gre za ceno uvoženega blaga). Ne gre pa prezreti možnih posledic, ki bodo prizadele domačo proizvodnjo, še posebej proizvodnjo suhomesnatih izdelkov, ki jih je na domačem tržišču dovolj in je tudi konkurenca zelo močna, saj smo vendarle država z velikimi možnostmi za živinorejsko pridelavo.
Res je tudi, da smo lanskoletni rasti cen morali narediti konec. Vprašanje pa je, ali ne obstajajo tudi drugi načini za znižanje stroškov v pridelavi in predelavi mesa - vse od proizvodnje krme do vzreje, predelave in drugih postopkov, ki vplivajo na končno ceno domačih izdelkov.
Posledic intervencijskega uvoza mesa živinoreja ne bo ču-
no vplival, nekateri so izkazali boljše, drugi pa slabše rezultate, kot bi jih sicer po prejšnjem sistemu.
Z njim naj bi bolj verodostojno prikazali rezultate poslovanja podjetja vendar pa se moramo zavedati, da ne obstaja zanesljiv računovodski sistem za hiperinflacijo. Prav zaradi tega si ne upamo izreči bolj konkretne ocene o poslovanju posameznih podjetij v preteklem letu. Na prvi pogled so rezultati zelo dobri, kar bi lahko tudi pomenilo, da smo si za letos zastavili prenizke cilje. Pa vendar se moramo zavedati, da so cilji zahtevni in da bodo od vseh nas zahtevali precej naporov, da jih bomo tudi dosegli. Prav zaradi
tega tudi ocenjujemo, da so izkazani rezultati verjetno zaradi delovanja inflacije boljši kot bi sicer bili.
Finančni rezultati pa niso edino merilo preteklega delovanja našega sistema, zato menimo, da moramo ob tem tudi opozoriti na uspešno reorganizacijo sozda Mera v nov poslovni sistem Mera, sestavljeno podjetje. Tu mislimo tudi na vse tiste spremembe, ki so s to reorganizacijo tesno povezane. Prav od te nove organiziranosti pa veliko pričakujemo v naslednjih letih, in morda je prav ta dosežek še veliko bolj pomemben od doseženih finančnih rezultatov v preteklem letu.
Kaj je to holding?
tila le kratkotrajno. Ta uvoz je za kupca trenutno dobrodošlo olajšanje, nam pa lahko povzroči veliko glavobola.«
Sicer pa smo v obdobju razvoja tržnega gospodarstva, zato so posledice (pozitivne ali negativne) še zavite vmeglo. Morda se bo prav v tej panogi, kjer imajo še veliko možnosti za svoj razvoj, ta ukrep ZIS pokazal za kratkovidnega.
Holding je pravni subjekt, v katerem kapitalno integrirana podjetja ostajajo samostojne pravne osebe, ki so med seboj lastninsko povezane prek krovne družbe (holdinga) in zato medsebojno ekonomsko odvisne. Holdingi so s pravno statusnega vidika organizirani kot kapitalske družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo ali delniške družbe.
Zakaj jih ustanavljamo? Vzrokov je več: holding podjetje je koristno, če je optimalna velikost finančne, tržne in še kakšne druge enote večja od optimalne velikosti produkcijske enote. Holding podjetje lahko prevzame del funkcij povezanih podjetij (finančno, tržno, razvojno ...), lahko je tako imenovani čisti holding, kar pomeni, da opravlja zgolj nadzor nad podjetji. Lahko je pa tudi mešan, ko opravlja še druge posle. Hol-dinški princip organiziranja poslovnih sistemov omogoča mednarodno ekspanzijo kapitala ob koncentraciji profitov na enem mestu.
Upravljanje podjetij je utemeljeno na deležih v kapitalu, vloženem v holding sistem. Koncentracija dobička v holdingu omogoča višjo kreditibilnost sistema in večji pretok kapitala.
Organiziranje holdinških družb omogoča novela zakona o podjetjih (člen 145e), čeprav zakon ne pozna izraza holding. Holding ustanavljajo predvsem nekdanje sestavljene organizacije, pri čemer ne gre le za novo
organiziranost, ampak za vsebinsko rešitev vprašanja lastništva družbene lastnine.
Kot ustanovna sredstva krovne oblike so v praksi največkrat združena sredstva bivših sozdov (npr. združena sredstva za razvojno raziskovalno dejavnost) in internih bank (sklad osnovnih sredstev in rezerve). Podjetje -ustanovitelji izjemoma dodatno združujejo denarna sredstva v določenem odstotku od vrednosti poslovnega sklada. Po ključu, ki izhaja iz deležev v kapitalu, kot smo že zapisali, je porazdeljena tudi upravljalska moč, ob čemer se določi tudi delež glasov, ki pripada deavcem v krovni družbi.
Za vzpostavitev holdinških povezav so potrebne še kapitalske povezave od krovne družbe navzdol. Ena povezava je ta: subsidiarna podjetja odstopijo krovnemu delež svojega poslovnega sklada, za koliko, pa se določi v ustanovitveni pogodbi holdinga.
-Poleg navpične kapitalske povezave je mogoča tudi horizontalna med neposredno zainteresiranimi družbami znotraj poslovnega sistema.
Holdinška transformacija sestavljene oblike nujno zahteva preoblikovanje družbenih podjetij v eno izmed oblik kapitalskih družb, s čimer se sproža proces prebobrazbe anonimne družbene lastnine in način upravlajnja podjetja, saj se lastnik seli zunaj podjetja.
Turist Nazarje
V zadnji (3. številki) Vestnika smo zapisali, da »poslovodni odbor poskuša optimalno speljati stečajne postopke« tudi v Turistu Nazaije. Na ta naš članek smo prejeli od predsednika ZKPO Jožeta Melanška pismo, v katerem nam sporoča, da se je v tem času stanje v tem delovnem okolju bistveno spremenilo.
Namreč v vsebinskem pristopu razreševanja gospodarskega položaja Turista Nazaije ne gre za stečajni način, temveč se s sanacijskimi ukrepi aktivnosti usmerjajo v tesnejše poslovno povezovanje s Savinjo Moziije. Spodbudno pri tem je, da so rezultati gospodaijenja v lanskem letu sanirani do te mere, da je izguba pokrita, tekoče poslovanje zadnjih treh mesecev, pa po izjavi predsednika ZKPO, ne iz-■ kazuje negativnega poslovnega izida.
■
Pred nedavnim je bil na delovnem obisku v Merxu Štefan Korošec. Z vodstvom Merxa, sestavljenega podjetja, in direktorji se je pogovarjal o trenutnih gospodarskih razmerah r Sloveniji in Jugoslaviji v smislu razjasnjevanja nekaterih težav, ki nastajajo ob intenzivnih družbenih spremembah v našem okolju.
MERK
VESTNIK
APRIL 1990
Obveznice Merx -Zdravilišča Dobrna
V prihodnje se bodo kot pomemben vir financiranja uporabljali vrednostni papiiji, zlasti obveznice in delnice. Mnoge projekte je že možno izvajati na podlagi obveznic. Vrednostni papriji zagotavljajo na eni strani dolgoročna sredstva za financiranje investicij, na drugi pa omogočajo varčevalcem, da plasirajo svoje prihranke v donosne programe.
