PRIROCNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV Uvod Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov je del serije na priložnosti in grožnje, ki prihajajo od zunaj oziroma priročnikov, katerih namen je podpreti lokalne skupnosti so nam skupne kot človeški civilizaciji in planetarnemu pri prevzemanju aktivne vloge v izgradnji svoje blaginje ekosistemu. Posamezna lokalna skupnost ne more s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih sama rešiti problemov, kot so podnebne spremembe, okoljih. Vsebuje navodila za njihovo izvajanje, ki so upadanje biotske raznovrstnosti, degradacija habitatov neodvisna od vsebine posameznega skupnostnega ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni projekta, pri čemer izpostavlja posebnosti, ki izhajajo dostopnih fosilnih energentov. Lahko pa zmanjša iz skupnostne komponente. tveganja za svojo blaginjo ter z umno uporabo lokalnih virov izkoristi priložnosti, ki izhajajo iz globalnih trendov. Blaginja ima v vsakih očeh nekoliko drugačno podobo. Številne dimenzije blaginje – gospodarske, okoljske in Za skupnostne projekte sta ključna dva kriterija: družbene – se lahko uresničijo le, če se zanje zavzame pobuda zanje prihaja »od spodaj«, pogosto s strani skupnost, katere člani želijo biti njeni suvereni, aktivni in neformalno povezanih posameznikov, upravljanje s odgovorni soustvarjalci. Naravno je, da se pri tem ozrejo projektnimi rezultati pa je skupno ali skupinsko. Poleg po virih, ki so na razpolago v lokalnem okolju. tega imajo pri tovrstnih projektih navadno ključno vlogo prebivalci posameznih območij, predstavniki lokalnega Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, gospodarstva in lokalne nevladne organizacije. ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost, kulturna tradicija – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Pa tudi kakovostne šole, obrtno podjetniška in kmečka znanja, prostovoljstvo in društvene dejavnosti, športna infrastruktura, raznoliko kulturno ustvarjanje ter kreativnost, inovativnost in močna lokalna pripadnost ljudi. Skupnostni projekti si prizadevajo reševati probleme v lokalnem okolju ali pa udejanjajo kreativne zamisli, ki se porajajo v skupnosti. So produkt skupnega razmisleka Številni domači in tuji projekti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri o tem, kateri viri so na voljo v lokalnem okolju, katere so so opisani v Vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri (2016). najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo, Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-%C5%BEivljenjskimi-viri.pdf. ter kako jih uresničiti. Skupnostni projekti se odzivajo tudi KOMU JE NAMENJEN PRIROČNIK? Priročnik želi biti koristen vsakomur, ki je izvajalec razvojne priložnosti, pri tem pa ohranile možnosti oziroma spodbujevalec skupnostnega projekta. prihodnjih generacij, da prav tako zadostijo svojim Prvenstveno je namenjen lokalnim skupnostim vseh potrebam. Da bi razvijale odpornost na pretrese oblik in velikosti: neformalnim, kot so združenja občanov v globalnih sistemih oskrbe z energijo, hrano, surovinami in civilne iniciative, ter formalnim, kot so društva in druge in vodo ter na vedno bolj očitne podnebne spremembe. civilnodružbene organizacije, četrtne skupnosti in občine. Podpori izvajalcev skupnostnih projektov služi tudi V priročniku je nekoliko več pozornosti namenjene Analiza normativnega okvira za uvedbo skupnostnih občinam. Občine povezujejo lokalno skupnost na projektov, ki povzema varovalne mehanizme za ključne določenem ozemlju in so namenjene prav temu, da se življenjske vire, glavne usmeritve strateških dokumentov naloge lokalnega pomena izvajajo čim bližje lokalnemu glede njihovega upravljanja, morebitne ovire za prebivalstvu. skupnostne projekte in možnosti njihovega financiranja. Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov je zato v prvi vrsti namenjen občinam, da bi se lažje odločale za sledenje potrebam in pobudam iz lokalne skupnosti z vodenjem in podpiranjem skupnostnih projektov in da bi jih učinkoviteje izvajale. Priročniku za izvajanje skupnostnih projektov se bodo postopoma pridruževali priročniki za projekte na specifičnih področjih. Vsi skupaj so pripravljeni zato, da Analiza normativnega okvira za uvedbo skupnostnih projektov, 2016. bi skupnosti lažje izkoristile svoje potenciale in strateške Dostopno prek: www.dovoljzavse.si. 02 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 01 Skupnostni projekti Sodelovanje javnosti Namen skupnostnih projektov je na transparenten in njihovo vzdržno izkoriščanje. Krepijo usposobljenost in Sodelovanje javnosti v vseh fazah skupnostnih v prostoru ter družbeno sprejemljivost rešitev. Poleg vključujoč način ustvariti trajne koristi za lokalno in suverenost lokalne skupnosti. Njihovi rezultati so vidni projektov je ključno za doseganje njihovega namena. tega omogoča pridobivanje novih podatkov in pogledov širšo skupnost. Njihov cilj ni doseganje gospodarskega v obliki lokalnih delovnih mest, finančnih prihrankov, S povezovanjem in vključevanjem članov skupnosti, ki v procesu, razvoj zaupanja med prebivalstvom in napredka na račun okolja, bogatenje enega na račun dobrega stanja okolja in zadovoljstva ljudi. Skupnosti, lahko prispevajo svoje znanje in predloge, pa tudi skrbi odločevalci ter razvoj znanja in veščin za sodelovanje drugega ali doseganje lokalnih koristi na račun planeta ki uspešno izvajajo projekte upravljanja z življenjskimi in pomisleke, se oblikujejo boljše rešitve ter ustvarjajo pri projektu. in sobitij, ki na njem bivajo. viri, razvijajo pripadnost, ponos in zaupanje, pridobivajo prihranki in večje koristi za skupnost. Lažje se presegajo dragocena znanja in spretnosti ter krepijo medsebojne parcialni cilji ter vzpostavijo partnerski odnosi. S Za dosego teh ciljev se mora nosilec projekta V jedru skupnostnih projektov so ljudje, ki stopijo skupaj, odnose. skupno oblikovanimi odločitvami se člani skupnosti posvetovati z javnostmi, saj želi od njih pridobiti mnenja da bi kot projektna skupina s skrbno načrtovanimi laže poistovetijo, kar daje odločitvam večjo legitimnost, o obstoječih problemih, potrebah, željah in možnostih. aktivnostmi v zadanem času in v okviru razpoložljivih Posebnost skupnostnih projektov je poudarek na članom skupnosti pa večje opolnomočenje. sredstev dosegli zastavljeni cilj – rešitev problema ali vključevanju javnosti, na fleksibilnosti in na stalnem Javnosti so različne skupine posameznikov ali udejanjenje ideje za izboljšavo na določenem področju. dogovarjanju glede metod in ciljev. Izvajalci teh projektov Sodelovanje javnosti pripelje do nekonfliktnega organizacije, ki imajo potencialni interes za določen ne zasledujejo svojih partikularnih ciljev, ampak so njihov usklajevanja različnih (javnih) interesov, pomaga skupnostni projekt: ključni deležniki, ki bodo imeli koristi Lastniki oz. upravljavci skupnostnih projektov so cilj koristi širše skupnosti. So tudi varuhi transparentnosti, ustvariti javno podporo in sprejemljivost ter zmanjša od takega projekta ali pa bodo z njegovo uresničitvijo prebivalci skupnosti. Ti sodelujejo pri odločanju, uživajo kakovosti rezultatov, učinkovitosti in ekonomičnosti možnosti za nasprotovanje lokalne skupnosti. prizadeti, ter širša javnost posamezne lokalne skupnosti. večplastne koristi in tudi ščitijo ranljive skupine. Lahko porabe sredstev, enakopravnosti ter vključevanja participirajo tudi finančno in so udeleženi pri dobičku. javnosti. Vključena lokalna skupnost sama odloča o V pripravljalni fazi v najširši javnosti prepoznavamo sprejemljivosti projekta ter določi cilje, zahteve in ključne deležnike, s katerimi tesneje sodelujemo ves Skupnostno upravljanje je participativno in trajnostno Pri tem se lahko zgledujejo po številnih praktičnih usmeritve, ki naj jim projekt sledi. čas priprave in izvedbe projekta, posamezne vmesne naravnano ter temelji na demokratičnih vrednotah rešitvah, ki na terenu že obstajajo in dokazujejo, da odločitve pa komuniciramo s širšo javnostjo. Končno družbe, kot so vključenost, spoštovanje, solidarnost, delovanje po principu »razmišljaj globalno – deluj Vključevanje zagotavlja rešitve, prilagojene resničnim legitimnost naj projekt vedno dobi skozi podporo širše enakopravnost in socialna pravičnost. Skupnostni lokalno« ter upoštevanje vodila »dobro za vse – zame, potrebam prebivalcev, zvišuje kredibilnost odločitev skupnosti. projekti temeljijo na odnosih zaupanja, podpore in za skupnost in za planet« ni samo možno, ampak tudi konsenza. naravno in blizu ljudem. Značilne vsebine skupnostnih projektov so urejanje prostora, skupnostna energetika, lokalna samooskrba VODILA ZA SODELOVANJE JAVNOSTI: s hrano, spodbujanje lokalnega krožnega gospodarstva in vsebine na drugih področjih, ki jih ni mogoče učinkovito urejati na ravni posameznika ali posamezne • Iskren namen in jasen cilj vključevanja deležnikov • Oblike sodelovanja morajo biti prilagojene javnostim. organizacije. Pri tem ti projekti izhajajo iz trajnostnih Katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, 2016. Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Katalog- Iniciativna/projektna skupina se mora zavedati Učinkovito informiranje doseže vse ciljne skupine, razvojnih potencialov v lokalnem okolju ter skrbijo za dobrih-praks-2016.pdf. prednosti in zato nujnosti sodelujočega zato mora biti lokalno prilagojeno in upoštevati (skupnostnega) procesa priprave in izvedbe projekta. tudi starostno strukturo ciljnih skupin. Pogosto so uporabljene različne oblike informiranja, kot so objave na spletni strani, elektronska pisma, mobilizacija po družabnih omrežjih, lokalni časopis, lokalni radio/TV, • Učinkovitost – javnosti morajo imeti dejanski vpliv letaki v poštnih nabiralnikih, plakati ipd. na oblikovanje rešitev. KAKO SE SKUPNOSTNI PROJEKTI SPLOH ZAČNEJO? Skrbeti je treba, da so k razpravi povabljeni vsi Zagotavljanje ustreznih informacij je predpogoj deležniki ter da je proces odprt za široko javnost, za kakovostno vključevanje javnosti, saj gre v Nove stvari v življenju se vedno zgodijo tako, Logično so tako v fazi snovanja projekta bolj ali manj vključno s skupinami, ki jih je težje doseči ali težje tem primeru za vključevanje informirane javnosti. da ima najprej nekdo zamisel, ki se mu zdi dobra potrebni naslednji koraki: pristopijo k razpravi. Informacije morajo biti kakovostne, količinsko in (npr. postavitev skupnostne sončne elektrarne, vsebinsko ustrezne ter razumljive ciljnim skupinam. vzpostavitev skupnostnih vrtičkov ali stanovanjske • okrog ideje se vzpostavi iniciativna skupina; Oblike vključevanja javnosti naj bodo privlačne kooperative), in želi zanjo navdušiti še druge. Če je • ta naredi prvo analizo stanja in analizo deležnikov in motivacijske, tako da vzbudijo zanimanje za Postopek sodelovanja se mora začeti čim prej: v čim zamisel v skupnosti deležna podpore, se začnejo oziroma javnosti, ki se je ideja tiče; sodelovanje (npr. ulični festival, urbani sprehod po zgodnejši fazi je potrebno identificirati javnosti, jih dogovori, kdo je pripravljen sodelovati, sledi pa • lahko je narejena okvirna analiza SWOT (ugotovitev naselju, stojnica na prazničnem dogodku lokalne informirati o ideji, o njej razpravljati. pridobivanje potrebnih informacij in širše podpore. prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za skupnosti). Sodelovanje mora potekati odprto – ves čas naj so Pobudniki skupnostnega projekta morajo ugotoviti, kdo projekt); Možne oblike posvetovanja in pridobivanja stališč: na razpolago vse potrebne informacije. so njegovi ključni akterji (podporniki in nasprotniki), in • iniciativna skupina pripravi prve informacije o ideji vprašalniki, delavnice, posveti, zbor občanov (po kako se dogovarjati z njimi. Ko postanejo v tem procesu in opravi prve razprave z identificiranimi deležniki V sodelovanju in razpravi je potrebno vzpostaviti Zakonu o lokalni samoupravi), e-glasovanje, ankete, vidne možnosti za dejansko realizacijo zamisli, se oziroma javnostmi. V razpravi se ugotavlja, kateri odnos spoštovanja in partnerstva, skozi katerega nabiralniki za predloge. pristopi k pripravi projekta. so še drugi relevantni deležniki oziroma javnosti, se gradi odnos medsebojnega zaupanja in občutek kakšna je podpora ideji in kako je ocenjena njena Informiranje in vključevanje javnosti je potrebno pomembnosti prispevka vseh udeleženih. izvedljivost; v primeru, da podpora obstaja, je že dobro načrtovati, dogodke skrbno pripraviti, Javnost mora imeti dovolj časa za razmislek in odziv mogoče opredeliti cilje in pričakovane učinke projekta delavnice in javne posvete pa naj po možnosti vodijo (npr. najprej informiranje, potem posvet z odzivom, ter pripraviti načrt vključevanja javnosti; usposobljene osebe z moderatorskimi izkušnjami možnosti naknadnih odzivov). • če je ugotovljeno, da ima ideja podporo in da je tudi vodenja skupinskih procesov. izvedljiva, je iz zainteresiranih deležnikov sestavljena Priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov, 2015. Dostopno prek: projektna skupina za izvedbo projekta. www.planbzaslovenijo.si/images/arhiv/prirocnik-trajnostni-dogodki.pdf. Priročnik za organizacijo urbanih sprehodov, 2012. Dostopno prek: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2012/04/Janes-Walk-web.pdf. 02 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 03 • Informacije o projektu morajo biti ves čas javno odgovornost) in avtonomno razmišljanje. Ključno vodilo dostopne. vključevanja javnosti naj bo delovanje za dobrobit Oblike organiziranja skupnosti skupnosti. Objavljene morajo biti informacije o poteku priprave in izvedbe ter o sodelovanju javnosti in rezultatih Vedno več slovenskih občin se v smislu demokratizacije projekta (poročila o stališčih in dogovorih). Zaželeno odločanja o razporeditvi javnih sredstev ter izboljšanja je, da so informacije tudi aktivno posredovane Za namen izvedbe skupnostnega projekta oziroma kot Agrarne skupnosti so oblika skupnega upravljanja stika med lokalno oblastjo in občani odloča za javnostim po krajevno običajnih kanalih, ki dosegajo njegov rezultat se skupnost lahko organizira na različne kmetijskih površin. Gre za skupnost fizičnih in pravnih participativni proračun oziroma razporejanje dela ciljne javnosti (npr. lokalni časopis in radio). načine oz. v smiselne pravne oblike. S tem podpre oseb, ki je bila ponovno vzpostavljena in organizirana proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi doseganje namena in ciljev projekta. na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih neposredno soodločajo občanke in občani. Ti predlagajo skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Vključevanje javnosti v pripravo predpisov – Priročnik za načrtovanje in in nato izberejo projekte, ki se bodo financirali iz javnega Za projekte skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri izvajanje posvetovalnih procesov, 2015. Dostopno prek: www.mju.gov.si/ denarja, in se s tem vključijo v procese upravljanja je primerna skoraj kakršna koli pravnoorganizacijska Skupnosti lahko za namen izvajanja projektov fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SNO/Prirocnik-vkljucevanje_javnosti.pdf. občine. Poveča se transparentnost občinskega oblika, včasih zadostuje že formaliziranje samo z upravljanja z življenjskimi viri ustanovijo tudi poslovanja in učinkovitost porabe javnega denarja, dogovorom. Pomembno je, da ima izbrana oblika civilnodružbene organizacije, katerih namen je vzpostavita se dialog in zaupanje med občani in organiziranja neposreden ali posreden dostop do zasledovanje splošno koristnih ciljev. Za dobro in učinkovito vključevanje javnosti je ključna občinsko upravo. procesov upravljanja in da je zavezana ustvarjati koristi ustrezna motivacija. Primarno mora biti za to motivirana za skupnost. Nevladne organizacije (NVO) – društva, zavodi in iniciativna oz. projektna skupina, ki mora znati to ustanove – ustanovijo fizične ali pravne osebe. Za prenašati tudi na druge. Pri tem naj ima v mislih tudi, da Nekatere organizacijske oblike imajo solastništvo in NVO velja, da so neprofitne in od javnega sektorja je sodelovanje pri skupnostnem projektu priložnost za soupravljanje že vgrajeno in so zato posebej primerne neodvisne organizacije. Te organizacije zadovoljujejo vseživljenjsko učenje in prenos znanja med generacijami, Primer participativnega proračuna v islandski prestolnici Reykjavik je za vodenje skupnostnih projektov in sodelovanje v njih, interese in potrebe prebivalcev, združujejo, opozarjajo s sodelovanjem članov skupnosti pa se krepi tudi opisan v Katalogu dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri (2016). Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/ lahko pa nastanejo tudi kot njihov rezultat. na nepravilnosti, izvajajo storitve, vplivajo na odločevalce skupinska zavest (pripadnost, povezanost, solidarnost, Katalog-dobrih-praks-2016.pdf. ter na različne druge načine dvigujejo kakovost življenja Občine imajo institucionalne in finančne vzvode v okolju, kjer delujejo. Zato lahko pridobijo uradni status upravljanja ter vzpostavljene procese, ki ljudem delovanja v javnem interesu. Sodelovanje nevladnih omogočajo, da se vključujejo v procese upravljanja. organizacij in lokalne skupnosti je obojestransko koristno Gre za raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo in naredi lokalno okolje oziroma skupnost močnejšo in Deležniki skupnostnih projektov zastopati njihov skupni interes. boljšo. Najpogostejša organizacijska oblika, v kateri se Uvajanje novih skupnostnih praks, ki dejansko odvijajo skupnostni projekti, so zadruge. Solastništvo spreminjajo dosedanje prakse življenja na določenih in soupravljanje sta vgrajena v temelje zadružništva. področjih, terjajo angažiranje, voljo in podporo širše Zadruge so prostovoljne, odprte, neodvisne in skupnosti. Da je idejo mogoče uresničiti, je potrebno Prvotni nabor ključnih deležnikov že v fazi priprave Pri identificiranju deležnikov se zastavljajo vprašanja, samostojne gospodarske organizacije, ki jih upravljajo sodelovanje čim več relevantnih in različnih deležnikov, projekta identificira iniciativna projektna skupina. Z njimi kdo so skupine in organizacije, na katere ima lahko njihovi člani. Poglavitni cilj zadrug je zadovoljevati ki se v ta namen lahko bolj ali manj formalno partnersko opravi prve razprave, v okviru katerih pridobiva podporo projekt pozitiven ali negativen vpliv, kdo lahko prispeva potrebe članov in doseči čim večjo korist za njih in za povežejo. projektni ideji in v katerih se prepoznavajo dodatni k pripravi in izvedbi projekta, ter kdo je zainteresiran za skupnost. Če so bile včasih zadruge dejavne pretežno deležniki in javnosti. sodelovanje. na področjih kmetijstva in gozdarstva, danes posegajo Lokalna partnerstva so oblika polformalne povezanosti na najrazličnejša področja, kot so zagotavljanje lokalnih deležnikov, ki nastane s sklenitvijo pisnega Če je iniciator projekta občina, potem je potrebno mobilnosti in stanovanj, nudenje storitev, izraba dogovora, s podpisom pisma o nameri ali zgolj z ustnim posebno skrbnost nameniti temu, da iniciativna skupina Značilne skupine deležnikov so: obnovljivih virov energije ipd. Delujejo na podlagi dogovorom. Lokalno partnerstvo je prostovoljno, kar znotraj občine najprej poskrbi za podporo vseh struktur Zakona o zadrugah. pomeni, da lahko vsak kadar koli izstopi. Čim večje je občine ideji (župan, oddelki občinske uprave, občinski • lokalne skupnosti (občine, občinske uprave, krajevne število vključenih deležnikov, tem bolje, vendar s tem javni zavodi in javne gospodarske službe) in se dogovori in četrtne skupnosti), Predvsem na področju načrtovanja posegov v prostor narašča tudi potreba po skupnih telesih (npr. odbor, o zainteresiranem koordinatorju projekta. občani vse pogosteje oblikujejo in izražajo svoja stališča delovne skupine), ki predstavljajo »motor« projekta. • druge oblike organiziranja lokalnih skupnosti (obrtne, v skupinah. Zato je ob konstituiranju lokalnega partnerstva Če projektna ideja v procesu razprave z identificiranimi podjetniške, kmetijske zadruge, civilnodružbene pomemben dogovor o načinu dela. ključnimi deležniki in s splošno javnostjo pridobi organizacije, civilne iniciative ipd.), Take interesne skupine prebivalcev se lahko organizirajo podporo, se iniciativna projektna skupina praviloma • občinske javne službe in javni zavodi (tudi šole, vrtci, le kratkotrajno, kot civilne iniciative, ali pa trajneje, okrepi in dokončno se vzpostavi projektna skupina za knjižnice, zavodi za šport in kulturo, javni prevoz ipd.), kot lokalne pobude. Predvsem slednje lahko veliko izvedbo projekta. prispevajo h kakovosti načrtovanja. Na tak način • visokošolske, raziskovalne in druge strokovne organizirane skupine niso pravne osebe, organizirane Projektna skupina se dokončno oblikuje tako, da so v inštitucije (npr. razvojne in energetske agencije), so bolj ali manj na podlagi pisanih ali nepisanih pravil njej zastopani ključni deležniki. Vzpostaviti se morajo • gospodarski subjekti (lokalna podjetja, socialna delovanja, svoje delovanje pa lahko še bolj formalizirajo partnerski odnosi, znano je, kdo ima katera znanja ali podjetja, kmetije, lastniki zemljišč, zbornice ipd.), s sklenitvijo družbene pogodbe na podlagi informacije, dogovorjeno je, kdo je aktiviran pri kateri Obligacijskega zakonika. S takšno pogodbo se podpisniki dejavnosti. Pomembno je, da so vključeni ljudje, ki imajo • posamezniki, zainteresirani za skupnostne projekte, zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali določeno razgledanost po sodobnih in tradicionalnih ter doseči z zakonom dopustni skupni namen. trajnostnih trendih ter različna znanja in kompetence • (politični) odločevalci. (tehnične, organizacijske, finančne, socialne, računalniške, Skupnostni projekti se pogosto nanašajo na umetniške, izkušnje vodenja skupinskih procesov ipd.). Pri projektih skupnostnega upravljanja z življenjskimi gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno viri so bolj kot organizacijske oblike pomembni skupni uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, Ključna člana projektne skupine sta koordinator cilji. Njihovo doseganje je pogosto najučinkovitejše, če ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter oz. vodja, ki je zadolžen za projektno vodenje, ter se združijo različni akterji, ki v skupna prizadevanja razvoj podeželja. komunikator projekta, ki skrbi za transparentnost prinesejo vsak svojo kompetentnost, znanja, spretnosti izvajanja projekta in komuniciranje z deležniki. in povezave s člani skupnosti. 04 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 05 Priprava skupnostnega projekta Ko projektna ideja prestane začetna preverjanja in in povezavami, pristopi k pripravi skupnostnega projekta, ključni deležniki potrdijo interes za sodelovanje oz. pri čemer si zastavlja značilna vprašanja. podporo, projektna skupina, okrepljena z informacijami PROJEKTNA SHEMA – PRIPOMOČEK ZA PRIPRAVO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA PRVI KORAK: stanovanjska zadruga, zgrajena in z najemniki 3. Čas – odgovorimo na naslednja vprašanja: • katere ključne kanale sporočanja uporabljamo? DOLOČITEV CILJEV IN OPREDELITEV PRIČAKOVANIH oz. zadružniki naseljena večstanovanjska stavba, • koliko časa potrebujemo (če smo že začeli s UČINKOV vzpostavljeno zadružno skupnostno bivanje in projektom – kje se nahajamo, koliko časa smo • pisanje v medijih (ali se je o projektu že pisalo v upravljanje stavbe v projekt že vložili, koliko ljudi dela na tem)? medijih, ali smo bili s tem zadovoljni, kako smo • Opis problema/stanja (lahko tudi analiza SWOT); • koliko časa lahko vložimo (kdo bi bil še pripravljen vzpostavili stik z novinarji?) Primer 3: vložiti svoj časa na projektu)? • Splošni cilj/cilji (določimo kot odgovor na problem/ • ali o projektu že govorijo drugi, ga delijo na spletu? MALA SONČNA ELEKTRARNA • kateri so ključni datumi (če smo si jih že zastavili)? stanje); Opis problema/stanja: nizek delež virov energije iz 4. Družbeni kapital – odgovorimo na naslednja • Pričakovani učinek (dolgoročna sprememba, ki obnovljivih virov, premajhna zavest o potrebnosti in vprašanja: prispeva k doseganju splošnega cilja/ciljev); možnostih prehoda na obnovljive vire energije, delež • ali ustvarjamo skupnost (del katere skupnosti sončnih dni na območju • Specifični cilji (rešujejo določeno problematiko skozi smo)? Splošni cilj: aktivacija skupnosti za vzpostavitev TRETJI KORAK: projekt; dopolnjujejo splošne cilje); • kdo nas podpira (kdo so ključni deležniki, ki nas že elektrarne za pridobivanje obnovljive energije na objektu podpirajo, kako smo jih dosegli)? PRIPRAVA PROJEKTNIH DEJAVNOSTI/AKTIVNOSTI • Pričakovani učinki specifičnih ciljev (srednjeročne v javni lasti • kdo je potencialni podpornik (opredelimo deležnike, spremembe, ki prispevajo k doseganju specifičnih Pričakovani učinek: povečana samooskrba z energijo s katerimi se še moramo povezati, ter strategije, ki Pripravimo korake za doseganje ciljev: ciljev). iz obnovljivega vira v skupnem upravljanju jih bomo uporabili)? • opis ključnih dejavnosti/aktivnosti za dosego Specifični cilj: potrebno število vključenih deležnikov v • ali imamo posameznike in organizacije, s katerimi specifičnih ciljev ali splošnega