SLIKANJE LJUDSKIH SLIK NA STEKLO NA SLOVENSKEM Gorazd Makarovič Namen te študije je ugotoviti domače slikarje oziroma slikarske delavnice ljudskih slik na steklo in njihova dela. V tuji literaturi je ljudsko slikarstvo na hrbtni strani šip (Hinterglasmalerei) obdelano^ v precejšnji meri — čeprav pozitivistično. V razpravi se opiramo na do- gnana dejstva iz tuje literature, predvsem na ugotovljene provenienčne tipe slik. V tuji literaturi je omenjeno slikanje na steklo pri nas. Ranieri M. Cossar piše, da so v tribuško čepovanskih steklarnah slikali slike na steklo, ki so jih nato raznašali in prodajali Kočevarji.^'^ Za svojo omembo ne navaja pozitivnega dokaza, vendar pri preverjanju te trditve ne bo posebnih težav, ker so v teh steklarnah poslikavali tudi kozarce in seklenice. Avtor reproducira tri poslikane kozarce in eno poslikano steklenico, ki so izdelek omenjenih steklarn. Te izdelke hrani Museo della Redenzione v Gorici. S stilno primerjavo bo mogoče ugotoviti, ali izvirajo izpod istih rok tudi slike na steklo. V domači literaturi so domneve, da so slikali na steklo pri nas. Josip Mal piše, da so slikali v Poljanski dolini, v Črnem vrhu na Idrijo in ' Herbert W. Keiser, Die deutsche Hinterglasmalerei, München 1937. — Joseph Vydra, Folk Painting on Glass, Artis, Praga, brez letnice. — Idem, Malovane obrazkv na skie v ceskoslovenskych museich, Ceskoslovenska ethno- grafie V. B. 13, 195?. — Dieter Keller, Hinterglasbilder, Württemberg 1948. — Otto Frey t a g, Hinterglasmalerei, Ravensburg, brez letnice. — Fritz Fah- rInger. So entstanden die Sandlbilder, Österreichische Zeitschrift für Volks- kunde, Neue Serie Bd. 9, 1955. — Joseph Ritz, Bauernmalerei, Leipzig, 1935. — F. Prodinger, Hinterglasmalerei aus alter und neuer Zeit, 1954. — M. Ha- berlandt, Taschenwörterbuch der Volkskunde Österreichs, Wien 1933 pod geslom Hinterglasbilder, etc. Ranieri Mario Cossar, L' industrija del vetro nell'Alto Goriziano, Ar- cheografo Triestino, voi. XIH della HI. serie, 1926, str. 322. O tej razpravi je napisal J. Mal oceno v GMS VH—VIII, 1926. Odtod tudi Malo va trditev, da so slikali slike na steklo v okolici tribuško čepovanskih steklarn. Cossar je verjetno iste trditve ponovil v Ricordi di ima vecchia industria goriziana, La porta orientale I (1931), 807, kjer »v historijatu steklarne pri Trebuši ugotavlja, da so tam izdelovali tudi podobe na steklo«. Gornji posnetek je citiran po Milko Matičetov, O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev, Slovenski Etno- graf L 1948, str. 54. (Na literaturo, navedeno v tej opombi, me je opozoril tov. Milko Matičetov, za kar se mu najlepše zahvaljujem.) 107 Gorazd Makarovič v okolici tribuško-čepovanskih steklarn.^ Mirko Kus-Nikolajev omenja, da so slikali y Škofji Loki, Selcah in Poljanski dolini.^ France Mesesnel je mnenja, da so izdelovali slike na steklo tudi v Šubičevi delavnici v Poljanah.* Maksim Gaspari trdi, da so slikali v Selški in Poljanski dolini, v Kropi, v Kamni gorici, Bohinju, v Črnem vrhu nad Idrijo, v čepovanski okolici in drugod.° Karel Plestenjak in France Planina poročata o ljudski slikarici na steklo Podnartovčevi Micki iz Selc v Selški dolini. Pri delu ji je pomagal oče.'' Janez Dolenc opisuje isto slikarico in popravlja ime Podnartovčeva v Blaževčeva.'' Jože Karlovšek omenja slikanje na steklo v Poljanski dolini, Selcah in Črnem vrhu na Kočevskem.