Ne zapustite ubogih sirot.
(Iz hervaSčine prevel I. T.)
Družina nekega revnega učitelja na kmetih je sedela okoli mize. Ve-čeija jo bila že na mizi, toda niti otrokom niti materi se ni poljubilo je8ti. Veekrat so pogledovali na vrata, kakor da bi koga pričakovali.
,,Sam Bog si ga včdi, kje je zopet zaostal ta človek," rečejo mati ter nejevoljno premaknejo prazni stol, ki je bil pripravljen za očeta. ,,Že se bliža noč, otroci mi so zaspani, a ujega ni. Pač ne bode drugače, pustiti mu bodein morala nekoliko večerje."
Bilo je zjutraj na vse zgodaj, da je M učitelj k pogrebu svojega pri-
• jatelja, soseda in tovarša, v bližnjej fari, pa se se ni povernil domu. Kavno
ko 30 mati otrokom porazdelili juho, odpv6 se vrata iu oče stopijo v sobo.
,,Dober večer, ljubi oče!" zavpijejo otroci, položijo žlice na stran ter ura veselo bit(i naproti. Vsak bi bil rad pervi pozdravil iu poljubil dobrega očeta; še celo najmlajSe detetce v naročji uiatere je stezalo svoji šibki ro-dici proti njemu.
Oče so pa bili žalostni in bledi.
,,ftfra? ti je, gotovo si se prehladil," rečejo skerbna mati. ,,Kje si vendar bil              igo?"
,,0h žeua,- vzdihne učitelj, ,,žalosten je bil današnji dan zarae; "spre-
— 134 —
mili in zakopali smo v hladni grob očeta, ki je zapnslil petero majhnih še ne preskerbljenih otrok. Supruga mn je umerla, kakor sama veS, tega bo komaj pol leta — denarjev ni zapustil nič — bil je siromak, kakor veš, na jako slabej fari, kjer je komaj izhajal, kam li še, da bi si bil kaj pri-hranil. Ubogi otroci nimajo zdaj ne očeta ne raatere, nobenega človeka, prav nobenega, da bi se jih usmilil. Štiri teh ubožčekov sem vendar ne-kako z božjo pomočjo izročil v roke dobrih ljudi in to je vzrok, ljuba raoja, da pridem p6zno. Bil sem skorej pri vseh bogatejših ljudflh z zapuščenimi sirotami in je prosil za božjo voljo, da bi se jih kdo usmilil in je vzpI v svojo skerb in varstvo. ,,Kdor enega teh ubogih otrok sprejme v mojem imeuu, raene sprejrne," te besede našega izveličarja odperle so mi marsikatero sercč pravega kristjana. Ali vendar mi je ostala pri vsem tem še ena ai-rota — deklica namreč, baš kakor naša mala Anica. Ime jej je Marica in je prav zala deklica!"
,,Oče, oče!" vzklikne naglo mala Anica, ,,Marico pa hočenio k nam vzeti — kaj ne, ljubi oče?" Tudi petletni Lukec ni imel uič zoper to.
,,Vse dobro, ljubi otroei, ali pomisliti morate, da sem tudi jaz na jako slabej fari, da iinain slabe dohodke, a vas je že brez tega četvero otrok; — nadalje morate pomisliti še to, da bi se od vašega že tako pičlega kruhka moralo odtergovati, ako bi imeli še enega otroka več pri - "
Otroci ne pustč očeta izgovoriti. ,,Nič ne dL, Ijubi oče, pripelji le ubogo, zapuščeno deklico k aam."
,,Tam le zunaj vam stoji v veži," re&jo oče.
Veselo zderči Anica skozi duri, a drugi zopet obstopijo vrata, ter ko-maj pričakujejo, da jim pripelje Anica ubogo siroto v hišo.
Zdaj se je ge le začelo pravo veselje, vsak hoče, da pervi primakne še en stol k mizi, vsak bi rad prijel ubogo siroto za roko in jo peljal za mizo revnega pa gostoljubnega učitelja. Zdaj pride versta na očeta. ,,O5e, oče," začaejo veseli otroci, ,,kako si vendar ti naš dober oče, ki vedno sker-biš, da nam napraviš kako aovo veselje!"
