J JEKLO minicom d.o.o., vegova 13, m. tobota, tel.: 069 23 895, fax: 31 954 ! DOBAVA TAKOJ OB VPLAČILU! 11 jf Cvetkova 2 a VOZILA CITROEN - 7% POPUST tel" 31760 AX FIRST 3V cena z davkom in 7% popustom 1.251.315,00 ZX REFLEX 1,41, cena z davkom in 7% popustom 1.806.246.00__________________________________ SEJEMSKE CENE RAČUNALNIKI, KI LETIJO! Sl Murska Sobota, 18. avgusta 1994 • Leto XLVI • Št. 33 • Cena 120 SIT Vestnik z vami tudi na dopustu! Prodajna mesta: Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež. Ne zamudite novic iz domačega kraja! VREME Po četrtkovem poslabšanju bo ob koncu tedna spet izboljšanje in topleje. Vestnikov koledar 18. avgust, četrtek, Helena 19. avgust, petek, Boleslav 20. avgust, sobota, Samo 21. avgust, nedelja, Zdenko 22. avgust, ponedeljek, Timotej 23. avgust, torek, Roza 24. avgust, sreda, Jernej Pregovor Strd za potice popijejo Jerneja meglice Nedokončane priložnosti id. 061/1313 325 8 -'■rv vestno in pošteno .akcijska prodaja >ehradbSim®notah Slični ai,Tl 'n Materialom sejma v Gornji ^‘rj^iein j0 fe te dva dneva. Organiza-i bo tokrat da I za otvoritev že vse nared „rdna tai..na seIemska prireditev ponovno .^kov kot tud° teevdu razstavljalcev in raz-°d lamC ?° razstavnih površinah, saj ^šobiti nrp e^a d° letošnjega sejma uspelo seiCC novih razstavnih prostorov. So 9’ Sai se jP a me.dnarodni, in to ne prese-h držav razvUal na stičišču meja treh do^So nn j na Prostoru, kjer sta se še ne tliC' PolltičmaCr?zmeievala vzhodni in za-t>r»n's°ve(r>r Planeš, ko politične ra-°^n°st za ev adujoče, je to še toliko večja zv°j sejemske prireditve, ki se pri tem veliko spretnejši in iznajdljivejši, zato se ne bi bilo odveč nekoliko zgledovati po njih. Sejem v Gornji Radgoni je namreč že zakorakal v četrto desedetje svojega delovanja, odgovorni zatrjujejo, da ima jasen koncept nadaljnjega razvoja, zato mu kakršnih koli spodrsljajev, tudi če gre le za malenkosti, ne moremo več oprostiti. Radi pravimo, da so sejemski dnevi v Gornji Radgoni praznik slovenskega kmetijstva. Temu ne kaže oporekati, saj je to resnično največji kmetijski sejem v državi, poleg kmetov pa se na njem srečajo tako rekoč vsi, ki v slovenskem kmetijstvu kaj pomenijo. Na njem se srečujejo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno ter s tem vpliv na oblikovanje kmetijske poli- in 0 P°naša z močno mednarodno Tak^ .utrdHa v ,em delu srednje Vseen0 ^s10 poudarjajo organiza-v‘izkn.-..56 Postavlja vprašanje, ali so fel8 ‘njih 1S'‘‘ Vse možnosti in priložnosti. C nie>n Se:/’azs,avljalcev, ki bodo tudi na le °^kovai,.U' Se namreč še vedno predstav-je Pre^ slovenskih zastopstev in navZočnS' ec!n‘h razstavljalcev. Pa tudi jC ravno p^.C^eev na dosedanjih sejmih ni Hh°^skaiCAlrana: sa! razen nekoliko več-prifie tuji nCStriie in Madžarske ter seveda v (- ^kovalci niso ravno množično prire^0 Radgono. O promociji te hitaC^alo m’Ve V tuiini Ie bil° dosle> nare' d°rji resno- V Prihodnje bodo morali orga- htoŽ s mest0 Gornja Radgona in Po-tr^’ ko sej, ,0 Seiemsko prireditvijo, med l' da Se ni' Pa bl sl skorajda upali Pa tu / 8°m ne pozna, da je sejemsko ^dir doslejSlcer kaj več na račun sejma da so za ‘tržilo in tudi za to bi lahko kjer ^>l,Lhene možnosti in priložnosti. e otevajo tovrstnih prireditev, so tike, pa tudi tisti, ki so od te politike usodno odvisni. Zlasti od prvih bi pričakovali veliko, vendar se največkrat zgodi, da dogovorjeno med sejmom ostane največkrat le pri besedah. Da te trditve niso izmišljene, naj podkrepimo le z dvema zgledoma, jih je pa še veliko več. Pred leti so bile v Sloveniji zelo aktualne razprave o obrambi pred točo in eno od posvetovanj na to temo so pripravili tudi v okviru Pomurskega sejma. Kako daleč smo zdaj z reševanjem te problematike, najbolj zgovorno potrjuje letošnja praksa z obrambo. Drtigi, najbolj sveži zgled je iz lanskega leta. Suša zadnjih dveh je namreč opozorila na to, da moramo v Sloveniji namakanju kmetijskih po-vršin nameniti več skrbi. Sejem naj bi bil pravšnja priložnost za to, da predstavijo aktivnosti v pripravah nacionalnega programa namakanja. Sam kmetijski minister je odprl posvetovanje o teh vprašanjih, letošnja suša (k sreči