Obveznica je tržna, pravimo Veljavna pogodba kreditnega značaja, ki obljublja, da bodo izplačane njenemu lastniku obljubljene obresti in vrnjena glavnica na vnaprej določen datum. Obveznice se med seboj ločijo po tehničnih lastnostih, po višini obresti ter po zavarovanju oziroma ugodnostih, kijih nudijo. Obveznica je nedvomno najbolj razšiijena oblika dolgoročnega dolga v razvitih tržnih ekonomijah.
Postopek izdaje in sam potek vpisovanja in vplačevanja obveznic je strokovno izredno zahtevno opravilo, zato se je večji del dosedanjih izdajateljev obveznic odločil za pomoč pri izdaji s strani Centra za gospodarsko svetovanje iz Ljubljane.
- Zdravilišča Dobrna v višini pripadajočih obresti z 10 % popustom.
2.	Poleg kuponov za izplačilo obresti je dodano še 5 kuponov za naslednje ugodnosti:
-	pri nakupu obveznice za 500 DEM ima kupec s predložitvijo dodatnega'kupona 10 % popusta pri dvodnevnem penzionu v Merx - Zdravilišču Dobrna;
-	prav tako pa ima kupec pri obveznici ki se glasi na 1000 DEM letno 10% popusta pri sedemdnevnem penzionu v Merx - Zdravilišču Dobrna.
3.	Ker je rok dospetja glavnice nad tri leta, se kupcem obveznic Mera - Zdravilišče Dobrna sredstva, ki jih naložijo v obveznice, upoštevajo kot odbitna postavka pri določanju osnove za obračun davka od dohodka občanov.
4.	Obveznice Mera - Zdravilišče Dobrna so konvertibilne. Če se Mera - Zdravilišče Dobrna do roka dospelosti glavnice teh obveznic transformira v delniško družbo, lahko imetniki obveznic le-te zamenjajo za redne delnice in s tem postanejo delničarji Menca - Zdravilišča Dobrna.
Za nas je bil to velik izziv in predvsem zaradi zmanjšanja stroškov same izdaje obveznic smo se odločili, da se zadeve lotimo sami v Merau - Finančni organizaciji s pomočjo strokovnih služb Menca, sestavljenega podjetja. Ena izmed prvih članic Menca, ki se je odločila za izdajo obveznic, je Mera - Zdravilišče Dobrna.
Osnovni namen zbiranja sredstev z izdajo obveznic je financiranje (ob še drugih virih) naložb za razširitev in posodobitev zdraviliških zmogljivosti, začetih v letu 1989.
Ves postopek izdaje obveznic je sorazmerno dolgotrajen, saj je potrebno poleg izdelave elaborata o izdaji obveznic ter sklepa pristojnega organa izdajatelja o izdaji obveznic, pridobiti še mnenje SDK o boniteti podjetja ter dovoljenja komisije ZIS v Beogradu o izpolnjenanju pogojev za izdajo obveznic.
Obveznice Mera - Zdravilišče Dobrna se razpisujejo v višini dinarske protivrednosti 1.500.000,00 DEM za dobo 5 let. Obveznice so nominirane in se obrestujejo v DEM, vplačljive in izplačljive pa so v dinarjih po srednjem tečaju na dan vplačila oziroma dospetja.
Obveznice se obrestujejo po 10 % letni obrestni meri. Obresti se izplačujejo v polletnih obrokih za nazaj.
Izdaja obveznic je v apoenih po 500 in 1000 DEM.
Ugodnosti, ki jih nudi obveznica Merx - Zdravilišče Dobrna
1. Kupcu obveznic je omogočeno, da lahko namesto izplačila posameznih obresti iz kupona uporablja v letu zapadlosti kupona storitve Mera
Predviden rok vpisovanja in vplačil obveznic je od 17. maja 1990 do 30. junija 1990 za vse občane, pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe.
Za delavce vseh članic Menca, sestavljenega podjetja, je omogočeno obročno plačevanje vpisanega zneska obveznic in sicer v štirih mesečnih obrokih, za delavce Zdravilišča Dobrna pa na enak način v petih mesečnih obrokih. Z vpisom zneska se delavec nepreklicno strinja, da se mu v štirih oziroma petih mesecih odtegne znesek od osebnega dohodka za kupljene obveznice.
Ko je vplačan celotni znesek kupljenih obveznic, se delavcem vroči obveznica.
Vplačilo in vpis obveznic bosta:
-	na blagajni v Zdravilišču Dobrna
-	na blagajni Mera - Finančna organizacija, v Ulici 29. novembra 16 v Celju
-	na agenciji No. 1 Mera - Finančna organizacija na Muzejskem trgu 7 v Celju
-	ali po položnici na žiro račun Zdravilišča Dobrna, št. 50700-603-30463 pri SDK Celje (namen nakazila: nakup obveznic).
Vplačniku se izroči obveznica s potrdilom o vplačilu na že omenjenih mestih, lahko pa tudi po pošti.
Seznanili smo vas z najosnovnejšimi značilnostmi obveznic Mera - Zdravilišča Dobrna. Pozivamo vse delavce in upokojence povezanih podjetij v Mera - sestavljeno podjetje za nakup teh obveznic.
Uspešna prodaja obveznic je namreč eden od pogojev za dokončanje investicijskih del in hkrati velik reklamni učinek na trgu, ne samo Zdravilišča, ampak tudi vsega poslovnega sistema Mera.
Bojana Hudej-Grošič
Korotan, Ravne na Koroškem
Ponudba privlačna, kupcev vse manj
Treba je priznati, daje podjetje Korotan Ravne na Koroškem med tistimi trgovinskimi organizacijami, ki znajo svojo ponudbo vselej popestriti z mikavnimi prodajnimi akcijami, ki jih često povežejo z modnimi revijami in podobnim. Marsikaj se dogaja prav v trgovskem objektu na Čečovju, toda kljub temu je kupcev vse manj, trgovine so prazne ... Kaj je vzrok za to, nam je nekaj več povedal direktor Dušan Jukič.
»Kupcev je danes vse manj, kljub temu, da vsak dan znižujemo cene blaga, nekatere artikle pocenimo celo pod nabavno ceno, da bi bili lahko konkurenčni cenam v Avstriji. Ljudje se namreč vedno bolj odločajo za nakup čez mejo. Žal smo pri tem koroški trgovci nemočni, saj je naš vpliv na cene premajhen, da bi nam uspelo preusmeriti tok potrošnikov nazaj v naše prodajalne. Čeprav smo se trgovci povsem odpovedali svojim maržam, so nekateri izdelki v Avstriji še vedno cenejši od naših. Samo nekoliko analitično je treba pogledati, kaj vse se »obeša« na ceno nekega proizvoda od nastanka do trgovske police in tedaj nam bo jasno, zakaj so se cene zavihtele v nebo. Ob vsem tem pa je treba reči, da smo trgovci med zelo slabo plačanimi delavci.«
Ali imate kakšen podatek, za koliko je padel fizični obseg prodaje pri vas?