Oče se ne morejo ubraniti veselih otrok, Anica se mu verže v naročje, jokaje se od veselja mu gladi bleda lica; drugi ga zopet prijemljejo zaroko, vlečejo ga za suknjo, — veselja ni kvaja ni konca, — le tuja deklica za-krije si obraz z rokama in spusti se — v jok! Zdaj jo otroci obsujejo od vseh strani in jo jamejo tolažiti: ,,Nič ne jokaj Marica, ti boš ostala pri nas; od danes zanaprej boš naša sestriea. Tudi naši atarši te bodo irnflli radi, o ko bi pač znala, kako so dobri!"
,,Otroci! juha bode raerzla," opominjajo mati, in otroci se posadž zo-pet okoli mize. Anica povzdigne svoji mali ročici proti nebu in m61i po-božno: ,,Pridi, ljubi Jezus, bodi naš gost, in blagoslovi nam ljubi Bog te svoje darove!"
Molč^ se pogledujeta oče in mati; zdelo se. jima je, kakor bi zarčs sedel med njimi oni presveti gost, ki je rekel: ,,Kdor enega teh ubogih otrok sprejme v mojem imenu, mene sprejme!"
— 135 —
Aniea si je mislila ravno tako.   Rekla je: ,,Ljubi oče!   ali ni Marica
naš gost, ki nam ga je poslal ljubi Jezus sam?"
Tako je zdaj sedelo sedmero glav okrog revne učiteljeve mize. Pri vsem tern pa vendar niso godernjali otroci, kedar so mati navadni hlebček kruha razrezali v sedem koscev namesto v šest. Vsi so imeli radi ubogo siroto Marico ia so jo ljubili kakor svojo lastno sestro. Da, še cel6 skuše-vali so se, kdo bode. Marici največ dobrot skazal.
Toda kaj mislite, ljubi otroci, kaj so rekli drugi ljudjč v vasi, ko so slišali, kako se je učiteljeva družiua pomiiožila. ,,Drugi ljudjč?" vprašal bode marsikdo izmed vas ,,kaj neki briga to druge ljudi!" Toda temu ni tak<5, dragi moji. Eavno drugi ljudjš so, ki si večkrat delajo dosti nepo-trebnih skerbi za take stvari, ki je prav za prav najinauj zadevajo. Je že tako na tem ljubem svetu. Marsikateri ljudje pometajo raje pred tujim nego pved svojim pragom! — Tako je bilo in bode, dokler bo svet stal.
Našega naroda že stara navada je ta: kedar pri hiši česa primaujka, da si izposodi pri bližnjein sosedu, ter mu pri pervej priložuosti potem zopet pošteno poverne. Tako je bilo tudi tukaj. Ko so poslali mati Ančiko v vas bodisi po mleko, meso ali kako drugo potrebno stvar, berž so jej rekli sosedje: ,,Mar iiiiuate sanri zadosti otrok, da ste si mogli še drugega tujega otroka na glavo nakopati?" — Drugi so zopet rekli: ,,Pač so tvoj oče lep gospodar; ali mu je bilo potreba tujega otroka jeniati pod sfcreho, ko sam nima nič jesti, pa je dvugih bogatih ljudi zadosti, ki lože skrbž za uboge sirote nego vi, ki ste saini tuje pomoči potrebni." Oe je pa Ančika take ljudi veasih zavernila in rekla: ,,No, ker ste takodobrega serca, pavzemite vi ubogo Mavico v svojo skerb, povedala bom to očetu." — Nato so jej rekli berž sosedje: ,,Še tega uam tnanjka, potem bi imeli lehko polno hišo tujih sirot; imamo že v našej vasi zadosti domačih revežev, za katere naui je treba skerbeti." — ,,To vse je ržs, pa tudi za tiije moramo malo sker-beti," je že hotla Ančika reei, pa raje je zaraolčala te besede, ker si je mislila, da otrokom se ne spodobi prigovarjati starim ljudern, če nas tudi razžalijo včasih s kako besedo. Ko je domu prišla, povedala je vse očetu, kako so se sosedje hudovali čez to, da so vzeli ubogo siroto Marico pod bvojo revno streho. Oče so Ančiko pohvalili, da je bila pri takem razžaljivem opona-šanji tiha in niirna in so rekli: ,,Pustimo take ljudi, ki si večkrat sami vskratijo toliko sladkega veselja. Le pomislimo, koliko radosti in veselja nam daje naSa Marica, — in poglejmo kalco se Ijudje jrzž nad naini in nas prezirajo sauio zavoljo tega, ker stno dobri in milosevčni do ubogih, za-puščenili sirot!"