^ Maksim Gaspari je mnenja, da lahko domače izdelke točimo od tujih po slovenskih napisih, večji preprostosti, intimnosti in po tipizaciji obrazov. V njegovem sestavku je med štirimi reproduciranimi slikami tudi ena izdelek slovenske delavnice." Ostali avtorji se ne ukvarjajo z vprašanjem, katere slike bi lahko bile domač izdelek. Mirku Kusu-Nikolajevu so delen vir o krajih izdelovanja ustne in- formacije Alberta Sica. J. Dolenc je zapisal ljudsko izročilo. Drugi avtorji ne navajajo vira svojih trditev. K zgoraj navedenim krajem izdelovanja dodajamo naslednje kritične pripombe: Ekipa Etnografskega muzeja v Ljubljani (Etnografski muzej, odslej v tekstu EM), ki je leta 1959 raziskovala Črni vrh nad Idrijo, ni našla nobenih sledov za slikanjem na steklo. Kamna gorica je bila sre- dišče razpečavanja slik (gl. zemljevid), kar je lahko zavedlo v domnevo, da so slike tam tudi slikali. Črnega vrha na Kočevskem ni, torej gre za pomoto'. V muzejskih zbirkah nismo našli nobene slike na steklu, ki bi kazala izrazitejšo' sorodnost s signiranimi izdelki Subičeve delavnice. Zaradi nenavajanja virov, nezanesljivosti podatkov in nekritičnega prepisovanja enega pisca od drugega, razen navedbe Oi Selcah (gl. v tekstu Delavnica iz Selc) zaenkrat ne moremo verjeti zgoraj navedenim trditvam. Prvi problem, ki se zastavlja raziskovalcu slik na steklo v Sloveniji, je ločitev domače produkcije od importa. Tega problema smo' se lotili po tej poti: Iz muzejskih zbirk smo izločili slike, ki po stilu in značaju pripadajo ugotovljenim tujim provenienčnim tipom in delavnicam. Med 2 Josip Mal, Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, 1935, str. 136. ' Mirko Kus-Nikolajev, Migracioni putevi seljačkih slika na staklu. Narodna starina, 1935. * France Mesesnel, Janez in Jurij Subie, Ljubljana, 1939, str. 12. « Maksim Gaspari, O ljudskih slikah na steklo. Etnolog XII, 1939. « Karel Plestenjak — Franc Planina, Etnografski oddelek škofje- loškega muzeja. Slovenski Etnograf II, 1949. ' Janez Dolenc, O ljudskih umetnikih v Poljanski in Selški dolini. Slo- venski Etnograf III—IV, 1951. ^ Jože Karlovšek, Slovenski ornament, Ljubljana, 1957, poglavje o slikah na steklo. ' Gaspari, o.e., slika 1. 108 i J Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem preostalimi smo označili za domače izdelke tiste, ki kažejo isto izdeloval- čevo roko kot nekatere poslikane panjske končnice in votivne slike, ki imajo slovenske napise ali se kako drugače nanašajo« na naše kraje. Med temi smatramoi za naše izdelke tudi tiste, ki nosijo slovenske napise.^" Drugi problem je datacija slik. Ker so nekatere oblike v slikarstvu na steklo zelo trdovratne in se ne spremenijo vse 19. stoletje, časovno stilni kriteriji ne pridejo v poštev. Zato smo se pri ugotavljanju starosti slik oprli na datiranje stekla, na katerem so slike slikane in na datirane slikarije istih rok na lesu. Tretji problem je lokalizacija delavnic oziroma slikarjev. Dosedaj znano ljudsko izročilo pomni samo eno slikarico.^^ Podatki o najdiščih slik bi nam lahko pomagali samo v veliki množini, ker so posamezna znana najdišča glede na kraj izdelovanja, zaradi migracij skrajno ne- zanesljiva. Delavnice oziroma slikarje smo poizkusili lokalizirati v širšem smislu po zastopanostih domačih izdelkov v zbirkah lokalnih muzejev, ki so nabirali gradivo predvsem na svojem področju. Četrti problem je motivika. Okvirno smo poizkusili ugotoviti motive, ki so bili slikani v domačih delavnicah in stopnjo njihove originalnosti oziroma odvisnosti od importiranih del. Po tej poti smo ugotovili dela dveh slikarjev in ene slikarske de- lavnice, ter jih poizkusili datirati in lokalizirati. V sledečem tekstu ta dela opisujemo. I. Mojster okorne risbe. Konture na slikah slikarja, ki ga ime- nujemo z zasilnim imenom Mojster okorne risbe, so rdečerjave barve. Značilna je neka ležernost celotnega »duktusa« slik. Nohti na prstih so največkrat slikani tako, da je slikar preko koncev prstov enostavno potegnil neprekinjeno črto. Ozadja so umazanobele barve ali oker. Dekora- tivne cvetlice so tulpastih oblik ali oblik polovičnega četverolista. Sprem- ljajo jih packe s čopičem, listi zelene aH zelenorjave barve. Kartuša pri slikah Mojstra okorne risbe je ovalne ali pravokotne oblike. Notranji zgornji del ovala je obrobljen z girlandasto drapirano zaveso. Zunanji del' ovala ali pravokutnika obkrožajo dekorativne cvetlice v obliki polo- vičnega četverolista. Slike so vokvirjene v črne, plitvo