»Fizični obseg prodaje je manjši za 50 odstotkov, v nekaterih blagovnih skupinah pa celo do 80 odstotkov. Skoraj vse tehnične artikle smo pocenili v lastno breme, da bi zmanjšali zaloge in prišli vsaj do nekaj denarja, ker smo nelikvidni. Mislim, da nas je v to pripeljalo tudi nepravilno delovanje trga, Danes pri nas ne veš več, kdo kaj dela. Nikjer ni inšpekcijskih služb. Naj vam v podkrepitev povem samo dva primera. Skoraj nerazumljivo je, da so v tem času pivovarne podražile pivo samo pri nas in je potrebno za steklenico odšteti 8,00 dinarjev, za pivo Laško v Avstriji pa samo 4,20 dinarjev. Drugi primer je Gorenje iz Velenja. Mi kot maloprodaja ne moremo kupiti njihovih proizvodov, da bi se izognili grosistični marži in vsaj delno približali cene tistim, ki veljajo za njihove proizvode v Avstriji. Na drugi strani pa to Gorenje lahko samo prodaja svoje proizvode po njihovi proizvodni ceni brez marže. Mislim, daje prava zmešnjava in da je trg povsem odpovedal.«
Ali iščete sami, v okviru podjetja, kakšne rešitve, ki bi vam pomagale r tem trenutku vsaj preživeti?
»Iz dneva v dan se prilagajamo in iščemo rešitve. Najprej smo se, kot sem že dejal, odpovedali svoji marži, toda kupcev vseeno ni in ni. Zakaj, že vemo. Poleg nižjih cen v Avstriji je pri tem zelo pomembno tudi to, da je tehnična in vizualna opremljenost trgovin, embalaža, pa tudi kader, ki ima neprimerno večje plače, pri sosedih, dosti boljša. Naslednji naš ukrep, na katerega se prav sedaj pripravljamo, je bolje izkoristiti obstoječe kapacitete. Torej, neren-
tabilne trgovine zapreti ali pa dati v najem privatniku. Eno trgovino smo že oddali privatniku, drugo smo zaprli, ljudi pa prerazporedili v druge enote. V programu imamo, da bomo oddaji zasebniku še eno trgovino. Vse preostale bomo poskušali prilagoditi za pospešeno prodajo blaga. Razmišljamo tudi o deljenem delovnem času, ven-
dar pa se moramo nato še pripraviti, kajti presežek ljudi ne moremo dati na cesto.«
Markovičevi ekonomski ukrepi so torej vas, ob meji, še posebej prizadeli?
»Ne samo ti ukrepi, ampak tudi siloviti razmah nezakonite prodaje, ki se širi za plotovi tovarn kot sindikalna prodaja. To ni nobena sindikalna prodaja. Sindikat se bo moral zavzemati za vse kaj drugega. Ne vem, če je to sindikalna prodaja, da so lani za plotom treh tovarn prodali 150 ton praška, prek 100 ton moke in še bi lahko našteval. Pa tudi zasebne trgovine nas motijo. Ne gre za konkurenco. Te se ne bojimo. Gre predvsem za to, da lahko zasebne tr-
Kako postaneš
imetnik
Merxove
hranilne
knjižice?
Povsem preprosto. Izpolnite le pristopno izjavo o deležu vašega osebnega dohodka na hranilno knjižico pri hranilni službi.
S tem boste omogočili svojemu podjetju tekoče izplačevanje osebnih dohodkov in odpravljanje likvidnostnih težav, sebi pa boste zagotovili visoke obresti.
V pričakovanju vašega zaupanja vas vabimo, da se nam pridružite.
govine poslujejo pod popolnoma drugačnimi pogoji, ki so pa bistveno boljši.«
Ali je morda še kaj, ki vpliva na vaše slabše poslovanje?
»Mislim, da bi se morali ob vsem tem tudi vprašati, ali je tudi naša organiziranost sestavljenega podjetja najboljše.
Tudi sestavljeno podjetje bi se moralo prilagajati razmeram v družbenem podjetju.
Tudi poslovanje je v takem kraju, kjer ni tranzitnega prometa, to pa naše Ravne so, zelo specifično. Dobavitelji ne pridejo radi, zato smo odvisni samo od enega grosista, ki pa se tudi ne obnaša preveč »fer«.
Z vsem tem pa je zelo povezan tudi informacijski sistem. Če hočemo dosegati boljše rezultate in čim hitreje in pravočasno ukrepati, je nujno, da izboljšamo tudi naše poslovanje, informacij o stanju in poslovanju. Zato bi nujno morali rešiti naš AOP, ki nas veliko stane, od njega pa nimamo nič in smo kljub tako velikemu sistemu prepuščeni na milost in nemilost Kovinotehni.«
Zaloga blaga
Težave z likvidnostjo, ki se pojavljajo v trgovskih organizacijah v zadnjem času, imajo za posledico, da smo začeli veliko več razmišljati o zalogah blaga. Pri tem pa moramo biti previdni, da aktivnosti okrog, zniževanja zalog ne bodo imele negativne posledice na prodajo blaga.
Zato je predvsem pomembno, da:
-	imamo na razpolago točne podatke,
-	da znižamo oziroma razprodamo zaloge nekurantnega blaga,
-	da uporabljamo premike blaga med prodajalnami,
-	da opravljamo skupne nabave.
MIŠI«
\f I—%>TN IIC	APRIL 1990
Potrjevanje članstva oziroma včlanjevanje
v sindikate dejavnosti Slovenije
in v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije
Model
Uvozna cena	Informativna prodajna cena
brez davka	z davkom
,
PANDA 1000 L i.e. PIRE PANDA 4x4 i.e. PIRE UNO 45 i.e. PIRE UNO 60 D UNO 70 i.e.
UNO 75 S i.e.
TIPO 1372 ccm TIPO DGT1585 ccm GROMA 2000 i.e.
GROMA Turbo D LANCIA Y 10 i.e. PIRE LANCIA Y 10-4 W D i.e. PIRE LANCIA DELTA GT i.e.
LANCIA DEDRA 2,0 i.e.
LANCIA TREMA 2000 i.e. LANCIA TREMA 6 V ABS Autom.
78.712.00
108.258.00
93.106.00
105.985.00
103.712.00
110.530.00
118.864.00
138.561.00
199.167.00
224.167.00
96.894.00
132.500.00
161.288.00
212.121,00
234.773.00
329.470.00
112.558.00
154.809.00
133.142.00
151.559.00
148.308.00
158.058.00
169.976.00
198.142.00
284.809.00
320.559.00
138.558.00
189.475.00
230.642.00
303.333.00
335.725.00
471.142.00
Informacije in prodaja:
151.391.00
208.218.00
179.079.00
229.612.00
199.474.00
212.588.00
228.618.00
266.501.00
431.486.00
485.647.00
186.361.00
254.844.00
310.213.00
459.549.00
508.623.00
784.451.00
Akcija -10% še vedno traja! Vozniki bodite previdni!
AVTO CELJE, Ipavčeva 21, telefoni 33 521,31 919 in 34 865 ter Titovo Velenje, telefon 851-060.
Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani, je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da sindikati dejavnosti in druge oblike organiziranja vsem dosedanjim članom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
To akcijo začenjamo takoj.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti Slovenije so koordinatorji akcije. Njihov sedež je v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Republiški odbori dejavnosti naj se z občinskimi sveti dogovorijo zlasti glede pridobivanja članov v večjih podjetjih, ki imajo svoje dele v več občinah. Prav tako je poseben dogovor potreben v družbenih dejavnostih. Priporočamo, da akcijo v posameznih okoljih izpeljejo predstavniki tistih sindikalnih organizacij, ki imajo z delavci najtesnejše stike.
Občinski sveti skupaj z odbori dejavnosti (občinskimi, medobčinskimi, mestnimi) neposredno organizirajo včlanjevanje, zbirajo naročila o potrebnem številu pristopnih izjav iz podjetij, neposredno vročajo sindikatom v podjetjih potrebno število izjav in izpolnjene izjave prevzamejo. Vse zbrane podpisane pristopne izjave dnevno pošiljajo na naslov: Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pristopne izjave, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4.