Ako pa pomislimo od druge strani, kako reven je išf zmiraj nčiteljski stan posebno gledš njegove družine, raoramo pač priznati, da si je ta učitelj zares brez potrebe uakopal uovo breme na glavo. Nekega dne sedi naš uei-tej ves zatnišljen pod stavojablano na vertu, zraven njegasedi Anica in šiva. Zapisnik, v katerega je marljivo zapisaval vse svoje dohodke in stroške, leži pred njim na kamenenej mizi. Učitelj pvimerja dohodke s stroški, ali račua se mu nikakor ne zlaga.   Treba  bi bilo uove obleke in obutali za otroke,
9*
— 136 —
to se vč tudi za Marico, kajti zima se že približnje. Jesenski vetrič pre-pihava, mmeno in velo listje pada pred skerbnega očeta ua tld; ali 011 še vedno računi in prevdarja, pa ne ridi drugega nič na papirji nego same dolgove, v katere se je moral zamotati, ko mu je supriiga dalj časa Iežala bolna v postelji.
Ves raztresen vstane in hodi po vertu. Da bi se nekoliko umiiil in pozabil svoje velike skerbi, ki musose motale po glavi, vzaine neki časopi.s v roke in ga prevrača na vse strani. Na enkrat se niii vstavijo oči na neke verstice, ki je prav maiijivo bere, — enkrat, dvakrat, — potem se zopet vsede in začae na novo preuiisljevati. Kaj neki je bilo v časopisu, da ga je tako naglo zatopilo v nove misli in premišljevauje? Bilo je naznanilo, da je v sirotinskem zivodu bližnjega inesta izpraznjena ustanova za kako ubogo siroto in da inia grajščak v njegovej vasf pervi glas, koinu se ima izpraznjeno mesto podeliti.
Zdaj le se mi kaže najlepsa priložnost, mislil si je učitelj, da s pripo-močjo našega grajščaka spravim Mavico v sirotinski zavod, ter si vsaj neko-liko olajšam težko bržme, ki me tako hudo tare. Pa zopet se mu tezko zdf prepustiti ralado Marico, to zalo deklieo, v tuje roke, nevedč kako se bode skerbelo tain za dušni in telesni blagor uboge sirote, skerbelo ga je tudi,   da bi lepe Maricine lastaosti ne  terpele škode med drugimi otroci.
Dolgo premišljuje kaj m« je storiti, naposled ga vendar ujegova rev-ščina prisili, da sklene grajščaka prositi za priporočilo.
Drugi dan, ko ni še nikomur nič povedal od svoje naraere, odide h grajščaku ter mu v živib barvah popiše žalostni stan zapuščene sirote, prose ga za njegovo blago pripomoč. Grajščak rau obljubi, da bode storil vse, kolikor je v njegovih močžh, in učitelj se poverne zadovoljen domii.
Še nikoli mu ni bila nobena reč tako težavna, kakor to novico nazua-niti svojej suprugi in ljubim otrokom. Anica je bila ravno v sobi, ko začue učitelj z žalostnim sercem pripovedovati o svojej namčri. Ko Anica slisi, da bode morala Marica od hiSe, priteče berž k očetu ter pravi: ,,Oče, mi ne pustimo Marice od sebe.   Oče, dobri uaš oče!"