žlebljene okvire. Dela, ki jih po stilnih kriterijih združujemo v eno skupino, so vedno izdelek ene same roke. Zato smo mnenja, da gre za enega samega slikarja in ne delavnico. Dokaz za domačo provenienco. Mojster okorne risbe je slikal tudi panjske končnice, ki so vezane skoraj izključno na naša tla. Navajam nekaj končnic, ki so delo našega mojstra. Polaganje v grob (EM 2421), Zadnja večerja (EM 2470), Lisica brije lovca (EM 2365), Adam in Eva (EM 3229), Marijo vnebovzetje (EM CD 350) etc. Na eni sliki na steklu 1" Samo slovenski napisi niso zadosten kriterij, ker so nekateri napisi kasnejši kot slike ali celo ponarejeni, n. pr. napis na sliki v EM z inventarne št. 2770, etc. 11 Blaževčevo Micko iz Selc. Po mnenju M. Gasparija je slikala slike na steklo tudi neka Prtovčeva Urša iz Železnikov (po ustni informaciji). 109 Gorazd Makarovič Mojstra okorne risbe (EM s. n.) smo zasledili tudi slovenski napis: MARIA MAIOR V RIM. Noben izdelek Mojstra okorne risbe ne nosi nemškega napisa. Prav tako ne moremo del našega mojstra uvrstiti v nobeno tujo delavnico oziroma provenienčni tip, ki jih pozna tuja literatura. Datacija. Delovanje Mojstra okorne risbe postavljamo nekako v drugoin tretjo četrtino 19. stoletja. V našem mnenju nas podpirajo sle- deča dejstva. Slike Mojstra okorne risbe so slikane že na prešanem steklu, ki je nekako v prvi polovici 19. stoletja začelo pri nas zamenja- vati valjano steklo. Doslej znano ljudsko izročilo ne pomni več proda- jalcev teh slik, potemtakem smo mnenja, da jih konec stoletja niso več prodajali. Poslikani panjski končnici, delo Mojstra okorne risbe (EM 2365 in 2421) nosita letnici 1863 in 1864 Lokalizacija. Dela Mojstra okorne risbe hranita Škofjeloški in Kranj- ski muzej, ki sta jih nabrala na svojem področju. Tudi slike v EM so bile zbrane na Gorenjskem. Ker drugi slovenski muzeji nimajo niti enega primerka, ki bi bil delo našega mojstra, sklepamo, da je Mojster okorne risbe slikal na Gorenjskem. Motivika. Muzejske zbirke hranijo sledeče izdelke Mojstra okorne risbe:!^ Sv. Andrej (EM 8424), SM, Sv. Anton Padovanski (KM 5), Birma (EM 6410), Sv. Evstahij (EM 2199), Sv. Frančišek Asiški (EM 2158). Je- zušček (EM 3257, KM 18), Smledniška legenda (EM 35), Sv. Lucija (Mrzli vrh št. 18), Marija Snežna (EM s. n.), Marija Pomočnica (brezjanska?) (EM 3244), Marija Pomočnica in romarska cerkev (EM 617), Marija za- ščitnica v zadnji uri (EM 2146), Marijino oznanenje (KM 9), Sv. Marjeta (EM 614), Srce Marijino (EM s. n., ŠM), Srce Jezusovo (EM s. n.), Simbo- ličen prikaz Kristusovega trpljenja (EM 8425), Stigmatizacija Sv. Fran- čiška (Mrzli vrh, št. 18), Sv. Yolbenk (EM 31), Svatba v Kani galilej- ski (ŠM), Sv. trojica (Gnadestuhl) (KM 10), Zadnja večerja (ŠM). Seznam del je seveda izredno nepopoln. Konkretneje bomo o motiviki Mojstra okorne risbe kakor tudi O' motiviki drugih naših slikarjev lahko govorili takrat, ko bo ta seznam dopolnjen vsaj z deli iz privatnih zbirk. Med znanim opusom Mojstra okorne risbe je nekaj slik, ki jim med importiranimi deli ne najdemo vzorov. To so: Sv. Marjeta, ki je delana po neki baročni predlogi. Sv. Volbenk, Marija zaščitnica v zadnji uri in Stigmatizacija Sv. Frančiška. Zanimivo je primerjati sliko Marije Snežne Mojstra okorne risbe in importirano sliko, ki ji je služila za predlogo. Motiv je prekopiran, vendar je prišlo do nekaterih sprememb. Pentljaste gube z importirane slike so postale pri našem mojstru enostavne črtice. Mojster okorne risbe je zastore v levem in desnem zgornjem kotu za- menjal z dekorativnima cvetlicama. Napis S. Maria Maior in Rom je naš slikar poslovenil v S. Maria Maior v Rim. Podobno velja tudi za druge slike, ki so bile delane po tujih vzorih. Pravih kopij Mojster okorne •2 Kratice pomenijo: EM = Etnograf ski muzej v Ljubljani, KM = Kranjski muzej, ŠM =± Škof jeloški muzej, PM = Posavski muzej. Ob kraticah so navedene inventarne številke. 