Občinski sveti neposredno vodijo aktivnosti v zvezi z včlanjevanjem v sindikat med delavci samostojnih poklicev, upokojenci in med nezaposlenimi - zlasti med odpuščenimi v stečajih. V ta namen organizirajo stalna vpisna mesta, kjer se zainteresirani lahko včlanijo in pridobijo potrebne informacije. Stalno vpisno mesto bo organizirano tudi v Domu sindikatov v Ljubljani.
Občinski sveti skupaj z odbori sindikatov dejavnosti naj vse svoje moči usmerijo v pomoč sindikatom v podjetjih (vsebinsko, organizacijsko, tehnično),
še posebej pa v tistih okoljih, kjer pričakujejo odpore tej akciji. V teh primerih morajo občinski sveti prej uskladiti akcijo z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti, zlasti o tem, kako si zamišljajo vsebino postopka.
Sindikat v podjetju oziroma v organizaciji neposredno izvaja vse postopke v zvezi z včlanjevanjem. Član sindikata je lahko vsakdo, ki je zaposlen - tudi direktor, ki pa skladno s statutom ne more biti izvoljen v sindikalne organe. Za uspeh pri pridobivanju članov je odločilnega pomena oseben stik z vsakim posameznim delavcem. To naj opravijo sindikalni zaupniki oziroma člani organov sindikata v podjetju in drugi sindikalni aktivisti. Način vročanja pristopnih izjav naj bo izbran glede na posebnosti delovnega procesa in dela sindikata. Ob tej priložnosti je treba, kjer je mogoče in najbolj potrebno, zagotoviti prisotnost predstavnika občinskih, ali medobčinskih svetov ali odborov dejavnosti, ki naj delavce seznanijo z vlogo in nalogami Svobodnih sindikatov Slovenije ter s pravicami in ugodnostmi člana. Sindikat v podjetju oziroma organizaciji naj delavce opozori na akcijo tudi z razobešenjem lepaka, ki bo objavljen v naslednji številki Delavske enotnosti. Sindikati podjetij naj se pri izpeljavi te akcije obračajo po pomoč predvsem na občinske svete in odbore sindikatov dejavnosti.
Zbrane pristopne izjave je treba sproti oddajati občinskim svetom. Na podlagi podpisanih pristopnih izjav bodo v nekaj dneh izdelane članske izkaznice, s katerimi bodo člani uveljavljali svoje pravice in ugodnosti. Članske izkaznice naj bodo izročene na slovesen način, pri čemer je mogoče izročitev izkaznice pa tudi akcijo zbiranja pristopnih izjav povezati s praznovanjem 100-letnice praznika dela - 1. maja.
Vse pristopne izjave, članske izkaznice in sezname članov po podjetjih bo zagotovil Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Seznami članov po podjetjih bodo posredovani sindi-
Vaš naslednji avtomobil boste lahko izbrali v Avtu Celje
Nov program -avtomobili fiat in lancia
AVTO CELJE uvaja dopolnilni program avtomobilov FIAT PANDA, UNO, TIPO, TEMPRA, GROMA ter LANCIA Y 10, DELTA INTEGRALE, TREMA in DEDRA ter dostavnih vozil FIAT DUCATO.
Vsi avtomobili z bencinskim motorjem imajo vgrajeno elektronsko napravo za vbrizgavanje goriva in katalizator za uporabo neosvinčenega bencina. Večino modelov je mogoče dobiti tudi z dieselskim ali turbo diesel motorjem. Vsi avtomobili imajo prednji pogon ter so tovarniško zaščiteni proti rjavenju, nekatere modele pa lahko dobite s pogonom 4x4 (FIAT PANDA, LANCIA Y 10).
Dobavni rok je odvisen od izbire barve in dodatne opreme ter je do 4 tedne (razen za uno 8 do 10 tednov) oziroma takoj iz zaloge pri inopartnerju.
Oskrbo z nadomestnimi deli in servisnimi storitvami jamči AVTO CELJE v svojem servisnem obratu v Celju, na Ipavčevi 21.
Posebna ugodnost za kupce teh avtomobilov je da lahko kupijo avtomobil FIAT - LANCIA po sistemu novo za staro ter da lahko uporabijo bančno posojilo za plačila carine in carinskih dajatev.
Cene teh avtomobilov so zelo ugodne, navajamo vam cene najbolj priljubljenih modelov:
katom v podjetjih, odborom sindikatov dejavnosti in občinskim svetom.
Akcija včlanjevanja v sindikate dejavnosti in s tem hkrati v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije časovno sicer ni omejena, vendar je v našem skupnem interesu, da včlanjevanje izvedemo že aprila letos.
Borimo se za vsakega člana!
Sindikalni pozdrav!
Predsednik sveta zveze svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik
Članu z izkaznico zagotavljamo:
-	varstvo pravic iz kolektivne pogodbe
-	brezplačno pravno pomoč in varstvo
-	dodatno izobraževanje in usposabljanje
-	posredovanje in pomomč v posredovalnicah dela
-	pomoč v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah
-	solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov
-	pomoč iz stavkovnega sklada
-	počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje, okrevanje in oddih
-	organiziran ugoden nakup v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah
Spoštovani bralci!
Z vašim odzivom na uvodnik »Časopis radovednih in nezadovoljnih« v tretji številki Vestnika ne moremo biti zadovoljni, vsaj glede prispevkov ne. Vseeno pa moramo danes pojasniti nekaj nesporazumov, ki so nastali iz tega uvodnika in za katere ste nas spraševali po telefonu.
Prvič: anonimnih prispevkov ne bomo objavljali. Avtor mora biti znan vsaj odgovornemu uredniku, lahko pa je podpisan z drugim imenom. Izjeme bomo naredili le takrat, ki bo šlo za zelo resne stvari, če bo v sestavku dovolj argumentov in dokazov in če bi ugotovili, da bi imel avtor zaradi objave neprijetnosti.
Drugič: osebnih občutkov užaljenosti, jeze, razočaranja ipd., ki ne bodo podkrepljeni z resnimi argumenti, ne bomo objavljali. Razumeti morate, da kot uredništvo ne smemo dovoliti, da se časopis izrablja za osebne obračune in poračune oziroma maščevanja.
Tretjič: objavljali ne bomo neargumentiranih ocen (kritik), kot so tiste, da v pisarnah le kavo pijejo ali pa da v skladiščih kartajo, ali pa subjektivnih mnenj, kot npr. ta in ta služba ali posamezna oseba pa zanič dela ipd.
Četrtič: zagotovili bomo kulturo pisanja in ne bomo objavljali prispevkov, ki žalijo druge, ki želijo škodovati ugledu posameznika.
To so štirje kriteriji, ki jim mora zadostiti vsak prispevek. Upam, da soglašate, da brez upoštevanja vsaj teh meril ni mogoče urediti poštenega, odgovornega in resnega časopisa.
Zato pričakujemo večji odziv tistih sodelavcev, ki bodo pisali o resničnih problemih argumentirano in objektivno (skratka, pošteno), o stvareh, ki so zanimive za ves kolektiv. Vprašanja so tudi zelo zaželena. Brez vašega večjega odziva ne moremo urediti časopisa nezadovoljnih in radovednih, pa tudi, zakaj in za koga bi ga delali. Moralno pravico kritizirati imajo le tisti, ki so poskusili spreminjati ta svet. Poročajte o svojih izkušnjah.