,,Pusti me, Anica," rečejo oče, in ne tergaj še bolj mojega žalostnega serca. Mar ti v&5, kako dolgo mi §e ljubi Bog ohrani raoje življenje? Tako lepe priložnosti vendar ne smemo pustiti, da bi ne skerbeli za boljao pri-hodnjost zapuSčene sirote. Poinisliti pa tudi moraš, da vam jaz po svojej smerti ne morem nobenega premoženja zapustiti, razun svojega poštenega imena in očetovskega blagoslova, — in da bo znabiti vaša uboga mati Bogu hvaležna, ako bode mogla tudi vas, — vas, ljubi moji otroci, spraviti v kako ubožno hišo."
Anica je hotla odgovoriti, pa oče je ne puste rekši jej, da jim je že brez tega težko pri serci in da sami ne ved6, kaj jim je storiti. Govorili pa bodo še poprej o tej zadevi z materjo.
,,Nikakor je ne pustimo od sebe" inislila si je Aniea natihoma in hitf, da poiSče Marico.
Uboga Marica je bila ined tem v sosedovem vertu in je pomagala po-
— 137 —
birati sadje. Sosed je sam splezal na jablano in jo potresal, da so lepa, zrela in rudeča jabelka padala kakor orehi po tl<5h. Veseli otroci so pobirali jabelka v jerbase in sosed je imel več veselja nad pridnimi otročici nego nad obilnim sadjem, ki mu ga je Bog dal. Tam od strani pa je stala uboga Marica žalostna in sama, ter je razgernila svoje krilce, da se ne po-bijejo lepa jabelka.
,,Oh," vzdihnila je Marica uatihoma, ,,ko bi imela še svoje ljube starse, kako vesela bi bila tudi jaz!" Tukaj se spomni svojih ljubih staršev, od-daljenih bratov in sestric, spoinni se na vse one vesele trenotke, katere je imela nekdaj v hiši svojih preljubih ranjkib. staršev, — in debele solzč se jej vlij(5 iz njenih prijaznih očcsic. Nato priteče Anica od zadej in jej tiho na uho pošepta: ,,Marica! ti boš niorala v mesto, pa mi te ne pustimo od sebe."
Žalostno nagne Marica svoje oči proti tlam kakor bi hotla reči: »Prav dobro mi je bilo pri vas, pa — božja volja naj se izide." i:       Obe deklici ste stale jokaje seblizo vertne ograje in ste se razgovarjale. Sosed pokliče Marico ia jej strese v jijeno belo krilee polno košarico jabelk.
,,Ali sinem odnesti ta jabelka svojej dobvej lnateri,'1 vprašala je Marica ter mislila na svojo dobrotnico, gospo učiteljico. „0 ljubi sosed, onaje tako dobra meni ubogej siroti!" — Sosed rad privoli v njeno prošnjo in Marica odide z Anico proti domu.
Med potjo jej reče Anica: ,,Veš kaj? poskušale bove še enkrat; jaz zmiraj mislim, da te naša inati ne bodo pustili od nas."
Ali vendar ste imele malo upanja, da bi se ta reč obernila na bolje. Z žalostnim sereeni iu solziiimi očuii stopifce v hišo in Anica bi bila skorej omedlela, ko vidi dobro mater vso objokano sedeti, a oče stoje ves pobit zraven nje.   Anica stopi k materi in je skuša pregovoriti.
,,Kaj ne, ljuba inati, Marica bode ostala pri nas, ker mma očeta niti matere." Tako je prosila Anica s solzami v očeh in tudi petletni Lukec je to prošnjo podpiral.
Oče pa, ki se jiin debele solze vderd po licih rek6: ,,Otroci, otroci, mar mislite, da bi jaz ne imel rad, da bi Marica ostala pri nas ?" Toda jaz ne smern tega pripustiti. Jaz morain skerbeti za ujeno prihodnjo srečo, pa tudi Marici se bode v sirotnišuici bolje godilo, nego tukaj pri nas. Prosim vas, ljubi otroci, ne nakladajte mi še težjega kainena na moje že brez tega poterto serce! Mati bodo jutri peljali našo dobro Marico v zavod za sirote, in ti Auica jo lehko spremiš!"