110 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem Kartuše in okvirja slovenskih mojstrov in delavnic risbe ni delal. Ovalna in pravokotna kartuša, ki jo uporablja naš slikar, je posneta in modificirana po običajnih kartušah slikarskih delavnic iz Oberammergaua in Raymundsreutha. lili Gorazd Makarovič II. Slikarska delavnica iz Selc. Obrisi so slikani z rdečo barvo. Značilni so gladki ovalni obrisi teles in tip obrazov. Dekorativne cvetlice so z zvezdastih, vrtinčastih in tulpastih oblik. Kartuša, ki jo uporablja naša delavnica, je sestavljena iz dveh svedrastih stebrov. Le-ta nosita arhivolto, na katere temenu stoji (pozlačena) košarica v ob- liki narobe obrnjenega enakokrakega trapeza. Iz košarice se dviga ro- zetin cvet, iz katerega izhajajo po dve listnati vitici na levo in desno. Spodnji vejici se končujeta s tuipastima cvetoma, zgornji pa s popkom ali rozetnim cvetom. Pod kartušo je vedno napis. Gube draperije se izogibajo pentljastih oblik — slikane so z ustrezno zaključenimi kri- vuljami. Pri belih oblačilih so gube modre; pri ostalih pa v temnejšem odtenku barve oblačila. Obrazi imajo skoraj vedno značilno rdeča lica. Ozadja slik so modra, oker ali zrcalo.^^ Delavnica uporablja rdečo, zeleno, rjavo, modro in oker barvo, vse v več niansah. Včasih opazimo tudi pozlato. Napisi na slikah so vedno slovenski, pisani v kapitali s črno barvo na belem ozadju ali pa narobe. Slike te delavnice so vokvir- jene v plitvo žlebljene okvire. Da predstavljajo ta dela, ki so zbrana po stilnih kriterijih v eno skupino, delo delavnice in ne enega samega slikarja, ugotovimo s stilno analizo, ki nani pove, da sta z istimi šablo- nami in barvami slikali vsaj dve roki.^* Dokaz za domačo provenienco. Delavnica je izdelovala tudi veliko število poslikanih panjskih končnic: Godec in komedijant (EM 585), Po- roka (EM ČD 21), Lovec strelja jelena (EM 216), Personifikacija pomladi (EM 2393) etc. Na slikah na steklu naše delavnice (EM 3197, 9207, 2182, 1001) so sledeči slovenski napisi: S. TROJIZA, KDOR SE TUKE J MA- RIJ IS ZELIGA SERZA PERPOROZHI TOK GVISHEN GNAD SA- DOBI, LENKA GASPERZIZH JE UTONILA TA 12 DAN VELKIGA TRAVNA V LETU 1849, STARA 13 LET, S. JOSHEF. Na sliki, ki predstavlja sedem zakramentov, so nekatere osebe oblečene v gorenjske ljudske noše (EM 9210). Noben izdelek naše delavnice nima nemškega napisa in nobenega ne moremo uvrstiti v provenienčne tipe oziroma de- lavnice, ki jih pozna tuja literatura. Datacija. Najstarejša znana končnica delavnice iz Selc nosi let- nico 1840 (EM 585), najmlajša pa letnico 1890 (EM CD 126). Med tema dvema datumoma je veliko število panjskih končnic, z vmesnimi datumi, ki so izdelek delavnice iz Selc.^^ 1' Slikarji na steklo so na primitiven način izdelovali zrcala s staniolom in živim srebrom, da so dobili na šipi amalgam Hg Sn. Prim. R. Wildhaber, Hinterglasmalerei, Schweizer Volkskunde, 46 Jahrgang 6, Basel 1956. Slik na izpraskanih industrijskih zrcalih pri nas nismo opazili. " K. Plestenjak — F. Planina, o.e., omenjata, da je slikarici Blažev- čevi Micki iz Selc pomagal pri slikanju njen oče, kar se strinja z našo ugoto- vitvijo. S temi datumi se lepo ujemata rojstna in smrtna letnica slikarke iz Selc 1821 in 1890. Gl. K. Plestenjak — F. Planina, o.e., in J. Dolenc, o.e. 112 II MOJSTER OKORNE RISBE Desno: Zadnja večerja (panjska končnica). Spo- daj, levo: Zadnja večerja (slika na steklo): spodaj, desno: So. Andrej (slika na steklo) MOJSTER MALIH FIGUR (sliki na sieklo): Levo: So. Janez Nepom.uk. Desno: Žene pod križem III DELAVNICA IZ SELC V SELSKI DOLINI Levo: Soaiba v Kani Galilejaki (slika lui ste- klo) Spodaj: Soatba o Kani Galilejski (])aii.jska konč- nica) Spodaj, levo Sd. Trojica (sliku na steklo). — Spodaj desno: Su. Martin (slika lia steklo) Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem Lokalizacija. V Selcah v Selški dolini je še danes nekaj slik, izdelkov naše delavnice. Te slike so Sv. Barbara, Marijino kronanje,^" »in situ« ohranjena lesena poslikana tabla, ki predstavlja križanje, v hišni niši z ravnim dnom.