Urednica
<sa
ES
-t
MERK
VflESTNIK
Preberite. . .
Inšpekcijski nadzor SLO
Naloge in vsebine dela inšpekcij SLO so neločljivi del obrambno zaščitnih aktivnosti v naši družbi. Že z obstojem, vsebino dela, organiziranostjo in učinkovitostjo prispevajo svoj delež k delovanju sistema SLO v celoti, s tem pa tudi h krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov.
Inšpekcija nadzira obra-mbno-zaščitne aktivnosti, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti izvajajo OZD, KS in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter organi DPS.
Načrtovanje, cija in potek snega nadzora
vanje, organizacija in potek inspekcij-
Inšpekcijski nadzor in nudenje strokovne pomoči pri SLO se načrtuje in opravlja po načrtu. Njihovo izhodišče so mesto, vloga in pomen SLO v našem družbenopolitičnem in gospodarskem sistemu. Letni načrt izdelajo skupaj upravni organi za LO in pristojni upravni organi, sprejme pa ga izvršni svet skupščine občine.
Izhodišče za izdelavo tega načrta je odlok o temeljih enotne metodologije in enotnih kazal-
Znižanje cen blaga
Vsak dan je več primerov, ko proizvajalci znižujejo cene svojih izdelkov. Tako prehajamo iz obdobja, ko smo bili priče stalnega zviševanja cen v obdobje, ko prihaja do znižanja.
V obdobju zviševanja cen smo v trgovini pridobivali dodatne prihodke na račun zvišanja cen, pa tudi zaloga blaga ni bila velik problem. V obdobju zniževanja cen pa prihaja do zniževanja pnhodka v trgovini (na račun znižanja cen), pa tudi zaloga blaga po starih, višjih cenah je velika težava. Da bi ta problem ublažili, je potrebna velika previdnost pri nakupu blaga. Kupovati manjše količine blaga in bolj pogosto. Z dobavitelji, ki so znižali cene, se je treba dogovoriti, da nam priznajo znižanje cen tudi za blago, ki ga imamo v zalogi.
Visoke
obrestne mere
a)	vloge na vpogled 33 %
Če imate na vpogledni vlogi vsaj 21.000 din več kot 6 mesecev, vam za celotno vlogo pripadajo 38 % obresti.
Obresti vam bodo obračunali in pripisali ob koncu meseca, v k čerem je poteklo 6 mesecev.
b)	vezane vloge
nad 1 mesec	35	%
nad 3 mesece	37	%
nad 6 mesecev	39	%
nad 12 mesecev	41	%
Vloge na vpogled v Merxovi banki obrestujejo mesečno, vezana sredstva pa ob zapadlosti.
Kje so blagajne
hranilne
službe?
Trenutno so blagajne že odprte v Topru, Blagovnem centru, Jelši Šmarje, Savinji Mozirje, Korotanu Ravne na Koroškem, Žili Slovenj Gradec ter na sedežu Finančne organizacije.
Kje bodo nove blagajne?
Do konca tega meseca bo še steklo poslovanje hranilništva v Avto Celje, Avtotehniki Celje,
Modi Celje, Trgovskem podjetju Radeče, Prodaji Šoštanj, Gostinskem podjetju Kozjak Radlje.
V	preostalih podjetjih bo poslovanje steklo maja. Prav tako bo v tem mesecu odprta prva agencija Merxove banke v Slovenskih Konjicah.
Ne pozabite!
V	tem mesecu bo odprta tudi blagajna hranilne službe na Muzejskem trgu 7 v Celju (nekdanja Reklama). Odprto bo tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času in seveda tudi ob sobotah.
cih za izdelavo obrambnih načrtov, odlok o temeljih enotne metodologije za pripravo in sprejem načrtov za izredne razmere, program dela občinske skupščine, sveta za ljudsko obrambo in izvršnega sveta, izkušnje dozdajšnjih inšpekcijskih služb ter položaj obrambno-zaščitnih dejavnosti.
Že več let sredi januarja obravnava izvršni svet občinske skupščine poročilo o inšpekcijskem nadzoru v preteklem letu ter predlog le tega v tekočem letu. V poročilu je podan presek stanja obrambnih in samozaščitnih aktivnostih vseh nosilcev planiranja, potem pa se sprejme tudi načrt inšpekcij.
Z letnim načrtom inšpekcije so predvidene naslednje oblike nadzora in nudenja strokovne pomoči:
-	reden nadzor,
-	izreden nadzor,
-	ponovni nadzor,
-	nenapovedane mobilizacijske vaje,
-	pregled prostorov za namestitev, varovanje in ravnanje z načrti in dokumenti SLO,
-	pregled prostorov za namestitev in varovanje opreme ter sredstev SLO,
-	pregled objektov za zakla-njanje,
-	nudenje strokovne pomoči na sedežu nosilcev planiranja in upravnih organov.
Prihodnjič pa kaj več o in-štruktažah.
Saša Toš
Iz pravne prakse
Zaposleni družbenik, pogoj zn registracijo
Vprašanje: Ali lahko občinski inšpektor zahteva, da je pogoj za izdajo odločbe o registraciji poslovnega prostora, da se nekdo od družbenikov redno zaposli?
Odgovor: Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja, ne da bi bili v njej zaposleni delavci. Zato ne vidimo nobene pravne podlage za to, da bi lahko občinski inšpektor zahteval zaposlitev nekoga od družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Povsem nesmiselno je zahtevati, da bi se družbenik moral redno zaposliti v družbi z omejeno odgovornostjo. Veliko družbenikov namreč ustanovi družbo samo zato, da angažira svoje prihranke, svoj denar v pridobitne namene in sploh nima namena zaposliti se v takšni družbi. V družbi se ponavadi zaposlijo delavci, ki opravljajo dejavnost te družbe. Razumljivo. je, da mora v vsakem primeru družba imeti tudi direktorja oziroma osebo, ki od-govaija oziroma osebo, ki odgovarja pred zakonom za delovanje družbe. Toda ni potrebno,
Zdrava hrana zn boljše počutje
Kislo zelje, kisla repa
Zelje je biološko gledano bogato živilo, ena najpomembnejših rastlin našega zemljepisnega pasu, ki po zdravilnosti prekaša mnoge druge. Ob naštetem na nam je vsem dostopno.
Še posebej je zdravo kislo zelje. ki je ena najbolj pogostih in za mnoge tudi najbolj priljubljena vrsta zelenjave na jedilniku, kar valja predvsem pozimi. Sodobna znanost o prehrani in medicina uvrščata kislo zelje zaradi njegove biološke vrednosti
med najpomembnejše vrste zelenjave.
Omeniti je treba vrsto zdravilnih snovi in učinkovin v njem: rastlinske beljakovine, celulozna vlakna, rastlinske maščobe; pomembnejši minerali: kalij (2900 mg/kg), železo (6 mg/kg), magnezij (140 mg/ kg), kalcij (500 mg/kg), fosfor (450 mg/kg), natrij (3550 mg/ kg), veliko je tudi vitamina C (od 200 do 400 mg/kg), nekaj je vitamina A (ca. 0,18 mg/kg) in
nekaterih vitaminov iz skupine B kompleksa (skupno ca. 5-7 mg/kg). Zaradi vitamina C, ki ga kislo zelje vsebuje, pomaga odpravljati bolezenske pojave zaradi pomanjkanja le-tega in dviguje odpornost organizma seveda ob rednem uživanju.