Vsi obraolknejo. — Nobeden si ne upa očetu oporekati; kajti bralo se jim je na obrazu, kako težko jiin je bilo pri serci. Vse se je jokalo. Ko so prinesli mati večerjo na mizo, ni uiogla Aoica svoje inolitvice predjedjo končati, da bi se ne bila jokala — ,,oh, tedaj se vendar aioramo ločiti od tebe, premili uaš gost!" Nobeden se večerje ne dotakne, a oče tolažijo otroke pripovedovaje jim, kako dobri so bili ljudje, ki so ustanovili ubožni zavod, kako je tam vse lepo in dobro, — toda zastonj je bilo očetovo dokazovanje. Otrokom se je zdelo,  kakor bi oče saini ne verjeli veliko svojim besedam.
— 138 —
„!«: Drugi dan je bil žalosten prizor, ko je Marica slovo jemala. ,,Pustite jb, pustite, da gre" rečejo objokani oče ,,kajti drugače ne bodem mogel danes v šoli otrok podučevati. Eavno danes bi imel v šoli razklaclati mi-loserčnost in usmiljenje, in jaz sem sam tako neusmiljen, da to ubogo dete podim iz svoje hiše. 0 Bog! zakaj sem vendar tako reven; ravno jaz bi rad lačne nasitil, žejne napojil, nage oblekel — pa sam nimam ničesar. 0 ko bi le bil bogat, bogat, — bogat! Idite, otroci, idite hitro, — kdo vč, ako ne bodete tudi vi, lastni moji otročiči, znabiti kmalu morali terkati na vrata ubožne hiše.   Idite, in pustite me samega!"
Odšli so. Anica je nesla Maričin zveženj. — Marica je bila že zjutraj rano pri grajskem gospodu iu tam je dobila nekoliko denarja za odhod in nekaj stare obleke. Vse te malenkosti je nesla Anica v ruto povezane za svojo milo tovaršico Marico. — In tako so odšli. Ubogi učitelj jih je spremljal s solznimi očmi, dokler se mu niso izgubili v daljavi.
Ko so bili že blizu mesta, vgledajo naši popotaiki veliko množino otrok, ki so šli dva po dva skupaj in to v najlepšem redu, deklice naprej, za njimi dečki. Bili so otroci iz ubožnega zavoda, ki so šli iz hrumečega mesta na čisti zrak, v prosto božjo naravo, da se rualo poigrajo in okrepč. Nadzornik in ena nadzornica sta je spremljevala. Supruga nasega učitelja nekoliko postane in se čudi lepeinu redu. „0 mati," reče Anica, ,,kako težko bode našej Marici preden se privadi tako ostrega reda; Marica je živa in je rada vesela."
,,To, rožica moja, zahteva le rčd ubožnega za"voda," odgovorč mati, ,,zunaj na trati pa bodo otroci vse drugace veseli, smejali in igrali se bodo kolikor se jim bode le poljubilo. — Ne bodi tedaj tako nemirna in ne sfcraši nase Marice brez potrebe. Ali ne veš pregovora, ki pravi: Kdor se preveč etraši, ne pride nikdar h kaši!"
Vsi trije stopijo potem v bližnjo gostilnico. Matiso hotli namrečzMarico še enkrat skupaj kosilčati in učitelj jim je dal za kosilce še posebej nekaj denarja.                                                                                                          ¦
Kerčmarica se posadi blizo njih in je izprašuje zdaj to, zdaj uno; mati jej pripovedujejo, po katerib opravkih so prišli v mesto. Po končanem kosilcu se mati poslove od kerčmarice in sepodad6 naravnost v sirotnišnico.
Ko pridejo do neke zale in velike hiše, potegnejo mati za zvonec, ki je visel ob vratih. Vrata se odprd in vsi trije stopijo noter. Marica se začne glasno jokati. „0 Bog! Ijuba moja mati," rekla je, ,,tukaj se mi vse tako čudno zdl, da me kar strah in groza obdaja. „0 Bog! uajraje bi bila pri svojih ranjkili starših v nebesih, ako že ne morein biti pri vas, ki ete mi tako dobra, kakor moja lastna mati."