cilja, upoštevajoč vire Primer 1: projekt, postavitev elektrarne na javnem objektu (npr. bi se lahko povezali, delili znanje ipd.? (ki jih imamo in ki jih še potrebujemo); SKUPNOSTNI VRTIČKI šola zaradi veliko udeleženih – učitelji, šolarji, starši), • opis konkretnega rezultata pri posamezni dejavnosti/ Opis problema/stanja: majhna samooskrba s hrano, zagon in vzpostavitev skupnega upravljanja aktivnosti, po možnosti z opredeljenimi merljivimi brezposelnost, degradirana zemljišča v urbanem Pričakovani učinki specifičnih ciljev: večja osveščenost • O EKIPI ZA IZVEDBO PROJEKTA kazalniki; prostoru in okolici o koristih samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov v Splošni cilj: povečanje samooskrbe prebivalstva s hrano skupnosti, proizvodnja elektrike, povezanost skupnosti 1. Ekipa – odgovorimo na naslednja vprašanja: • določitev izvajalcev dejavnosti/aktivnosti; Pričakovani učinek: boljša oskrba prebivalcev s pri upravljanju elektrarne, finančni doprinos za skupnost • kakšne kompetence imajo posamezniki v ekipi, kakovostno zelenjavo, boljše psihofizično stanje kaj nas motivira? • določitev komunikacijskih aktivnosti; prebivalcev • koga še potrebujemo? • določitev časovnice izvedbe aktivnosti. Specifični cilj: vzpostavitev skupnih vrtičkov na • na katerih področjih smo šibki? degradiranem območju, vzpostavitev skupnostnega 2. Znanja – odgovorimo na naslednja vprašanja: Pripravimo finančni načrt: dela in upravljanja, zagotovitev sonaravne pridelave • katera znanja posedujemo? • glede na aktivnosti in ekipo ter potrebe po zunanjih Pričakovani učinki specifičnih ciljev: oživitev DRUGI KORAK: • kje oz. kako jih lahko izkoristimo? strokovnjakih/izvajalcih; degradiranega območja, večja socialna povezanost RAZMISLEK (TUDI OSNOVA ZA MOREBITNO ANALIZO • ali lahko znanja nadgrajujemo? uporabnikov, boljše psihofizično stanje uporabnikov, SWOT): • po vrstah stroškov: stroški dela, potni stroški, stroški • kaj lahko združujemo? sonaravno pridelana hrana za uporabnike zunanjih strokovnjakov/podizvajalcev, materialni • O VIRIH (KAJ IMAMO IN KAJ ŠE POTREBUJEMO) • kaj nam manjka? stroški, posredni stroški. Primer 2: STANOVANJSKA KOOPERATIVA 1. Denar – odgovorimo na naslednja vprašanja: • O KOMUNIKACIJI O PROJEKTU Opis problema/stanja: pomanjkanje najemniških • koliko denarja potrebujemo za zagon projekta stanovanj, negotova najemniška razmerja, visoke (opredelimo aktivnosti, ki zahtevajo finančna • kaj želimo komunicirati – kakšna je zgodba cene, težko dostopna neprofitna stanovanja, ljudje sredstva)? projekta, kakšne ključne informacije želimo so primorani stanovanjski problem reševati pretežno • kateri so vsaj trije različni viri financiranja, ki lahko sporočati? ČETRTI KORAK: z nakupom omogočijo zagon projekta? KONČNE OCENE • ali imamo določene ključne sporočilnostne Splošni cilj: zagotovitev ugodnih in trajnih najemniških • s katerimi argumenti lahko prepričamo potencialne elemente projekta: ime, slogan, celostno grafično stanovanj financerje? • ocena tveganja – kje so šibke točke projekta in kako podobo? Kaj želimo s temi elementi sporočati? Pričakovani učinek: več ljudi ima zagotovljeno stanovanje bomo ta tveganja reševali; 2. Prostor – odgovorimo na naslednja vprašanja: v varnem in trajnem najemnem razmerju • kaj imamo na uporabo (ali že imamo prostor • komu želimo komunicirati? • določitev načina evalvacije projekta; Specifični cilj: ustanovitev zadruge, pridobitev zemljišča za izvedbo projekta)? in skupna izgradnja večstanovanjske stavbe (ali obnova • kdo na projektu skrbi za sporočanje – imamo • opredelitev načinov, na katere bomo zagotavljali • kakšen prostor bi bil idealen – kje so omejitve že obstoječe), vzpostavitev najemnih razmerij in osebo, ki ima znanje s področja komunikacije? trajnost projekta oz. učinkov projekta tudi po in priložnosti za pridobitev takega prostora? zadružnega upravljanja njegovem zaključku. • kakšen je prostorski domet projekta (lokalni, Pričakovani učinki specifičnih ciljev: ustanovljena regionalni, nacionalni, globalni)? 06 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 07 Izbira financnih modelov in virov Vodenje skupnostnih projektov Pri načrtovanju skupnostnih projektov je poleg lokalnih Čeprav je vsak skupnostni projekt unikaten, je vsem projekta (akcijskega načrta) in skrbi za njegovo celovito Nekaj primerov skupnostnih projektov s finančno participacijo članov pomembno upoštevati tudi zunanje dejavnike in skupnosti (Vetrna kooperativa Dingwall, Energetsko samozadostna skupna potreba po učinkovitem vodenju ter doseganju izvajanje. Ker je vključevanje javnosti ključna lastnost in usmeritve širše skupnosti (države, EU) ter globalne osnovna šola Ostrog, Zadruga za souporabo avtomobilov Mobility, Gozdna ravnotežja med časom, razpoložljivimi viri (finančnimi, pogoj za uspeh skupnostnih projektov, je obvezen član zadruga Remscheid, Razpršeni hotel Borgo Soandri) je zbranih v Katalogu dogovore, kot je npr. podnebni sporazum. Ti pomembno kadrovskimi, prostorskimi ipd.) ter rezultati. projektne skupine tudi vodja komuniciranja. dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri (2016). Dostopno vplivajo na razpoložljivost finančnih virov, poleg tega pa prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Katalog-dobrih- Za učinkovito izvedbo projekta v ključnih korakih Vodenje skupnostnih projektov temelji na načelih praks-2016.pdf. postavljajo pravne in druge okvire za različne finančne modele. projektna skupina sledi načelom projektnega vodenja. eksperimentiranja in sprotnega prilagajanja, kar Javno-zasebna partnerstva predstavljajo različne oblike omogoča vodji projekta, da lahko v nenehno Vendar pa posvečanje prevelike pozornosti virom sodelovanja med javnimi organi (npr. občinami) in spreminjajočem se okolju učinkovito prilagodi aktivnosti Na voljo so številni priročniki za vodenje projektov, izmed katerih si financiranja oziroma ravnanje po njih v procesu zasebnim sektorjem, kjer javne (npr. občine) in zasebne projektna skupina izbere najprimernejšega za svoje potrebe. Nekateri so projekta. Priporočljivo je vzpostaviti sistem vodenja, ki na voljo tudi brezplačno na spletu, kot npr. Project management (dostopno načrtovanja (angl. funding-driven planning) predstavlja institucije (podjetja, organizacije, posamezniki) združijo bo podpiral doseganje stalnih izboljšav. prek: https://en.wikipedia.org/wiki/Project_management). veliko past. V bolj ali manj oddaljenih političnih in človeške in materialne vire za doseganje obojestranskih Demingov krog ali krog nenehnega izboljševanja (v administrativnih centrih pripravljajo čedalje koristi. V praksi so to predvsem finančni projekti, ki Pri tem projektna skupina uporabi znanja, veščine, angleškem jeziku je znan pod kratico PDCA: plan-kompleksnejše programe, ki naj bi z različnimi shemami temeljijo na dolgoročnih pogodbah, kjer si sektorja delita orodja in procese, da lahko uspešno izvede projekt. do-check-act) je zaporedje korakov, ki teži k stalnim subvencij usmerjali razvoj podeželja, gospodarstva, ljudi tako tveganja kot koristi. Takšna partnerstva so eden izboljšavam oziroma napredku v kakovosti. Temelji ipd. V procesu načrtovanja je potrebno kritično presoditi, izmed mehanizmov za izvajanje skupnostnih projektov, Partnerji projekta določijo projektno skupino ter vodjo na ciklični uporabi štirih faz: načrtovanja, izvajanja, ali ti programi lahko zadovoljijo resnične potrebe s katerim se lahko pripomore k hitrejšemu napredku projekta, ki je odgovoren za pripravo načrta izvedbe preverjanja in ukrepanja. skupnosti ali pa ji morda celo škodujejo. lokalne skupnosti. Razmislek o primernih finančnih virih in o tem, kako jih uporabiti, naj pride na vrsto šele takrat, ko je vsebinski Načrtovanje Primer skupnostnega projekta s partnerstvom občine (lastnice streh del načrtovanja že opravljen. Za prave ideje se denar Oblikovanje projektne skupine na občinskih stavbah) in prebivalcev (vlagateljev) je Solarni skupnostni vedno najde. Določanje ciljev energetski projekt Recklinghausen, ki je prav tako opisani v Katalogu dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Priprava akcijskega, finančnega Z upoštevanjem neposrednih in vseh zunanjih stroškov in komunikacijskega načrta Analiza tveganj v celotnem življenjskem ciklu projekta ter njegovih rezultatov je potrebno poiskati najprimernejše modele Ukrepanje financiranja in takšne načine uporabe finančnih Izvedba Prilagoditev ciljev ter