Zelo pomembni sestavini kislega zeijd sta še mlečna kislina (ca. 1,5 do 2%) in acetilholin. Ob biološkem kisanju nastane kot proizvod delovanja mlečno-kislinskih bakterij. Mlečna kislina blagodejno deluje na želodčno in črevesno sluznico, antiseptično pa na mnoge škodljive bakterije v črevesju. Mlečna kislina in acetilholin skupaj preprečujeta gnilobne procese v črevesju tako, da pospešujeta redno odvajanje. Gnilobni produkti črevesju se na ta način hitro izločajo, strupene snovi pa ne pridejo v kri.
Z rednim uživanjem kislega zelja se normalizira črevesna mikroflora, čisti se kri, zmanjšujejo se nagnjenosti k različnim obolenjem, občutno pa se tudi povečuje obrambna moč organizma. S čiščenjem krvi se normalizira tudi krvni tlak in zmanjšuje poapnenje žil.
Bodimo torej sodobni tudi kar zadeva sestavo našega vsakdanjega jedilnika; privoščimo si čim več kislega zelja, čim več biološko kisane zelenjave.
Kisla repa ima kot proizvod biološkega kisanja dragoceno mlečno kislino. Je nepogrešljiva sestavina slovenskega jedilnika pozimi in seveda v teh prvih spomladanskih mesecih. Priljubljena je zaradi svojega specifičnega okusa, med drugim pa se odlično poda k domačim koli-
da bi bila ta oseba tudi zaposlena v tej družbi, še manj pa, da bi bila tudi družbenik, ki je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo.
Inšpekcijsko potrdilo
Vprašanje: Kdo zahteva inšpekcijsko potrdilo (GZ ali občina ali kdo)? Kdo kliče inšpektorje in katere?
Odgovor: Pri vprašanju gre očitno za 147. člen zakona o podjetjih. Po tem členu podjetje ne more niti začeti niti opravljati dejavnosti niti spremeniti pogojev za njeno opravljanje, če pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter glede varstva in zboljševanja človekovega okolja in da so izpolnjeni tudi drugi pogoji, predpisani v skladu z zakonom. To pomeni, daje od direktorja družbe z omejeno odgovornostjo odvisno, ali bo poklical pristojni organ, to je inšpekcijo ali ne. Če namreč družba začne opravljati ejejavnost v poslovnih prostorih, ki že imajo izpolnjene pogoje glede tehnične opremljenosti in varnosti pri delu, torej glede katerih je že bila izdana inšpekcijska odločba, potem takšnega dejanja direktor seveda ne bo storil. Vsekakor ni dolžnost GZ ali občine, temveč tistega, ki je zadolžen z ustanovitveno pogodbo
za pripravo vseh pripravljalnih dejanj, da se družba z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi in začne poslovati, to je ponavadi direktorja družbe, da pokliče tudi občinsko inšpekcijo za pregled teh prostorov.
Sredstva zn zunanjetrgovinsko dejavnost
Vprašanje: Kakšno vsoto denarja mora imeti podjetje na računu, da se lahko registrira za uvoz in izvoz in da ni potreben garant?
Odgovor: Za ustanovitev podjetja, ki se bo ukvarjalo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, na primer z izvozom in uvozom, ni posebnega pogoja glede sredstev, ki bi jih takšno podjetje moralo imeti na svojem računu. Če gre za ustanovitev d.o.o., mora ta družba zagotoviti vsaj 2.000,00 din osnovnega kapitala, da bi se lahko ustanovila in seveda tudi registrirala za opravljanje uvoza in izvoza živil oziroma drugih proizvodov.
Vrnitev začetnega kapitala
Vprašanje: Kdaj in na kakšen način lahko ustanovitelj zasebnega podjetja dobi vrnjen vložen začetni kapital?
Odgovor: V skladu zustanovi-tveno pogodbo se lahko osnovni kapital zmanjša. Seveda se osnovni kapital ne more zmanjšati pod z zakonom določeni minimalni začetni kapital. Predhodno bo treba sprejeti na skupščini sklep, da se osnovni kapital lahko zniža in nato se v razmerju vplačanih osnovnih vlog vrne do z zakonom predpisanega minimalnega kapitala tistim družbenikom, ki so pač te osnovne vloge vplačali ob ustanovitvi družbe.
nam.
M.O.
PISMA BRALCEV
Spoštovano uredništvo!
Ne samo mene, amak tudi vse moje sodelavke zelo jezi, ker se danes v dnevnem časopisju tako povzdiguje privatni sektor, na družbeni, ki jim je še do včeraj nudil kvalitetno blago, pa pozabljajo. Prosim, da objavite to moje pismo.
Čeprav je zadnje čase v trgovinski dejavnosti privatna iniciativa na silovitem pohodu, pa je trgovina danes še vedno kar 95-odstotno v družbenih rokah. Ta družbeni sektor pa je slabo plačan in delavci v njem niso ustrezno stimulirani za boljše delo. Zato se ne smemo čuditi, da je uspešnost privatnih firm mnogo večja kot družbenih in da se privatniki kar čvrsto postavljajo na svoje noge in so nam družbenikom že danes, ko jih ni veliko, že kar močna konkurenca, in to tako v maloprodaji kot v grosistični dejavnosti. No, te konkurence se ne bojimo. Pravzaprav smo je veseli, ker nas spodbuja k večji kakovosti poslovanja, ker nas spodbuja k takšnim poslovnim odločitvam, ki bi jih predi recimo, dvema letoma gladko zavrgli.
Prizadevamo si, da bi kupcu ustregli, da bi imeli v zalogi boljše in kvalitetnejše blago in da bi ga prodajali pod ugodnejšimi pogoji, kot jih zmorejo drugi. Ravno pri tem pa se močno zatika. Naš
vpliv na cene je silno omejen, saj si ob sedanjih maržah ne moremo privoščiti, da bi cene zniževali prav na račun našega deleža, kajti z njim že sedaj komajda shajamo, da o sredstvih za nove naložbe, ki pa jih bomo nujno potrebovali, sploh ne govorimo. Kreditiranje je takšno, kot ga lahko ponudimo, vendar se kupci zanj ne zanimajo kdo ve koliko, kljub ugodnim obrestnim meram. Proizvajalci pa še kar vztrajajo pri zviševanju cen svojih proizvodov, sicer ne več sto- in več- odstotno, vendar še vedno dovolj, da kupce odvračajo od nakupa - sebi in nam v škodo. Na tržišču je še vedno veliko monopolističnega ravnanja, ki o nižjih cenah še slišati noče, vsi statistični prikazi, da se cenovna politika umirja, pa so le nekakšna cenovna kozmetika, pod katero je še vedno globoko zakoreninjena dogovorna inflacijsko monopolistična miselnost. Kolikor bomo lahko trgovci uspešni pri rušenju take miselnosti, je danes veliko vprašanje. Vedno bolj je jasno, da so take korenine pognale globoko v družbo in jih bo težko presekati na-najbolj občutljivem mestu. Zdravilo je le zdrava konkurenca, ki naj stvari uredi tudi pri proizvajalcih, ne le pri nas trgovcih. Sedanje razmere bi lahko označila samo z enim stavkom: Gre za golo preživetje.«
MIERX
VESTNIK
STRAN 7 APRIL 1990
Iz domače lekarne
Recepti
Merxova
kuhinja
Sirova solata
Sestavine:
700 g ovčjega sira 250 g kajmaka 12 feferonov 2 stroka česna
Zdrobljen sir zmešamo s kajmakom. V to zmes narežemo popečene, olupljene feferone in strt česen, vse dobro premešamo. Ponudimo s toplo pogačo.