Zdaj se pokaže neka zel<5 stara ženska, berž ko ne je bila uadzornica. Mati začn6 pripovedovati, da so pripeljali ubogo Marico v zdvod, in nad-zornica se prav prijazno ž njimi pogovarja. ,,Nič se ne boj, ljubo moje detei mi boino skerbeli, da se ti bode dobro godilo, in uič se ne bodeš več jokala. Tukaj bodeš imela vse, kakor bi bila dooia," tolažilaje nadzoroica objokauo Marico.
Zdaj pelje nadzornica naše goste v zdvod.   Najpred vam hočem poka-
— 139 —
zati spavnico za naše otroke. Vidiš, ljuba moja, — kako ti je im6? — tedaj ljuba Mariea, tukaj bodeš spala. Ravno ta le postelj je zdaj prazna; kakor vidite je popolnoma čista, — na to pa tudi jaz posebno pazim. e. Pernicenisicer nobene napostelji, kajti povedati vam moram, dasoper-nice za majhne otroke jako nezdrave. Glejte, ravno tukaj je ležala pred osinimi diievi zala deklica. 0 Bog! kako se to skupaj sklada, — tudi ta deklica je bila hči nekega ubogega učitelja. Prizadjala narn je pa veliko skerbi ia nadlog. Deklica se namreč ni rnogla nikakor privaditi ostrega reda, ki ga imamo v zavodu. Bila je sicer krotka in ponižna kakor ovčica, a pri vsem tem vendar terinasta in včasih še celd nevbogljiva. Le pomi-slite, če je bila sama, berž je tekla tje k oknu in je jokala brez prenehljeja. „0 inoj ljubi oče, o moja ljuba inati, kje ste? kje ste?" to je bilo vše^ kar se je slišalo iz njenih ust. In tako je začela deklica hirati in se sušiti,' dokler nam ni poleg naše najboljše postrežbe in oskerbovaaja pred osmimi dnevi umerla. — Zdaj jim nadzornica pokaže tudi sobo, v katerej otrocj opoldne kdsijo, potein šolo in druge prostore ter je pelje po vsem zivoduj Ko so si vse to ogledale, gred6 inati h gospodu nadzorniku, da zapišejo Ma-rico v za>od. Toda ko pridejo k uadzoraiku, reče jim ta, da ravno zdaj ni za Marico nobenega praznega mesta, kajti ono mesto, ki je izpraznjeno, do-< bila je ravno pred dvema dnevi neka sirota iz občine N., ki ima pervo pravico do zavoda, kajti omenjena občina je v napravo mestne ubožnice pripornogla z velikim zneskom denarja.
,,Tedaj Marica" rečejo inati ,,ker ni drugače morala bodeš zopet; ž nama nazaj in boš uiorala pri nas ostati! Bog je hotel tako, njegova sveta volja naj se izide!"
„0 mati, ljuba mati," reče Anica ,,to vam bode vse ljubi Bog pover-nil." Obe skočite iz zavoda, kakor dve mladi gazelici, in malo je- manjkalo, da jima ni počilo serce od veselja. Ko ste bile zunaj na prostem, objame Anica svojo ljubo prijateljico Marico ter jejtihona uhopošepta: ,,Pravljubo mi je, raila Marica, da te niso mogli v zavod sprejeti."
Kmalu potem pridejo mati in otroci do doma. -- Zunaj pred vrattni rečejo inati: ,,Ve§ kaj Marica? ostani ti zunaj, da prideržimo očeta inotroke v hiši!"
Učitelj sedl žalosten ia ves pobit za mizo in bere iz neke knjige, ko stopijo mati z Anico v sobo. Učitelj je pozdravi brez da bi vprašal po si-roti Marici. Mati se podvizajo in prinesejo večerjo na mizo, katero so bili že pred odhodom pripravili.   To se vč, da se jim je serce veselja smejalo:
Vsi se posedejo okoli mize. Toda očeso bili žalostni, otroci objokani, ko vgledajo prazno mesto, kjer je sedela še malo poprej uboga Marica. Nat<5 se vzdigne Anica, sklene svoje roke ter začne na glas moliti: ,,Pridi, pridi, ljubi Jezus, bodi naš gost —" In glej! vrata se odprd in gostpride. ,,Ma-rica! Marica!" zavpijejo otroci enoglasno, očetovo lice se razTedri od veselja Ln tudi oni rek<5: „0 Marica! uašapreljubaMarica!" — Otroci sozdaj dobili zopet svojo Marico nazaj. — ,,Hvala Bogu!" reče dobri učitelj, ,,mene je ves dan skerbelo, ali sem prav storil ali ne."