akcijskega, virov (nacionalnih, evropskih ter drugih javnih in Izvajanje akcijskega načrta finančnega in komunikacijskega načrta zasebnih skladov ter alternativnih virov), ki bodo kar Notranje in zunanje komuniciranje najučinkoviteje podprli doseganje skupnostnih ciljev. Klasičnim finančnim virom, kot so bančni krediti in Preverjanje javnofinančne sheme (subvencije, javna naročila), se v Določitev kazalnikov zadnjih letih pridružujejo alternativni modeli financiranja, Merjenje in vrednotenje aktivnosti ki so bolje prilagojeni potrebam skupnostnih projektov, Priprava poročila saj jim zagotavljajo avtonomnost in suverenost ter so tudi manj obremenjeni z birokracijo. Praviloma temeljijo na sodelovanju velikega števila (malih) vlagateljev, kar povečuje verjetnost, da bodo sredstva porabljena v PROJEKTNO VODENJE KORAK ZA KORAKOM skupnem interesu. Priprava projekta Množično financiranje (angl. crowdfunding) je način Več v dokumentu Analiza normativnega okvira za uvedbo skupnostnih projektov, 2016. Dostopno prek: www.dovoljzavse.si. zbiranja sredstev za uresničitev projekta v obliki Prva faza projekta pomeni postavitev temeljev. Po tem, manjših finančnih prispevkov s strani velikega števila ko so določeni cilji projekta, je načrtovanje projekta Ko so opravljeni vsi zgoraj našteti koraki, vodja projekta podpornikov. Zbiranje sredstev poteka prek spletnih ključnega pomena. Trud, vložen v pripravo projekta, s projektno skupino pripravi načrt aktivnosti projekta ter platform, kot so Adrifund, Indiegogo, Kickstarter ipd. se projektni skupini bogato obrestuje. Komunikacija bo aktivnosti tudi časovno opredeli. bolj učinkovita in verodostojna, izvedba ukrepov bo Pri pripravi akcijskega načrta je zelo pomemben proces Za skupnostne projekte so posebej pomembni modeli enostavnejša, podpora projektu bo večja in odpravljanje oz. uporaba participativnih metod, s pomočjo katerih financiranja, ki temeljijo na finančni participaciji težav lažje. Vsak naslednji Demingov krog bo bolj lahko tudi predstavniki skupnosti in ostali deležniki deležnikov v lokalnem okolju. Ti članom skupnosti kakovosten, načrtovanje pa enostavnejše. prispevajo informacije in ideje, predvsem v najzgodnejši omogočajo trajnostne naložbe ter prinašajo finančne fazi priprave. koristi posameznikom in širši skupnosti, predvsem pa V fazi priprave projekta je pomembno, da pravni Akcijski načrt je sestavljen iz ključnih sklopov projekta. gradijo močnejše in bolj neodvisne skupnosti. strokovnjak (npr. iz občinske uprave ali zunanji Za vsak sklop so opisane ključne aktivnosti ter konkretni strokovnjak) pripravi pregled pravnih vidikov za in (po možnosti) merljivi rezultati. Za vsako aktivnost V Sloveniji skupnostno delničarstvo (angl. community uvedbo skupnostnega projekta, kjer ugotovi, kakšne projektna skupina določi izvajalca. Vse aktivnosti shares) in izdajanje obveznic za projekte lokalnih so normativne možnosti in ovire formaliziranega spremljajo tudi komunikacijske dejavnosti, ki so na enak skupnosti še nista zaživela, čeprav formalnih ovir za sodelovanja na lokalni ravni (postopki in potrebna način umeščene v akcijski načrt. to ni. Najbolj uveljavljena skupnostna oblika pri nas, ki dovoljenja za realizacijo v konkretnem prostoru za Načrt aktivnosti naj odgovori na naslednja vprašanja: vključuje finančno participacijo, je zadružništvo. izbrane projektne ideje, predlog ureditve dokumentacije kaj, kako, kdaj, kdo, s kom in s čim ter kaj je pričakovan in odnosov). rezultat. 08 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 09 Primer akcijskega načrta: Naziv Opis aktivnosti, Časovni rok Odgovorna Potrebni Pričakovan Kazalniki Promocijska publikacija o projektu aktivnosti in metod in oseba viri rezultat učinkov in sklopov ukrepov rezultatov promocijska priprava, oblikovanje v drugem vodja – lektor pripravljena – 1 zloženka v zloženka in diseminacija mesecu komuniciranja zloženka o obliki dokumenta zloženke o projektu projekta – oblikovalec projektu PDF (KAJ) (KAKO) (KDAJ) (KDO) (kvantitativno (S KOM / opredeljenih) – zloženka, S ČIM) poslana na 4.000 e–naslovov Koordinacija projekta, administrativno in finančno vodenje projekta ter poročanje ključnih ciljnih javnosti in koordinacija – srečanja tekom celega vodja projekta člani projektne – število zapisnikov deležnikov ter projekta partnerjev projekta skupine usklajeno srečanj projektne objavljena na 6 izvajajo projektne skupine – sprotno spletnih portalih aktivnosti, obveščanje in za katere so – 1 sporočilo za odzivanje odgovorni javnost – redna …. …. …. …. …. …. …. komunikacija med partnerji Evalvacija projekta …. …. …. …. …. …. …. sprotna evalvacija – redno in sprotno ob ključnih vodja projekta – 3 evalvacijski projekta spremljanje mejnikih vprašalniki Komuniciranje in informiranje učinkov in projekta in – 3 evalvacijska priprava – srečanja z vodjo v prvem vodja – zunanji pripravljen komu- – 1 komunikacijski rezultatov ob rednih poročila izvedbe komunikacijskega projekta in po mesecu komuniciranja svetovalec nikacijski načrt načrt projekta (vključno projektnih dogodkov načrta potrebi s člani projekta za pripravo s kakovostjo) sestankih projektne skupine ključnih – priprava sporočil – priprava kazalnikov dokumenta, ki je in sprotno dostopen projektni preverjanje skupini doseganja ciljev aktivno – redno objavljanje tekom celega vodja – vzpostavljena – 3 družabna – evalvacija upravljanje vsebin na Facebo- projekta komuniciranja družabna omrežja dogodkov spletnega mesta ok skupnosti, Twit- omrežja projekta končna evalvacija – priprava zadnji mesec vodja evalvacije – prostovoljci projekt izveden – 1 vprašalnik za in družabnih terju in Instagramu – 80 objav projekta kazalnikov projekta za v skladu z intervju medijev anketiranje zastavljenimi cilji – intervjuji s – 1 anketni – redno objavljanje tekom celega vodja – tehnična – vzpostavljena – 1 spletna stran in s pričakovanimi ključnimi deležniki vprašalnik vsebin na spletni projekta komuniciranja podpora spletna stran trajnimi učinki in ciljnimi strani projekta projekta – 20 objav javnostmi – 1 evalvacijsko poročilo projekta …. …. …. …. …. …. …. – izvedba ankete Vzpostavitev mreže za izvedbo projekta – priprava končne predstavitveni – priprava koncepta v prvem vodja projekta – prostor izveden – 1 dogodek ocene projekta dogodek dogodka (namen, mesecu predstavitveni …. …. …. …. …. …. …. ciljne javnosti, projekta – pogostitev dogodek z – 80 udeležencev pričakovani udeleženci ključnih rezultati, proces, – finančni viri deležnikov in – 1 srečanje z časovnica) za zunanje novinarji govorce predstavnikov medijev Glede na zastavljene aktivnosti, ekipo ter potrebe po V kolikor projekt temelji na finančni participaciji članov – finančni načrt – 1 sporočilo za – pisarniški javnost zunanjih izvajalcih in materialnih stroških za izvedbo skupnosti, projektna skupina (če ima potrebna znanja) – dogovor z material za projekta vodja projekta v sodelovanju s posameznimi ali zunanji izvajalec pripravi poslovni načrt, ki vključuje zunanjim delavniški – 1 analiza moderatorjem del doseganja ciljev nosilci aktivnosti pripravi finančni načrt, kjer je določeno, osnovne korake projektnega vodenja, poleg tega pa dogodka dogodka – dogovor z govorci v kakšnem obsegu in iz katerega vira bo projekt tudi analizo trga, strategijo trženja in finančne projekcije, – zunanji financiran. relevantne za investitorje (npr. v kolikšnem času se – izbor lokacije moderator investicija povrne). – priprava adreme – prostovoljci Finančni načrt je običajno pripravljen po vrstah stroškov: za – program dogodka anketiranje stroški dela, potni stroški, stroški zunanjih izvajalcev, Pri izvedbi skupnostnih projektov je še posebej – priprava in materialni stroški, posredni stroški. pomembna doslednost pri upoštevanju načel, ki jih diseminacija vabila Projektna skupina pripravi pregled finančnih virov za želijo vpeljati tudi v skupnost (npr. dostojno plačilo za – eko pogostitev izvedbo projekta, npr. razpisi, množično financiranje, opravljeno delo, transparentnost informacij, upoštevanje ustanovitev zadruge, občinski proračun. Tudi pri tem trajnostnih vidikov organizacije dogodkov), saj lahko v – srečanje z novinarji je vključevanje širšega kroga deležnikov z različnimi nasprotnem primeru projekt hitro izgubi kredibilnost in izkušnjami in znanji lahko zelo dragoceno. Del priprave s tem zaupanje skupnosti. Zato naj ima kakovost – sporočilo za javnost pregleda finančnih virov je tudi