^' Tov. B. Račič je iz Selc dobil dve sliki naše delavnice, in sicer Zadnjo večerjo in Sedem zakramentov. Prav tako je v sosednjih Zabrekvah slika Sedem zakramentov.^* Več podatkov se ujema z ljud- skim izročilom o ljudski slikarici Blaževčevi Micki iz Selc, kateri bi to delavnico z veliko verjetnostjo tudi pripisali (gl. opombe 14 in 15).^° Mnenje, da je bila delavnica na Gorenjskem, nam potrjuje tudi dejstvo, da razen muzejev, ki so nabirali gradivo na Gorenjskem (Škofjeloški muzej, Kranjski muzej, EM) ne hrani noben drug naš muzej primerkov naše delavnice (Posavski muzej ima izjemoma eno samo sliko delavnice iz Selc). Motivika. Muzejske zbirke hranijo naslednja dela delavnice iz Selc: Anton puščavnik ŠM, Ana z Marijo (privatna last B. Račič, Ljubljana), Bolnik na postelji in Marija Genazzano (ŠM), Sv. Baribara (ŠM), Gostilni- ški prizor z napisom DONS SA DNARJE JUTER TOKO (EM 8953, Le- genda sv. Genonefe (EM 12540, 2739, 15367, 2176, 2196, 6925), Sv. družina pri delu z napisom JESUS MARIA JOSHEE (EM 5228), Sv. Jurij z na- pisom S. JUR (EM 921), Sv. Jožef z napisom S. JOSHEF (EM 1001), Kristus v ječi (EM 7286), Kristusov krst z napisom S. JANES KERSNIK (EM 30), Sv. Lucija z napisom S. LUŽI JA (EM 2177), Sv. Lovrenc (EM 6920), Smledniška legenda (EM 2147), Marija Skapulir z napisom S. MARIA (EM 197), Marija na prestolu z rožnim vencem, žezlom in škapulirjem in Jezusom z napisom KDOR SE TUKE J MARIJ IS ZE- LIGA SERZA PERPOROZHI TOK GVISHEN GNAD SADOBI (EM 9208), Sv. Magdalena (last B. Račič), Marija sedmih žalosti (EM s. n.), Marija pomočnica in romarska cerkev (EM 2168), Marija pomočnica (EM 2197), Marijino kronanje (EM 8810), Višarska Marija (EM 2156), Božjepotna Marija in molilec (EM 2767), Marija in molilka (ŠM), Sv. Mar- jeta (EM 34), Sv. Martin (EM 2165), Mašniško posvečenje (EM s. n.). Sv. Miklavž (EMs. n.), 42, Sv. Janez Nepomuk (EM 8811), Obglavljenje Janeza Krstnika (ŠM), Pot na Kalvarijo (priv. last). Pohod sv. treh kra- ljev (EM 2736), Poroka (EM 7084), Poslednja sodba (EM 2752), Spoved (EM 7983), Spominska slika z napisom LENKA GASPERZIZH JE UTO- NILA TA 12 DAN VELKIGA TRAVNA V LETU 1849 STARA 13 LET (EM 2182), Svatba v Kani Galilejski (EM 9209, SM), Sedem zakramentov (EM 9210), Srce Jezusovo (KM 113), Sv. trojica z napisom S. TROJIZA " V hiši št. 38. " Zal sem izgubil zapisek s hišno številko. Hiši se pravi po domače »pri Ledrarjii«. Sliko Marijino kronanje in Sedem zakramentov je zapisal v terenskih zapiskih že Tone Cevc. 1" Dejstvo, da je slike slikala ženska, je sociološko in etnografsko nedvomno pomembno, vendar se glede na kratkost in namen našega sestavka s tem ne ukvarjamo. 8 Slovenski etnograf j^^3 Gorazd Makarovič (EM 3197, 6409, 7325, 2173), Zadnja večerja (EM 2187), Zgodba o izgub- ljenem sinu (EM 853). Naslednjim slikam delavnice iz Selc ne najdemo vzora v importi- ranih delih: Bolnik na postelji in Marija Genazzano, Spominska tabla z napisom LENKA GASPERZIZH itd. Gostilniški prizor z napisom DONS SA DNARJE itd., Sv. družina pri delu, Zgodba o izgubljenem sinu, Marija z Višarij. Zdi se, da je delavnica izbirala in preoblikovala predloge s precejšnjo mero samostojnosti. Gostilniški prizor. Sv. družina prir delu in Zgodba o izgubljenem sinu so očitno delani po nekih bider- majerskih predlogah. Sliki bolnika na postelji in utopljene deklice pa sta bili slikani nedvomno brez predlog. Večina slik kaže vzore v importiranih delih, vendar je pri slikanju prišlo do sprememb. Tako je na primer kartuša, ki jo uporablja de- lavnica iz Selc, posneta po kartuši slikarskih delavnic iz Pohorev v Češkem gozdu, vendar so se ravni stebri spremenili v svedraste, iz ne- tektonskega okraska vrh stebra je nastal kompakten čašast kapitel, okra- ski na košarici vrh arhivolte niso več vodoravni ampak navpični, spre- menilo se je tudi cvetlično okrasje, ki