— 140 —
Mati pripovedujejo očetu vse natanko, kako se jim je godilo v mestu, in kako je bilo v zavodu, v katerega je bila namenjena Marica.
,,N6, hvala Bogu; revni sino sicer rčs, a vendar smo pri vsem tem tudi srečni" rečejo oče podavsi Marici svojo roko. — Marica se joka na ves glas. Jokala pa je le od prevelikega veselja, da je dobila zopet svoje starše, brate in sestre!
Ko je Marica v hiši revnega pa dobrega učitelja že prav domača po-stala, moral je učitelj misliti tudi na ostale sirote, na brate in sestre Ma-ričine. Učitelj je bil namreč tudi poverjenik društva v pomoč ljudskim učiteljem, ki ima ta blagi namen, da podpira njihove zapuščene vdove insirote.
Nekega dne gre tedaj v bližnjo faro, v katerej je bil izročil uboge si-rote dobrim ljudem, da jim poišče zdaj kako stalno mesto, in da naprosi dobre ljudi, da bi vsaj nekoliko žertovali za odgojo teh ubogih sirot. Ob enem naznani vse to društvenemu opravništvu in prosi, da bi tudi ono pri-pomoglo nekoliko v izrejo zapuščenih otrok, in to tembolj ker je bil ranjki njLh oče tudi ud podpornega društva.
Ko je bilo vse vravnano, skerbel je učitelj tudi še dalje za sirote svo-jega tovarša in je marljivo popraševal, če hodijo priduo v šolo, če se dobro nč6 in lepo obnašajo; posebno je pa gledal nafco, da se svojim dobrotnikom prijazne in hvaležne skažejo.
Večkrat je vprašala Marica svojega dobrotnika, če ve, kje so njeni pravi bratje in sestre, če še inislijo na svoje dobre starše in če za-nje molijo. Vprašala je tudi, kako se obnašajo in če se pridao učč.
Vselej, ko je šel učitelj v bližnjo faro, dase prepriča sam, — kako se godi ubogim sirotam, pripovedoval je potem skerbnej Marici, da se njenim bratom in sestram godi prav dobro in da so njih dobrotniki zadovoljni ž njiini.
Nekega dnč pa naredi učitelj nenadno veselje za Marico. Pripelje namreč njene brate in sestre s seboj domu, da se nekoliko pogovore in raz-veselijo.
Ko bi bili, ljubi otroci, mogli videti le od daleč, koliko veselja in radosti so imeli bratje in sestre, ko so se po dolgej ločitvi zopet pervikrat objeli in poljubili. Drug drugega so popraševali, kako se mu godi, koliko lepega in koristnega se je že naučil, ali misli na svoje dobrotnike ia se jim za prejete dobrote zahvaljuje, ali se spominja večkrat ua ranjke starše, za nje večkrat moli i. t. d.
Po kosilu se zopet ločijo in se podad<5 vsak k svojemu dobrotaiku, ko so si poprej terdno obljubili, da se bodo tudi zanaprej še lepo vedli in v lepih čednostih napredovali.
Svojo obljubo so tudi deržali, Bog jihje blagoslovil invsisobili srecai-
Stari učitelj in njegova supruga sta doživela veliko veselja nad svojiuii otroci, pa tudi Marica jim ui delala sramote. Še le v poznej starosti ju je poklical Bog iz tega sveta. Dobri otroci so jima zatisnili oči in ju spremili vsi do hladnega groba, na katerega so tudi pozneje še radi hodili, ter za svoje dobre starše in dobrotnike molili in vselej zraven pristavili be-sede:   ,,Lehka vam bila černa zeinljica, v ujej počivajte niirno!"