preverjanje, ali lahko izvedbe prednost pred ceno. projektne potrebe zadovoljijo alternativne ekonomije, – evalvacijski vprašalniki ki temeljijo na souporabi, izposoji, izmenjavi in ponovni – evalvacijsko uporabi, in s tem zmanjšajo potrebne finančne vire. poročilo Priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov, 2015. Dostopno prek: …. …. …. …. …. …. …. www.planbzaslovenijo.si/images/arhiv/prirocnik-trajnostni-dogodki.pdf. 10 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 11 Vodja projekta v sodelovanju z nosilci aktivnosti opredeli odpravljanje, reševanje). Z vnaprej opredeljenimi tveganji, Izvajanje projekta ustreznost izbranih metod, transparentnost projekta in možna tveganja za uspešno izvedbo ter aktivnosti za s predvidenimi rešitvami in s prilagoditvami je mogoče komuniciranja, zadovoljstvo lokalne skupnosti, časovna minimiziranje tveganj. nevarnost tveganj močno zmanjšati. Po opravljeni Vodja projekta redno preverja, ali izvajanje načrtovanih ustreznost aktivnosti, ustreznost porabe virov, doseganje analizi tveganj premislimo, ali moramo v katerem od aktivnosti poteka v skladu s časovnim in finančnim širših družbenih koristi (družbeni, ekonomski in okoljski Pri tem si zastavljajo vprašanja: kaj gre lahko narobe prejšnjih korakov načrtovanja karkoli spremeniti (npr. načrtom, ter doseganje zastavljenih vmesnih ciljev. učinki). Pri tem si pomagamo z vprašanji, kot so npr.: (načrtno prepoznavanje tveganj), kakšne so možne način vključevanja ali obveščanja, dogodke, ki smo jih Skupaj z deležniki sproti identificira in rešuje težave ter • Ali so bili zastavljeni cilji realni in ali smo jih dosegli? posledice (vrednotenje verjetnosti in obsega tveganja) načrtovali ipd.). prilagaja akcijski načrt. • Ali so bila gradiva razumljiva? in kaj je mogoče glede tega narediti (spremljanje, • Ali so bile komunikacijske aktivnosti in kanali dobro Projektna skupina si na vsakem koraku izvajanja izbrani? projekta prizadeva za vključevanje deležnikov in ciljnih Primer virov informacij za vrednotenje: seznam javnosti. udeležencev, poročilo o dogodku, anketni vprašalnik, intervju, fokusna skupina, evidenca prejetih predlogov. Primer analize tveganj: V fazi izvedbe projekta sta pomembni redna komunikacija in izpostavljanje pomembnih dosežkov Vodja projekta s projektno skupino ob ključnih mejnikih (več v poglavju komuniciranje). projekta pripravi analizo izvedenih aktivnosti in z Aktivnost Možna tveganja Ukrepi za zmanjšanje tveganj načrtovanimi metodami vrednotenja pripravi pregled Spremljanje izvajanja dejavnosti projekta in – zamude pri izvajanju dejavnosti – redno sledenje izvajanja s pomočjo V skupnostnih projektih je izjemno pomembno stalno doseganja zastavljenih kazalnikov. upravljanje s tveganji časovnice projekta in proračuna projekta – višji stroški od predvidenih sodelovanje med vodjo projekta in odgovorno osebo – redna komunikacija med partnerji za komuniciranje. V vsakem trenutku morata skupaj Vrednotenje naj bo objektivno in realno. Le tako bo – pojavijo se nepredvidena tveganja – vodja projekta se skupaj s partnerji sooči razmišljati, kaj je treba komunicirati in komu. To ni samo prispevalo k izboljšanju prihodnjih procesov. s tveganji takoj, ko se pojavijo stvar etike, ampak ključni dejavnik uspeha skupnostnega Evalvacija projekta – težko zajeti vse učinke projekta – izbor metodologije ocenjevanja na osnovi projekta. Na podlagi analize izvedenih aktivnosti vodja projekta podobnih projektov iz preteklosti po potrebi prilagodi načrt aktivnosti (določi popravljalne – težave pri pridobivanju povratnih informacij od udeležencev projekta – pravočasno načrtovanje evalvacije, da se Vodja projekta in odgovorni za komuniciranje sproti in ukrepe). potrebni podatki zbirajo sproti po potrebi poročata financerju, investitorjem, članom – privlačne in nezamudne metode za (npr. zadruge) in ostalim udeleženim v projektu. Spremembe se lahko nanašajo na tip aktivnosti, način pridobivanje povratnih informacij komuniciranja, izbor metode, proces vključevanja, Predstavitveni dogodek – slaba udeležba – pravočasna in široka promocija dogodka časovnico itd. Pogosto je zaradi ene spremembe – slab medijski odziv – predstavitev tem, ki so povezane z Vrednotenje projekta potrebno prilagoditi tudi druge aktivnosti, da se slednje aktualnimi dogajanji ter zanimivi govorci ponovno smiselno sestavijo v celoto. – povezovanje s strokovnjaki in Vrednotenje je integralni del projekta, zato je strokovnimi združenji pri pripravi in pomembno, da ga opravi celotna projektna skupina, Tudi za vrednotenje je pomembna transparentnost – promociji dogodka skupaj z deležniki in ciljnimi javnostmi (participativen jasno komuniciranje metodologije in rezultatov vsem – povezovanje s predstavniki ciljnih proces), in da si za to aktivnost že ob načrtovanju vključenim deležnikom: tistim, na katere bo projekt skupin, ki imajo močne komunikacijske zagotovi potrebne vire. vplival, in ostalim zainteresiranim za projekt. kanale (npr. združenja, civilnodružbene organizacije) – promocija prek lokalnih in nacionalnih Pri skupnostnih projektih je poleg doseganja ciljev Ob koncu projekta vodja projekta skupaj z odgovornimi medijev (rezultatov in učinkov) smiselno vrednotiti tudi uspešnost za posamezne aktivnosti pripravi končno vsebinsko in – individualno delo z novinarji pri vključevanju javnosti, in sicer tako sproti kot ob koncu finančno poročilo, ki vključuje tudi celovito vrednotenje projekta. doseganja zastavljenih ciljev in širših družbenih učinkov. – priprava različnih sogovorcev za medije Ob vsakem pomembnejšem mejniku naj bo izvedeno – multiplikacija sporočil skozi različne organizacije vrednotenje do takrat izvedenih aktivnosti. Če se sprotno vrednotenje preskoči, je zamujena priložnost – privlačna besedilna in oblikovna sporočila Več v dokumentu Vključevanje javnosti v pripravo predpisov: Priročnik za izboljšanje možnosti doseganja ciljev projekta. za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov (Ministrstvo za javno Promocijske zloženke – zloženke ne dosežejo zainteresirane – široka diseminacija preko različnih upravo, 2015). Dostopno prek: www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/ javnosti komunikacijskih kanalov, s posebnim Projektna skupina z vrednotenjem dobi dragocene pageuploads/SNO/Prirocnik-vkljucevanje_javnosti.pdf. poudarkom na mrežnih organizacijah ciljnih skupin informacije glede doseganja zastavljenih ciljev in – oblikovna in vsebinska privlačnost glede tega, ali so bili ti doseženi na vključujoč način. …. …. …. Z vrednotenjem se poleg tega krepi usposobljenost posameznikov in skupine za izvajanje skupnostnih projektov, saj je zmanjšana verjetnost ponavljanja napak oziroma neuspešnih pristopov v prihodnje. Učenje iz napak je prav tako pomembno kot učenje iz uspehov. Vrednotenje tudi povečuje zaupanje v proces in pripomore k povečanju pripadnosti projektu. Za sprotno in celovito vrednotenje projekta odgovorna posamezne sklope načrtuje aktivnosti, ki bodo privedle oseba vnaprej predvidi načine vrednotenja in jih vgradi do tega, da bo imel projekt za skupnost tudi po Koristno je, da projektna skupina ugotovitve vrednotenja v akcijski načrt. formalnem zaključku. zapiše ter izkušnje deli z deležniki projekta in z drugimi, ki bodo izvajali skupnostne projekte. Metode za sprotno in končno evalvacijo projekta so K trajnosti rezultatov projekta prispeva načrtovanje npr. vprašalniki za udeležence dogodkov, intervjuji aktivnosti z multiplikativnimi učinki, ki se navezujejo Vrednotenje se izvaja s pomočjo kvantitativnih udeležencev, ankete, fokusne skupine ipd. na druge aktivnosti (in s tem tvorijo širšo celoto ter in kvalitativnih kazalnikov ter virov informacij za še dodatno dosežejo ciljne skupine) ter akterje, ki ugotavljanje njihovega doseganja. Ker si skupnostni projekti v svojem temelju prizadevajo v lokalnem okolju celovito pristopajo k reševanju za dolgotrajno izboljšanje kakovosti življenja lokalne problema (hkratno zagotavljanje družbenih, ekonomskih Primeri kazalnikov: doseganje ciljev projekta, skupnosti, vodja projekta skupaj z odgovornimi za in okoljskih koristi). uspešnost vključevanja deležnikov in ciljnih javnosti, 12 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 13 VODENJE SKUPINSKIH PROCESOV • DVOSMERNOST IN ODZIVNOST Dvosmerno komuniciranje omogoča lokalnim skupnostim, da pridobijo občutek solastništva in občutek Komuniciranje naj zaznamuje participativen pristop