Medved in poleno
Medved je šel po gozdu in je vohal, je li je dobiti kaj jedi. Zavohal je med. Dvignil je gobec kvišku in videl na smreki panj, a pod panjem gladko debelo poleno, ki je viselo na vrvi. Splezal je na smreko, priplezal do polena, a dalje ni mogel, ker ga je oviralo poleno. Medved je sunil s taco poleno v stran, poleno se je lahko zagugalo nazaj in udarilo medveda po glavi. Medved je sunil poleno krepkeje, a poleno je udarilo medveda silneje. Razsrdil se je medved in sunil poleno z vso silo, poleno pa je odskočilo za seženj *) nazaj in tako treščilo po medvedu, da se je skoraj zvalil z drevesa. Medved se je razkačil. Pozabil je na med; hotel je ugo-nobiti poleno in ga je suval z vso silo, a plačito mu ni izostalo ni enkrat. Pretepal se je medved s polenom toliko časa, dokler se ni zvalil popolnoma zbit z drevesa; a pod drevesom so bili nataknjeni koli, in svojo brezumno srditost je moral medved plačati z življenjem.
* Seženj = 213 m.                                                                                   Pis.