je vpeljalo tulipaste cvetove. Sodeč po večjem številu nekaterih enakih slik je delavnica zelo verjetno imela stalne risane predloge. III. Mojster malih figur. Konture so rdečerjave barve. V pri- meri z običajno velikostjo figur na slikah na steklu so figure našega mojstra nenavadno majhne. Velikost figur ni odvisna od formata slike, ampak je kolikor toliko stalna. Stebrasta kartuša vrh običajne arhivolte nima košarice. Stebri so ravni, tektonski. Cvetlično okrasje nad arhitek- turnim okvirjem zelo variira. Slikar uporablja cvetlice tulpastih, rozetnih oblik z gladkimi ali nagubanimi cvetnimi lističi in zvončastih oblik z več cvetnimi' listi in polkrožno cvetno brazdo. Ozadja na slikah so modra. Arhitektonski kartušni okvir je običajno rdeč, okolje okvirja pa črno. Slikar uporablja tudi pozlato in zrcalo kot ozadje. Figure imajo značilno rdeča lica. Stilna analiza je pokazala, da je vsa dela zbrana po stilnih kriterijih v eno skupino slikal en sam slikar. Dokaz za domačo provenienco. Vsi napisi na delih mojstra malih figur so slovenski. Natančne raziskave so pokazale, da so nekateri napisi slikani nedvomno istočasno s sliko, saj na nekaterih slikah segajo poteze čopiča ozadja slike celo preko napisa. Nobenega izdelka ne mo- remo uvrstiti med tuje provenienčne tipe ali delavnice, ki jih obdeluje tuja literatura. Datacija. Med primerjalnim gradivom nismo našli nobene zanesljive opore za datiranje. Kriterij, ki velja za datiranje srednjeevropske slikar- ske produkcije, da so slike s črnim ozadjem starejše od pravih barvnih slik (Farbbild), v našem primeru ne moremo s sigurnostjo porabiti, ker je lahko Mojster malih figur mnogo kasneje samo posnemal slike s črnim ozadjem. Ker so slike Mojstra malih figur slikane deloma na prešano 114 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem in deloma na valjano steklo, smo mnenja, da je zelo' verjetno, da je Mojster malih figur deloval že v prvi polovici 19. stoletja. Lokalizacija. Ker hranijo slike Mojstra malih figur le muzeji, ki so nabirali gradivo na Gorenjskem (EM, Kranjski muzej. Škofjeloški mu- zej), je velika verjetnost, da je slikar deloval nekje na Gorenjskem. Motivika. V muzejskih zbirkah hranijo sledeče slike Mojstra malih figur: Sv. Elizabeta (EM 45), Sv. Jurij z napisom S. JURI (EM 7193), Sv. Janez Nepomuk z napisom S. JANES NEPOMONENK (EM 2154), Kalvarija (EM 7316), Sv. Katarina, Jakob Komposteljski in sv. Blaž (EM 854), Sv. Lovrenc (EM 7072), Marijino kronanje z napisom S. MARIA KRONANA (KM 20), Marijino oznanenje (EM 33), Marija sedmih žalosti (EM 12493), Sv. Martin z napisom S. MARTN (EM 2145), Sv. Mihael (EM 1554), Sv. Miklavž z napisom S. MIKLAUSH (ŠM), Sv. Neža (EM 2174), Rojstvo z napisom S. JESUS (EM 12525), Sv. Simon in Juda z napisom S. SIMON in JUDESH (EM 3251), Smledniška legenda (ŠM), Kristus in neverni Tomaž z napisom S. TOMASH (EM 943), Sv. Trojica (EM 7327), Zadnja večerja (ŠM, KM 95). Glede na velikost figur je izključeno, da bi lahko Mojstru malih figur služile importirane slike kot direktne predloge. Naš slikar ni eno- stavno posnemal tujih slik tudi kar se zadeva kartuše. Svoje kartuše je sestavljal iz kartuš, ki so jih uporabljali slikarji v Pohofih in v Sandlu in jih primerno preoblikoval. Seznam motivov slik na steklu v slovenskih muzejskih zbirkah^" Adam in Eva (5), Sv. Alojzij (1), Sv. Ana Samotretja (1), Sv. Ana (2), Sv. Ana z Marijo (8), Sv. Andrej (3), Angeli z vencem rož (1), Angela z monstranco (3), Sv. Anton (13), Sv. Barbara (24), Barbara Marija Juzes (1), Bičanje (1), Božji grob (28), Božje dete (7), Beg v Egipt (4), Romarska cerkev (1), Sv. družina (22), Sv. Elizabeta (2), Ecce homo (1), Sv. Evstahij (3), Sv. Filomena (2), Sv. Florjan (19), Sv. Frančišek (3), Prizor iz legende o sveti Genovefi (19), Sveta Helena (1), Sveti Izi- dor (3), Sv. Janez Nepomuk (15), Sv. Janez Krstnik (14), Sv. Jernej (1), Sv. Jožef (16), Sv. Julijana (4), Sv. Jurij (14), Jezus (17), Jezus na Oljski gori (2), Jezus odrešenik sveta (6), Juzes vladar sveta (2), Jezus pod križem (11), Kalvarija (4), Sv. Katarina (5), Križani (15), Križani s simboli trpljenja (8), Sv. Lenart (20), Sv. Lovrenc (4), Sv. Lucija (5), Sv. Magdalena (8), Marija (11), Božjepotna Marija (2), Lanzendorfska Marija (1), Marija snežna (2). Marija pomočnica (11), Marija Zeli (13), Marija sedmih žalosti (9), Marija z Jezu.som (27), Škapulirska Marija (1), ^ Ta seznam je zanimiv, ker nam v precejšnji meri pokaže motive, ki so prihajali na naše ozemlje. V zvezi z njim bomo v prihodnjosti laže ugotavljali odvisnost domačih del od importa v ikonografskem oziru. Številka ob vsakem motivu pomeni število slik z enakim motivom. 8* 115 Gorazd Makarovič Marijino kronanje (11), Marijino oznanenje (9), Sv. Marjeta (7), Sv. Mar- tin (10), Sv. Matija (1), Sv. Mihael (4), Sv. Miklavž (6), Sv. Neža (2), Svatba v Kani galilejski (2), Sv. Polona (1), Sv. Peter (1), Sv. Petricij (2), Pieta (12), Poslednja sodba (8), Rojstvo (23), Sedem zakramentov (12), Srce Jezusovo (33), Srce Marijino (23), Sv. Simon in Juda (1), Sv. To- maž (1), Sv. Terezija (1), Smledniška legenda (legenda sv. Antona Pado- vanskega) (3), Sv. trije kralji (8), Sv. Trojica (49), Trpeči Kristus (11), Migracijska karta nekaterih pošiljk slik na steklo. (Karta je sestavljena s po- sebnim ozirom na slovensko ozemlje po migracijskih kartah slik na steklo v Oesterreichischer Volkskundeatlas, Linz 1959.) Sv. Urban (2), Sv. Uršula (2), Turek na konju (1), Sv. Valentin (1), Vsta- jenje (4), Zadnja večerja (21), Žene pod križem (2). Število posameznih motivov je seveda relativno. Na podlagi muzej- skih zbirk si lahko ustvarimo predstavo samo o nekaterih motivih, ki so bili med najbolj razširjenimi. To so: Božji grob. Sv. Lenart, Marija z Jezusom v raznih ikonografskih variantah. Srce Jezusovo, Srce Marijino in Sv. Trojica. Zanimivo je, da najdemo v navedenih slovenskih delih (ki so seveda skrajno pomanjkljiva), od teh motivov Marijo z Jezusom, Sv. Trojico, Srce Marijino in Srce Jezusovo. Naše muzejske zbirke hranijo slike provenienčnih tipov in delavnic iz severne Avstrije (predvsem Sandl v Mühlviertlu), južne Češke (Pohori, nemško Buchers v Češkem lesu), pa tudi nekaterih bavarskih in tirolskih delavnic. S temi našimi dognanji se ujemajo tudi karte migracij slik na 116 Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem steklu V österreichischer Volkskundeatlas^i (gl. zemljevid). Naše ugoto- vitve se strinjajo tudi z navedbami J. Mala,^^ da so slike na steklu k nam prinašali z Bavarskega, zgornjega Avstrijskega, Tirolskega in Morav- skega. Pokrajinski muzej v Mariboru, ki je nabiral gradivo na Štajerskem, skoraj nima slik z zrcalnim ozadjem, ki so praviloma starejše, oziroma slik-izdelkov steklarjev iz glažut, slik z vbrušenimi okraski, zato je ver- jetno, da je import prodrl najprej v zahodno alpsko Slovenijo. Krošnjarji, raznašalci slik so bili Korošci in »Kranjci«,^^ pod kate- rimi razume tuja literatura verjetno tudi Kočevarje.''* Mogoče je, da so se krošnjarji pri mojstru, od katerega so kupovali slike, naučili slikati in da so potem slikali tudi doma.^^ Zaenkrat ne vidimo načina, da bi izdelke teh raznašalcev, ki morajo biti po stilu in provenienčnem tipu prav taki kot izdelki, slikani v matičnih delavnicah, ločili od prave tuje produkcije. Odprto ostane tudi vprašanje obrtnih slik, ki so jih prilož- nostno izdelovali slikarji v glažutah. Kot je znano, so se v času krize steklarske industrije proti koncu 18. stoletja pojavile pri nas nekatere glažute (ki so bile več ali manj delo prišlih čeških steklarjev) .^^ Zaenkrat ne poznamo otipljivega dokaza za to, da bi ti steklarji slikali tudi slike na steklo. Sklep Dokazano je, da so pri nas slikali slike na steklo in še celo z neko mero samostojnosti. S tem odpadejo nekateri, večkrat izraženi dvomi, da bi pri nas slikali na steklo.