pripadnosti projektu. Poleg tega poveča ozaveščenost pri zasnovi, izvedbi in upravljanju ter intenzivno Skupnostni projekti temeljijo na vključujočem in odprtem prostora. Njegova naloga je spodbuditi vsakega člana lokalne skupnosti o lastnih virih in sposobnostih ter komuniciranje navznoter in navzven, čemur praviloma procesu sprejemanja odločitev. Da bo skupinski proces skupine k aktivnemu sodelovanju, medsebojnemu o možnostih za izboljšanje kakovosti bivanja. Hitra sledi dobra javna podoba. Komunikacijski kanali kar najbolj izkoristil potenciale, znanja in izkušnje članov razumevanju in prevzemanju odgovornosti. Moderator odzivnost je pomembna tudi pri sprotnem razčiščevanju naj vsebujejo tako opisne vsebinske informacije kot skupine in pripeljal do zastavljenih ciljev, je koristno, da skupino učinkovito pripelje do tega, da doseže konfliktov. tudi informacije o možnostih sodelovanja v projektu. projektna skupina pozna metode za vodenje skupinskih zastavljene cilje (se o nečem dogovori, pripravi izdelek procesov. Če teh znanj nima, si jih lahko zagotovi s ipd.). sodelovanjem zunanjega moderatorja. Moderator skupinskih procesov je nevtralen (ne podaja vsebine ali stališč in ne vpliva na odločitve) in KOMUNICIRANJE KORAK ZA KORAKOM Priročnik Moderiranje skupinskih procesov (Umanotera, 2002) je na voljo pri izurjen, da skrbi za kakovost izvedbe procesa, ter je Društvu moderatorjev Slovenije, ki organizira tudi usposabljanja varuh spodbudnega ter spoštljivega komunikacijskega (http://drustvo-moderatorjev.si). Komuniciranje z javnostmi je veščina, ki ima svoje Komunikacijski načrt je lahko poljubno dolg, pomembno zakonitosti in procese, ki pripeljejo do njegove pa je, da vsebuje navedene ključne sklope. Šele ko si učinkovitosti in do tega, da komuniciranje izvrši svojo projektna skupina sama razjasni, kaj, zakaj in komu želi Informiranje in komuniciranje nalogo, tj. podpira projekt. sporočati, bo komuniciranje navzven verodostojno in jasno. Določi se, s katerimi orodji bo to najučinkoviteje Projektna skupina določi osebo, ki je odgovorna za doseženo in kako izmeriti uspešnost komuniciranja. komuniciranje. Pri oblikovanju komunikacijskih sporočil naj bo poseben Prvi korak je priprava komunikacijskega načrta, ki poudarek na trajnostnih koristih, ki jih bo projekt prinesel POMEMBNOST KOMUNICIRANJA ZA SKUPNOSTNE PROJEKTE vsebuje: skupnosti (povečanje družbenih koristi, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, finančne koristi, bolj • cilje in namen komuniciranja, povezana skupnost, izboljšanje položaja ranljivih skupin • ciljne skupine, ipd.). Skupnostni projekti temeljijo na odnosih zaupanja, Široko komuniciranje je še posebej pomembno za • načrtovane komunikacijske aktivnosti, podpore in konsenza. Omogočajo sodelovanje in projekte, ki temeljijo na finančni participaciji članov • ključna komunikacijska sporočila, Z namenom večje vidnosti projekta so po zmožnostih komunikacijo ter so prilagojeni zahtevam lokalnega skupnosti. Z zgodnjim in odprtim komuniciranjem • okvirna sporočila, pripravljeni ključni sporočilnostni elementi projekta okolja in potrebam lokalne skupnosti. Zato je za uspešno dosežemo pripravljenost za sodelovanje in zaupanje, • okvirno časovnico, (logotip, slogan, ime, celostna grafična podoba, spletna izvedbo skupnostnega projekta ključno pridobivanje da se bodo finančne koristi stekale k lokalnemu • predvidene rezultate in pasica), ki jo partnerji projekta uporabljajo v vseh zaupanja in podpore širše javnosti, še posebej o prebivalstvu, tako k tistim, ki so investirali v projekt, • načine merjenja rezultatov. oblikah komuniciranja. projektih, ki se izvajajo na njihovem območju. kot tudi k celotni lokalni skupnosti. Komunikacijski načrt pripravi odgovorna oseba za Načrtovanje in izvajanje komunikacijskih dejavnosti Namen komuniciranja je seznanitev ciljnih skupin, komuniciranje v sodelovanju s projektno skupino ter naj se začneta čim bolj zgodaj v procesu snovanja deležnikov in splošne javnosti s projektom, cilji projekta, s posvetovanjem in uskladitvijo s ključnimi deležniki. skupnostnega projekta, da se doseže identifikacija projektnimi aktivnostmi ter rezultati in učinki projekta. s projektom in s tem poveča možnost njegove Obenem je namen ozaveščanje o okoljskih in družbenih nekonfliktne umestitve v družbeni in fizični prostor. koristih, informiranje o možnostih aktivnega delovanja Z zgodnjo komunikacijo se preprečijo morebitna ter motiviranje deležnikov. nesoglasja med različnimi interesi, zmanjša se lokalno KOMUNIKACIJSKI KANALI nasprotovanje in poveča se javna podpora projektu, saj lokalna skupnost sama odloča o sprejemljivosti projekta ter določi zahteve in usmeritve, ki naj jim projekt sledi. Najpogostejši kanali za obveščanje javnosti so: Odgovorni za komuniciranje poskrbi za vzpostavitev profilov skupnostnega projekta na družabnih omrežjih. • spletna stran, Tam projektna skupina objavlja informacije v zvezi s • družabna omrežja in blogi, projektom, pa tudi druge vsebine, ki so povezane s temo • elektronska obvestila, projekta, ter spodbuja komunikacijo v čim širšem krogu. NAČELA KOMUNICIRANJA • obveščanje prek drugih organizacij, • oglasne deske, letaki, informacijske točke, Informiranje javnosti in izbiro ustreznega kanala je • elektronske in tiskane publikacije, treba prilagoditi vsebini projekta, v vsakem primeru pa • oglasi, Za skupnostne projekte je zaradi težko pridobljenega • PRAVOČASNOST IN REDNOST je nujno vzpostaviti načine za redno komunikacijo. Za • navadna pošta, in na drugi strani lahko hitro izgubljenega zaupanja doseganje najširše javnosti je priporočljivo uporabiti vse • javni dogodki in predstavitve, še posebej pomembno upoštevanje naslednjih načel Informiranje naj bo sprotno (v vseh fazah projekta), razpoložljive notranje in zunanje, formalne in neformalne • mediji. komuniciranja: ažurno (neposredno ob izvedenih aktivnostih) in komunikacijske kanale. Dobre komunikatorje odlikujejo stalno (informacije naj bodo razporejene tekom celega inovativnost, iznajdljivost in domiselnost. projekta). Nosilec projekta vzpostavi spletno stran ali podstran, • TRANSPARENTNOST IN CELOVITOST kjer so zbrane vse informacije o projektu (namen, cilji, Za doseganje najširšega kroga ljudi je ključnega pomena časovnica), kontaktni podatki in možnosti vključevanja. Odprta komunikacija namena, ciljev in dosežkov • JASNOST privlačnost sporočil. Spletne podstrani s temi informacijami objavijo tudi prispeva k pozitivni podobi projekta. Obenem odkrito Povabimo lahko tudi znane kulturnike, športnike, partnerji projekta. Pri vsakokratnem komuniciranju komuniciranje krepi lastno zavezanost k izvedbi Informacije morajo biti razumljive, konkretne in mnenjske voditelje, slavne osebe iz lokalnega okolja, se objavi povezava na projekt, kjer so zbrane vse skupnostnega projekta ter motivira in vzpostavlja enostavno dostopne. S tem se zmanjšajo možnosti naj postanejo ambasadorji projekta in pomagajo širiti informacije. podporo v projektni skupini, med deležniki in širšo za nasprotovanje projektu zaradi drugačnega ali njegovo zgodbo. javnostjo. napačnega razumevanja. 14 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA IZVAJANJE SKUPNOSTNIH PROJEKTOV 15 DOSEGANJE CILJEV KOMUNICIRANJA O projektu Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Tekom celotnega projekta projektna skupina spremlja Primeri kazalnikov uspešnosti komunikacijskih aktivnosti doseganje ciljev komuniciranja. Javno mnenje meri (morebitni pozitivni in negativni odzivi): Namen projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi praks na področjih skupnostne energetike, lokalne sproti, da zazna (ne)podporo posameznim rešitvam. • število udeležencev dogodkov (po ciljnih skupinah) viri je opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno samooskrbe s hrano, trajnostne mobilnosti, urejanja Na podlagi sprotnih ugotovitev doseganja ciljev • število podpornikov na družabnih omrežjih upravljanje z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. prostora, upravljanja z gozdom in turizma. tekom projekta po potrebi prilagodi aktivnosti. Na vse • število člankov in intervjujev v medijih (redno Projekt izvajajo nevladne organizacije Društvo Focus, morebitne pomisleke, ki jih izraža lokalna skupnost, je spremljanje objav in priprava seznama objav Predstavitve dobrih praks so se že v preteklosti izkazale Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno-potrebno odgovoriti