Sirov puding
Sestavine:
1/2 1 mleka 100 g masla 4 jajca
180 g naribanega sira sol
V mleko vmešamo moko in kuhamo, dokler se ne zgosti. Pazimo, da se ne prismodi. Ohlajeni masi dodamo maslo, rumenjake, drugega za drugim, sir in na koncu sneg iz beljakov. Vse počasi premešamo in damo v proti ognju odporno posodo in spečemo v ne prevroči pečici. Če sir ni dovolj slan, puding solimo.
Rezanci s sirom
Sestavine:
1/2 kg kuhanih rezancev 300 g sira 1 žlica masti 1 žlica drobtin sol
Rezance skuhamo v slani vodi, odcedimo in prepražimo na masti z drobtinami. Sir zdrobimo in ga primešamo rezancem. Jed popopramo.
Polži
prihajajo
Za popestritev našega jedilnika
Sir: eno od osnovnih živil
Umetnost sestavljanja obrokov je v pestrosti jedi, postavljenih na mizo, kakor tudi sposobnost, da eno jed pripravimo na več različnih načinov.
Siri so tipičen primer živila, s katerim obrok bodisi popestrim ali pa ga postavljamo na mizo kot glavno jed in ali pa s sirom glavno jed dopolnimo. Žal p o siru premalo vemo, ga sploh ne znamo ponuditi ali pripraviti na več načinov.
Sir vsebuje vse sestavine mleka v zgoščeni obliki, saj je sir »zgoščeno« mleko. Proces izdelave sira je bolj umetnost kot znanost. Osnovni proces predelave mleka v gruš in sirotko je ostal v času jedrske energije prav takšen, kot ga je poznal človek, ko je mleko sovje črede prvič predelal v hrano - sir - za družino.
Vsi siri so narejeni iz mleka krav, koz, ovac ali drugih molznih živali z dodatkom sirišča in natančno določenih vrst mikroorganizmov, potrebnih za zorenje sira. Razlike so v načinu izdelave sira, v procesih zorenja in v dodanih mikroorganizmih. Tako poznamo številne različne vrste sirov iz enakega mleka.
V siru so skoncentrirane vse hranilne snovi mleka. Bogati so z beljakovinami (20-30 %), kalcijem, fosfoijem in vitamini, vsebujejo pa tudi veliko maščob. Sir je izredno občutljivo ži-
vilo, ki se med skladiščenjem zelo hitro spreminja* saj vsebuje še encime, ki nadaljujejo procese zorenja. Sir hranimo v zasenčenih, zračnih, ne preveč suhih in ne prevlažnih prostorih, pri temperaturi od 10-20 “C.
Glede na sestavo testa ter na način pridobivanja delimo sire na mehke, mehke plesnive sire, mehke sire z močnim vonjem, trde sire in topljene sire.
Sire delimo v grobem na: sveže sire, mehke sire, (sire z zele-
no plesnijo v testu), poltrde sire, trde sire in topljene sire.
Prav vsaka vrsta sirov ima svoje značilnosti - odlike in tega ne bi smeli pozabiti, še posebej - kadar se odločamo, da bomo sir vključili v dnevni obrok. Francozi pravijo, da so siri kot ljudje: imajo karakter, ali pa so brez njega. Izbrati ga je treba prav tako, kot to storimo, kadar izbiramo prijatelje.
NASVETI ZA VSAK DAN
Zadnja leta smo priča množičnemu pojavu polžev, njihovo število se iz leta v leto veča. Lani, ko je bilo dovolj vlažno, smo lahko na nekateih območjih našteli tudi do milijon polžev na hektar. Kadar se polži pojavijo v takšnem obsegu, moramo imeti določeno znanje in izkušnje, da se jim lahko postavimo v bran. Mnogi vrtičkarji počasi izgubljajo pogum v bitki s to nadlogo.
Pomladanska
utrujenost
Ste brez razloga utrujeni?
Vam gre šef na živce bolj, kot je to normalno? Ste po dolgem spanju še 'bolj zaspani? Nič hudega, saj gre verjetno samo za navadno pomladansko utrujenost. Kako je premagati?
Izkoristite vsak lep spomladanski dan za sprehode v naravi. Naberite nekaj prvih spomladanskih zdravilnih rastlin, ki vam bodo pomagale odpraviti utrujenost. Predlagam naslednjo čajno mešanico:
25 gramov cvetov in listov visokega jegliča,
15 gramov mladih koprivnih listov
15 gramov cvetov in listov navadne marjetice
15 gramov regratovih korenin
10 gramov smrekovih, jelsi-nih ali macesnovih vršičkov,
10 gramov cvetov in korenin vijolic in
10 gramov mladih lapuhovih listov.
Žlico drobno narezanih rastlin prelijte z 2-3 decilitre vrele vode in pustite stati 15 minut (mešanico lahko namočite tudi zvečer in jo zjutraj samo zavrete). Čaj sladite z medom ali z ijavim sladkorjem (pozor: med izgubi vso vrednost pri temperaturi višji od 45 "C). Če ste preveč utrujeni (berite leni), pijte vsaj šipkov čaj. Šipek je ena redkih rastlin, ki pri kuhanju ne izgubi vitamina C.
Popestrite tudi svojo prehrano, ki naj bo čimbolj vitaminska. Ne odnehajte prehitro s kislim zeljem, uporabljajte čim več sadja in solate, ki jih lahko pripravite tudi s porom, špinačo, regratom in drobnjakom. Začinite jih z limoninim sokom in jabolčnim kisom. (POZOR: s porom in drobnjakom ne pretiravajte.)
Tako ne boste pregnali samo pomladanske utrujenosti, ampak si boste bistveno izboljšali odpornost proti gripi, prehladu in podobnem.
Zdravo
MERX
PRODAJNO SF»V'SNA DELOVNA ORGANIZACIJ*
AVTOTEHNIKA
Bežigrajska 13 63000 Celje
-	IMV
-	CIMOS
-	ŠKODA
-	VVARTBURG
-	IDA OPEL
-	TAS VW
Telefon (063) 37-131
Prihajajo vroči časi!
Pravilna prehrana
Naše telo je pripravljeno na vsakdanjo hrano. Prehranjevalne navade pa se spreminjajo s časom, v katerem živimo, z letnimi časi, in z navadami v raznih deželah.
Pri nas je včasih veljal debel človek za imenitnega. Danes se je to spremenilo. Za dobro situiranega in zdravega človeka velja tisti, ki je primerno prehranjen in športnega videza. Čeprav vemo, da je tako, je na svetu vedno več debelih ljudi. Del sveta trpi za lakoto, drugi del pa se zaradi prebilja in skromnih telesnih naporov redi. Tako je
na severni polobli in predvsem na Zahodu postala prevelika telesna teža resen zdravstveni problem.
Koliko potrebujemo hrane in kakšna je poraba energije, nam določi delo, ki ga opravljamo, ali fizična aktivnost in tudi te-
Svetovne zdravstven, -iza-cije so izračunali energijske potrebe človeka glede na stopnjo telesne aktivnosti. Iz svoje idealne telesne teže si lahko vsak za sebe izračuna približno dnevno porabo. Pri takšni prehrani se ne bo niti redil niti ne
lesna zgradba.	Strokovnjaki	bo hujšal.	