^' Drugače pa je naš spis samo najosnov- nejši korak v raziskovanju slikarstva na steklu na našem ozemlju. Izpo- polniti bo treba sezname del domačih slikarjev in jim poiskati predloge v uvoženih slikah ali drugod. S pregledom muzejskih in privatnih zbirk v soseščini zunaj državnih meja bomo ugotovili, ali so izdelki naših slikarjev migrirali in v kolikšni meri. Tudi vprašanje izdelovanja obrtnih *i Österreichischer Volkskundeatlas, Linz, 1959. 22 J. Mal, I.e. 2' Keiser, o. c, str.39 in Keller, o. c, str. 13. ^* Podatki o kočevskih krošnjarjih: I. Koš t i al, O Kočevcih in kočevščini. Kočevski zbornik, 1939 in terenski zapiski B. Orla in F. Sarf, zlasti iz okolice Žužemberka. 25 Po tistni informaciji je Tone Ljubic videl nekje na Kočevskem šablone za slikanje na steklo. V zvezi s tem omenjam sliko na steklo (Em s. n.), ki je slikana popolnoma v provenienčnem tipu in načinu slikarske delavnice iz Sandla vMuhlviertlu in nosi slovenski napis: Japanski mučenci križani 5. februarja 1591 in o binkoštih leta 1862 slovesno svetnikom prišteti. Ni se nam posrečilo ugo- toviti, če je napis morebiti kasnejši kot slika. 2' Javornik pri Cerknici, Gotenica pri Kočevju, Zagorje ob Savi, Svetina na Pohorju. (Gl. tudi opombo 1 a.) 2' N. pr. v Jugoslawische Volkskunst, Führer durch das Museum fur Völ- kerkunde und Schweizerisches Museum für Volkskunde, Basel. Sonderausstel- lung vom 1. XI. 1958 bis 31. I. 1959 — in drugod. 117 Gorazd Makarovič slik na steklo v naših glažutah in slikanja krošnjarjev, ki bi se drugod priučili slikarski veščini, čaka pozitivnega ali negativnega odgovora. Vse to delo pa je samo najnižja stopnja raziskovanja slik na steklu pri nas. Glavne naloge raziskovalcev so: 1. Ugotoviti materialne in duhovne pogoje in osnove, iz katerih se je pri nas razvilo slikarstvo na steklo in kako se je razvijalo. 2. V zvezi s tem postaviti slikarstvo na steklo v življenje slovenskega kmeta, osvetliti razmerje slikar : konsument, ugotoviti specifičnost tega slikarstva na našem ozemlju, situirati to slikarstvo v okviru ostalega ljudskega slikarstva na našem ozemlju in v srednji Evropi. 3. Ugotoviti ali ima slovenska produkcija slik na steklo Ijudsko- umetnosten ali poljudnoumetnosten značaj.^* 4. Ugotoviti in interpretirati umetnostno vrednost teh slikarij. Nalog je veliko, zato želimo, da bi ta skromni sestavek pritegnil k sodelovanju pri raziskovanju tega lepega in zanimivega področja umetnostne zgodovinarje, etnografe ali kogarkoli. Zusammenfassung DAS MALEN VOLKSTÜMLICHER HINTERGLASBILDER IN SLOWENIEN In der Arbeit werden mittels der etroas angepassten Morelli-Liermolieff- Methode die Erzeugnisse zroeier Maler und einer Malerroerkstatt von Hinter- glasbildern festgestellt. Mit verschiedenen Vergleichen wird die landschaftliche Provenienz (Gorenjsko) und die Zeit der Entstehung (erstes Viertel des 19. Jahrh.) der behandelten Maler festgestellt. Der Stil und die Motivauswahl waren bei den beiden behandelten Malern einigermassen selbständig. Unter den Vorlagen sind richtige barocke und Biedermaierarbeiten und auch einige profane Motive zu finden. Im Texte werden sodann eine Motivliste von Hinterglasbildern aus den Sammlungen in slowenischen Museen veröffentlicht und die Aufgaben dar- gestellt, welche an die Hinterglasbild-Forscher in Slowenien herantreten: die Feststellung der materiellen und geistigen Bedingungen und Grundlagen, aus welchen sich auf slowenischen Gebiet die Hinterglasmalerei entfaltet und wie sie sich entwickelt hat; sonach wären die Hinterglasmalerei ins Leben des slo- wenischen Bauern hineinzustellen, das Verhältnis Maler : Konsument klarzu- legen, die Hinterglasmalerei im Rahmen der restlichen Volksmalerei auf slowe- nischem Gebiete und in Mitteleuropa zu beleuchten, sowie mittels der struktu- rellen Analyse und anderer Methoden der künstlerische Wert dieser Malerei festzustellen. 28 Gl. A. Hauser, The Philosophy of Art History, London 1959, str. 279 ss. 118