UVODNIK | 2020 | št. 3 | Vzgoja & izobražeVanje 5 Vprašanje za »milijon e Vro V« : kako prispe Vati k V ečji moti Vaciji naših učence V? C inični komentator bi lahko de- jal, da do nadpovprečnih rezul- tatov prideš z velikim naporom, stranska škoda pri tem pa so slabo počutje, stres, občutek obremenje- nosti in zaskrbljenost. Pač ne moreš imeti vsega! Z drugimi besedami: učenci niso v šoli zato, »da se imajo 'fajn', ampak da trdo delajo in dobro znajo«. Ta površna razlaga pade, ko sooči- mo rezultate na postavkah dobrega počutja nekaterih drugih držav, po dosežkih na področju znanja primer- ljivih ali celo bolj uspešnih, ki jim uspeva pri učencih vzdrževati dobre občutke ob izvrstnih dosežkih. Še več: vrsta raziskav kaže, da je ravno dobro počutje učencev eden od vi- dikov, ki lahko pomembno prispeva k večji učni zavzetosti in visokim dosežkom. Seveda pri tem z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, marveč na učinek vključenosti v dejavnost, v kateri učenci vidijo smisel, so vanjo aktivno vključeni, imajo možnost prispevati, vplivati in medsebojno sodelovati. Dobro se tudi počutijo, če imajo občutek, da do njih gojimo ustrezno visoka in realistična priča- kovanja. In pa: če vedo, da bodo kos izzivom in da bodo prejeli ustrezno podporo. Pa tudi, da ne šteje le rezul- tat, ampak tudi vmesna prizadevanja v procesu. Pri tem je senzibilna, ustrezno izbrana in odmerjena uči- teljeva podpora nenadomestljiva. O tem, kako pomembni so za učno zavzetost in uspešnost dobri odnosi učitelja z učenci, med drugim pri nas pišejo Peklaj in Pečjak v delu Psiho- socialni odnosi v šoli (2015) ter Košir v knjigi Socialni odnosi v šoli (2013), številne raziskovalne ugotovitve pa prinaša tudi znamenita Hattiejeva metaštudija Visible Learning (2008). V takih okoliščinah se lahko imajo učenci »fajn«, ker so vključeni in zavzeto delajo, ker se jih podpira in sprejema in ker vlada spoštljiva in spodbudna klima. In v takih razmerah jim ni težko vlagati tudi naporov, ki so potrebni za kakovostne dosežke, ki pa jih ne občutijo kot obremenjenost, ampak kot izziv. In zato lahko dobro znajo in so pri tem tudi zadovoljni. Verjetno ne moremo dovoljkrat pono- viti, da na te izzive, vključno z uvod- nim – kako prispevati k večji motivaci- ji in učni zavzetosti –, preverjeno od- govarja pristop formativnega sprem- ljanja. Kot smo že večkrat navajali, le-ta gradi na »glasu učenca«, na nje- govi vključenosti pri opredeljevanju Dr. zora rutar ilc, odgovorna urednica Za v od Republik e Slo v enije z a šolstv o namenov učenja, dokazov o znanju in kriterijev za njihovo kakovost, na samopresojanju in samouravnavanju (učenja), pa tudi na sodelovalnem učenju in vrstniškem preverjanju. Formativno spremljanje prispeva h kulturi uspešnosti in kakovostnih do- sežkov. Temelji na visokih pričakovan- jih, a individualiziranem, ustrezno »odmerjenem« podpiranju učencev pri doseganju teh pričakovanj oz. z drugimi besedami, na skrbi za učenje z razumevanjem in za razumevanje ter vzgajanju k poglobljenemu razmiš- ljanju in prevzemanju odgovornosti za svojo učno pot. V naši reviji zato formativnemu spremljanju tokrat ponovno namen- jamo pozornost, saj menimo, da ponuja še veliko neizkoriščenih mož- nosti in priložnosti. Zanimivo je, da so učitelji na študijskih skupinah, ki jih izvaja Zavod RS za šolstvo, izrazili prav potrebo po znanjih in strate- gijah, ki bi jim pomagali prispevati k večji motivaciji učencev. Na istih študijskih skupinah so spoznavali elemente formativnega spremljanja. Torej nismo več tako daleč vsaksebi: samo povezati je še treba potrebo s ponujenim pristopom! Kako to uspe- va tistim, ki so v tem že vešči, si lahko preberete v tokratni številki. Zadnji re zultati mednarodne r a zisk a v e PIS A nam sporoč ajo nek aj z elo dobrih, a tudi nek aj z elo slabih no vic. Slo v enski uč enci in uč enk e, ki so bili vključ eni v r a zisk a v o, ob sic er nadpo v- prečnih br alnih dose žkih iz r a ž ajo podpo vprečne re zultat e npr. glede r a v ni z ado v oljstv a v br anju in glede z a z na v anja opore s str ani učit elja (pri pouku slo v enščine), najnižje re zultat e (ob upošt e v anju v seh vključ enih 79 drž a v) pa glede z a z na v anja učit elje v ega na v dušenja pri pouč e v anju in glede pogost osti po v r atne inf ormacije o napredku pri pouku slo v enščine s str ani s v ojega učit elja. Slo v enski uč enci in uč enk e so v primerja vi z v rstniki iz preostalih drž a v poroč ali tudi o najnižji pogost osti z a z na v anja lastnih po zitiv nih čust e v, ponosa in r adosti. Približ no 35 odst otk o v slo v enskih uč enc e v in uč enk je poroč alo, da so pogost o ali v edno ž alostni, dobr a polo vic a pa, da se pogost o ali v edno počutijo z askrbljene (po vz et o po https://www .pei.si/sporocilo-z a-medije-re zultati-mednarodne-r a zisk a v e-pisa-2018/).