Vrsta dela aktivnosti	Kal/kg idealne teže	moški	Ženske
miselno delo	25-30	1600-2400	1400-2100
lahko fizično delo	35-40	2300-3200	1900-2500
srednje težko delo	40^15	2600-3600	2200-2800
težko fizično delo	45-50	3000-4000	2500-3200
Kdaj lahko pričakujemo množične pojave polžev
Kratkoročno prognozo lahko napravimo, saj smo lahko prepričani, da se bodo polži zanesljivo množično pojavili po vsaki mili zimi (kot je letošnja), ki ji sledita hladna pomlad in vroče ter vlažno poletje. Samo izrazito ostra zima lahko polžjo zalego temeljito zdesetka.
Poleg vremenskih razmer pa so na tako eksplozivno razmno-žitev polžev vplivali še nekateri ekološki dejavniki:
-	stalno in brez pomislekov ožimo življenjski prostor za njihove naravne sovražnike, kot so ježi, krastače, rovke, različni hrošči in nekatere ptice,
-	mulčenje in zastiranje v sadovnjakih in vrtovih nudi polžem idealno, vlažno zatočišče in skrivališče,
-	tudi sodobni način gojenja perutnine, ki jo vedno manj spuščamo na prosto, pripomore k množenju polžev. Vedeti moramo, da samo ena pekinška raca lahko očisti srednje velik vrt vseh polžev golačev, tudi če se ti množično pojavijo. Poleg tega kokoši izbrskajo jajčeca polžev, ki so plitko zagrnjena v tleh in jih z užitkom pozobajo.
Kako zatirati polže
' Toda, zdaj je, kar je! Polži so tu in tudi vse naravne razmere v tem času so takšne, da bo tudi letošnje leto pravo polžje leto. Danes bi vas radi opozorili na najbolj učinkovit, to je kemični način zatiranja polžev. Gre za pripravek LIMAX, izdeluje ga tovarna dušika Ruše in je edin tovrstni granulat v Jugoslaviji. zato je tudi povpraševanje po njem izjemno.
Zrnca limaxa polže zelo hitro in zanesljivo uničijo. Ekološko je limax ugoden, saj so pripravku dodane posebne snovi, ki odvračajo ježe, perutnino in druge toplokrvne živali. Limaxa rastlina ne more vsrkati, zato ni nevarnosti, da bi z njim zastrupili vrtne kulture. Pri uporabi limaxa moramo paziti, da ga polagamo previdno na zemljo, med rastline. Največkrat zadostuje, če potrosimo ozek pas okrog gredice, ki jo želimo zavarovati. Sicer pa moramo tudi tu zelo strogo spoštovati navodila, ki so priložena pripravku.
MERK
VESTNIK
APRIL 1990
Razpis in propozicije za 10. poletne športne igre delavcev Merxa
Prireditelj iger: Merx, sestavljeno podjetje Celje.
Kraj in datum: ŠRC Golovec in Ljubečna (od 28. 5. do 9. 6. 1990)
Tekmovanja so v naslednjih panogah: MOŠKI:
atletika (tek 800 m) kegljanje
streljanje zzračno puško
namizni tenis
odbojka
plavanje (50 m)
kolesarjenje
mal. nogomet
vleč. vrvi šah.
ŽENSKE: atletika (tek 400 m) kegljanje
streljanje z zračno puško namizni tenis odbojka plavanje (25 m) kolesa ijenje.
V kolesarjenju, plavanju in teku so tri starostne skupine.
SKUPINA A do 30 let (letnik 1960 in mlajši)
SKUPINA B od 30 do 40 let (letnik 1959 do 1950)
SKUPINA C nad 40 let (letnik 1949 in staiješi)
Na 10. poletnih športnih igrah Menca, SP Celje lahko tekmujejo redno zaposleni delavci, kooperanti, učenci družbenih podjetij članic, Merxa SP Celje in upokojenci. Tekmovati pa ne morejo štipendisti na višjih in visokih šolah.
Stroški za posameznega tekmovalca-(ko) so 100,00 din. Prijavnino nakažite na žiro račun št. 50700-678-48022 najkasneje do 21. maja 1990, ko bo žrebanje prijavljenih ekip. Stroški zajemajo vso organizacijo tekmovanja, športne objekte, priznanja, kosilo, glasbo, zavarovanje ter druge stroške.
Prijave sprejemamo do 18. 5. 1990 na naslov: Merx, SP, Celje, ul. 29. nov. 16, 63000 Celje.
Upoštevajte roke za prijavo in vplačila!
Slavko Lisec
PRIJAVNICA
Podjetje................................................................
Vodja ekipe............................................telefon .....................
Na 10. poletnih športnih igrah Menca, SP, Celje bomo sodelovali v naslednjih'* sortnih panogah:
MOŠKI - atletika - kegljanje - streljanje - nam. tenis - odbojka - palvanje - kolesarjenje - mali nogomet - vlečenje vrvi in šah.
ŽENSKE - atletika - kegljanje - streljanje - nam. tenis - odbojka - plavanje in kolesarjenje.
Podčrtajte ali obkrožite športne panoge, v katerih nameravate sodelovati na 10. poletnih športnih igrah Menca.
Izpolnjeno prijavnico s podpisom odgovorne osebe in žigom podjetja pošljite na naslov Mene, SP, Celje, ul. 29. nov. 16, 63000 Celje.
Podpis................................
Rešitev nagradne križanke
VODORAVNO:	SPRE- 3. nagrado 80 din dobi Urška
MSTVO, OROGENEZA, DRUGOVIČ, Na Otoku 13 RED, JANEZ, ANORAK, 63000 Celje TAT, APA, ETE, ATAŠE, VR- 4. nagrado 50 din dobi Anica ŠIČ, ROKOMETAŠ, TOMA, ČUK, Prisoje 35, Prevalje EMIR, KANILA, SKORBUT,
INANA, IVA, TRIKO, ROKOVNJAČ, NJORKE, KA,
SABA, ALAN, NATAL, EN-VER, IVE, AN, MOR, MAŠERA, CA, RA, SFERA, OMI- 1. nagrada 500 din KA, ANJOU, INGVER, PAN- 2. nagrada 300 din DA, TANAKA, CENT, JEAN, 3. nagrada 200 din TERNA, ANAM, VLIV, 4. nagrada 100 din AMIENS, ARRAS, POLO, * 5. nagrada 50 din DOMAR, EASTMAN, MU,
ANIT, ODA, BAR, ALAN,
TAR, VLADO, MARTINAR-NA, TORTA, DANAS,
KOKS, LIAS, OKSID
Tokrat je žreb izbral naslednje nagrajence:
1.	nagrado 150 din dobi Ljubica LESKOVŠEK, Ulica XIV divizije 8, 63000 Celje
2.	nagrado 100 din dobi Kristina ČEPIN, Kozje 24, 63260 Kozje
Vsi, ki boste hoteli s svojimi rešitvami priti v boben za Žrebanje bogatih nagrad, pošljite rešitev križanke v zaprti kuverti in seveda z vašim naslovom, na naslov uredništva, najkasneje do 15. maja 1990.
Na kuverto obvezno napišite: Nagradna križanka
Uredništvo
Nagradni razpis za prvomajsko nagradno križanko