čim prej in na transparenten način. s klipingi) kot dober način širjenja praks, ki so že dokazale svojo informacijski center nevladnih organizacij – PIC . • število obiskov spletnih strani uspešnost. V njih so vgrajene dragocene izkušnje • število komentarjev v spletnem forumu S promocijo skupnostnega upravljanja z življenjskimi in lahko predstavljajo navdih tudi pripravljavcem viri si projekt predvsem prizadeva prispevati k in izvajalcem skupnostnih projektov. Organizacije blaginji lokalnih skupnosti ter k povečanju prehranske partnerice projekta Skupnostno upravljanje z samooskrbe in neodvisnosti od fosilnih energentov na življenjskimi viri so v preteklosti objavile več tematskih KOMUNICIRANJE Z MEDIJI ravni države. katalogov dobrih praks na svojih področjih delovanja: • Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – zniževanje Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov izhaja iz Mediji zaradi svojega dosega nudijo prostor za Odnosi z mediji predstavljajo načrtno sistematično, izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na izkušenj, pridobljenih v pilotnem projektu, ki je v letu javno razpravo. Poleg tega imajo velik doseg in so učinkovito in odgovorno komuniciranje ter temeljijo na podnebne spremembe: (katalog 2012,3 katalog 2013,4 2016 potekal v sodelovanju z Mestno občino Nova zato pomembni oblikovalci javnega mnenja in s dolgoročnem, dinamičnem in dvosmernem razmerju. katalog 20155); Gorica. V letu 2017 ga spremljajo še priročniki za izvedbo tem potencialni zavezniki pri pridobivanju podpore V vseh fazah projekta naj bo posebna pozornost • Spodbujamo zelena delovna mesta (katalog 2014)6; skupnostnih projektov na področjih trajnostne mobilnosti najširše javnosti. Poseben del komunikacijskega načrta posvečena sprotnemu individualnemu delu z (lokalnimi) • Prostori sodelovanja – skupnostne prakse v urejanju (Pešbus in bicivlak), upravljanja s prostorom (Skupnostni predstavlja prav delo z mediji. novinarji. prostora (zbornika 2014 in 2015)7; prostor) ter skupnostne energetike (Skupnostna sončna • Trajnostne skupnostne prakse (katalog 2015)8; elektrarna), postopoma pa se jim bodo pridružili še Vodja komuniciranja pripravi bazo medijev, ki so Ob začetku projekta vodja komuniciranja pripravi • Trajnostna mobilnost v praksi (zbornik 2016)9. priročniki za izvedbo skupnostnih projektov na drugih relevantni za projekt (tiskovna agencija, dnevni tisk, predstavitveni paket za medije, ki vključuje opis področjih. V okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi revialni tisk, radio, televizija, spletni medij). skupnostnega projekta, namen, cilje, ciljne skupine, viri se je 17. junija 2016 odvila nacionalna konferenca Možna orodja za komuniciranje z mediji so: časovnico, partnerje, kontakte in možnosti vključevanja. Predhodnik priročnikov je Vodnik po skupnostnem Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi • sporočilo za javnost, Predstavitveno gradivo je objavljeno na spletnih mestih upravljanju z življenjskimi viri,1 ki vsebuje celovit opis viri, na kateri so se srečali predstavniki občin, zadrug, • novinarska konferenca, partnerjev projekta ter poslano vsem relevantnim koristi skupnostnih projektov ter opisuje številne podjetij, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, • intervju, medijem. Po potrebi projektna skupina ob začetku domače in tuje dobre prakse skupnostnega upravljanja politični odločevalci na lokalni in državni ravni ter ostali • večji medijski dogodki, npr. vodeni ogledi na terenu, lansiranja projekta pripravi predstavitev za medije z življenjskimi viri. Dopolnjuje ga Katalog dobrih praks zainteresirani za skupnostne projekte.10 festivali. v obliki novinarske konference, sporočila za javnost 20162 s podrobnimi opisi dvanajstih skupnostnih dobrih ali ogleda na terenu. 1 Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-%C5%BEivljenjskimi-viri.pdf. 2 Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Katalog-dobrih-praks-2016.pdf. 3 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog-dobre-prakse-2012-isbn.pdf. KOMUNICIRANJE V SKUPNOSTNIH PROJEKTIH, KATERIH NOSILEC JE OBČINA 4 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog_dobreprakse_2013.pdf. 5 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/SLO-CO2_Katalog_dobrih_praks_2015.pdf. 6 Dostopno prek: www.arhiv.zelenadelovnamesta.ukom.gov.si/upload/Katalog%20dobrih%20praks%20ZDM.pdf. 7 Dostopno prek: http://prostorisodelovanja.si. Kadar je nosilec skupnostnega projekta občina, Občina mora določiti koordinatorja, ki bo povezovalec 8 Dostopno prek: www.umanotera.org/wp-content/uploads/2015/07/Katalog-dobrih-praks-2015.pdf. komunikacija sicer poteka navzven na enak način, vseh aktivnosti in bo na razpolago vsem udeleženim in 9 Dostopno prek: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2016/10/Trajnostna-mobilnost-v-praksi.pdf. 10 Posnetek konference, predstavitve govorcev in zapis delavniškega dela so objavljeni na tej povezavi: www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne- vendar pa je potrebno s strani občine pred tem javnostim za posredovanje informacij. vsebine-projekti-kampanje/skupnostno-upravljanje-z-zivljenjskimi-viri. več aktivnosti. Občina je velik kompleks, zato je tudi oblikovanje njene volje, ki se sporoča drugim, Izbrana naj bo oseba, ki ima iskreno željo in voljo, da kompleksno. Občina kot telo v najširšem smislu mora na strani občine koordinira projekt. Uredniški odbor: Priročnik je objavljen na spletnem mestu www.dovoljzavse.si. biti namreč poenotena. Renata Karba, Gaja Brecelj (obe Umanotera), Senka Šifkovič Vrbica (PIC), Izdajatelj: Informiranje mora voditi občina – župan in občinska Tomislav Tkalec, Barbara Kvac, Živa Kavka Gobbo (vsi Focus), Focus, društvo za sonaraven razvoj, Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana Občina ima lahko v danem trenutku več veljavnih uprava. Tako bo informacija pri javnosti vzbujala Petra Očkerl, Maja Simoneti, Marko Peterlin (vsi IPoP) CIP - Kataložni zapis o publikaciji strateških dokumentov, ki se nanašajo tudi na skupnostni zaupanje in povečala verjetnost realizacije projekta. Avtorice: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana projekt, zato mora upoštevati doslej sprejete zaveze in Renata Karba, Gaja Brecelj in Senka Šifkovič Vrbica 502.171(0.034.2) 502.131.1(0.034.2) namere teh dokumentov. V največji meri je potrebno izkoristiti kapacitete županove oz. občinske službe za odnose z javnostmi. Lektura: KARBA, Renata Tadej Turnšek Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov [Elektronski vir] / [avtorice Renata Posamezni oddelki občinske uprave so bolj ali manj Karba, Gaja Brecelj in Senka Šifkovič Vrbica]. - El. knjiga. - Ljubljana : Focus, društvo za sonaraven razvoj, 2017 povezani s področjem predvidenega skupnostnega Izkoristi je potrebno vse običajne občinske kanale, prek Oblikovanje in prelom: Iz principa, Sonia Pust Način dostopa (URL): www.dovoljzavse.si projekta – vsak naj prispeva svoje znanje in informacije katerih občina sporoča namere svojim prebivalcem ISBN 978-961-285-588-8 (pdf) v oblikovanje skupne namere za skupnostni projekt. (npr. lokalni časopis, radio, TV, večji dogodki v občini, druga izdaja 1. Gl. stv. nasl. 2. Brecelj, Gaja 3. Vrbica, Senka spletna stran občine). 288436992 Ljubljana, januar 2017 Poenotenje občine v nameri za pripravo skupnostnega projekta poteka na različnih relacijah: oddelki občinske Informacije morajo vsebovati prepričljive in uresničljive Priročnik je izdan v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, uprave med sabo, občinska uprava in župan, župan cilje. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. in občinski svet, občina in njeni javni zavodi in javne Za pridobivanje in vzdrževanje zaupanja je pomembno, gospodarske družbe. da so informacije realne ter da izražajo resnično namero focus društvo za sonaraven razvoj Občina pridobiva podporo tudi v krajevnih skupnostih, občine po uvedbi nove dobre prakse, na katero bodo večjih gospodarskih družbah in drugih večjih subjektih prebivalci ponosni. Projekt iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo v občini (npr. visokošolskih zavodih) ter pri nevladnih uradnega stališča Vlade Republike Slovenije. organizacijah. Priročnik je nastal kot plod sodelovanja z Mestno občino Nova Gorica in lokalno koordinatorico za projekt, Petro Doljak. 16 Njej in predstavnikom občine se zahvaljujemo za pomoč in podporo.