ni bila dolgotrajnejša) pa je ponovno potrdila, da je od besed do dejanj dolga pot. In še bi lahko pisali o zamujenih priložnostih, vendar jih prepustimo v premislek tistim, ki so za to odgovorni. LUDVIK KOVAČ Predsednik države je v govoru na Biijraških dnevih prvič rekel, da »lahko celo rečemo, da nam je lepo«. Doslej je vedno govoril o težavah tranzicije, o kriznih razmerah in take žalostne reči. Zakaj se je luskina zlata na grudih slovenske samostojnosti šele sedaj zasvetila pred predsednikovimi očmi? Sta ga morda tako prepričala srednjeevropska kolega Ceh Havel in Madžar Goqncz, nekdanja disidenta, ki sta bila tukaj v turističnih gosteh in ki jima je svet na tej strani svobode pač že zaradi nekdanjega disidenstva svetlejši? Pomeni to prijateljstvo, da bo slovenski predsednik jeseni na državniški način povabljen v Prago in Budimpešto? foto: N. Juhnov besedilo: šsm K O veletrgovine ____________ ^ASU POMURSKEGA SEJMA CF^NT- maltit, apno, siporex in dimniki schidel CENc VJ^ALTIT, apni ^Jšl od 20 do 30 % ROG in BIRIA n|j^st Pri gotovm-ciia acilu Možnost pla-$1 12 obrokov NE PLOŠČICE, ZA LES BELINKA PO ZELO UGODNIH CENAH SILAŽNI KOMBAJNI, KORUZNI OBIRALNIKI SIP, TROSILNIKI GNOJA 3t, GOZ- DARSKA VITLA in VINOGRADNIŠKA OPREMA. _________ | KMEČKiT l»UL7H1 Odslej lahko po vsej Sloveniji zamenjate svoje certifikate za delnice PULSAR 77, . .... , nnnvv 4 4 liMana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor a Ustanovitelji in vpisna mesto: PROXY d.d., ' * * 1 Ne CCrtlflkatOV Vpisno mesta: PTT podjetje Slovenije, t/uKpno, na vseh poštah v blovemii / I J --- stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Petčlanska delegacija obrambnega ministrstva, ki jo je vodil državni sekretar Boris Žnidarič, se je vrnila z večdnevnega uradnega in delovnega obiska v ZDA. Naša delegacija si je ogledala nekatere učne in vadbene centre ameriške nacionalne garde in rezervnega sestava ameriške kopenske vojske. ■ LJUBLJANA - V učnih centrih in enotah teritorialne obrambe Slovenije je konec tedna slovesno prisegla nova generacija slovenskih vojakov. Slovesnosti so bile na Vrhniki, v Ljubljani, Novem mestu, Postojni in Slovenski Bistrici. ■ LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je prejel pismo francoskega premiera Balladurja. Ta je v odgovoru izrazil željo, da bi se pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo o pridruženem članstvu končala v predvidenem času. Hkrati je zagotovil francosko podporo čim prejšnjemu nadaljevanju pogajanj. Poudaril je, da Francija ceni prizadevanja slovenske vlade za pripravo Slovenije na članstvo v EU ter izrazil priznanje za dosežke Slovenije pri približevanju EU. ■ KRANJ - Na razstavišču na Savskem otoku je Lojze Peterle, zunanji minister in podpredsednik vlade, odprl 44. mednarodni Gorenjski sejem. Letošnja sejemska prireditev z najdaljšo tradicijo pri nas je rekordna, saj sodeluje skoraj tisoč razstavljalcev. Ničesar se ne da prikriti Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je pisal pismo predsedujočemu varnostnega sveta OZN Juriju Voroncovu zaradi napada armade pod nadzorstvom bosanskih Srbov na dubrovniško območje in zahteval, da članice varnostnega sveta takoj proučijo novonastali položaj. Tudman je opozoril, da so bosanski Srbi s položajev v južni Hercegovini na dubrovniško letališče Čilipi izstrelili sedem granat. To naj bi bil že drugi napad armade bosanskih Srbov na to območje. Prvi seje zgodil 24. julija, ko so našteli 52 eksplozij. Slišati je bilo, da sta bila takrat ranjena dva otroka, podrobnosti ali uradnih škodi pa ni. Obstreljevanje Dubrovnika z ozemlja republike BiH opozarja, da se procesi iskanje rešitev za krizo v BiH ne morejo reševati ločeno brez reševanja krize na Hrvaškem, je zapisal podatkov o žrtvah in gmotni Tudman in dodal, da morajo kninske oblasti na okupiranih območjih Hrvaške obravnavati enako kot bosanske Srbe. Kninski Srbi še naprej povsem odkrito sodelujejo z bosan- POSVETU ■ KIJEV - Iz države članice SND Ukrajine so po podatkih obrambnega ministra Vitalija Radeckija doslej v Rusijo odpeljali približno 300 od skupaj 1800 jedrskih konic. Ukrajina s tem po načrtu izpolnjuje svoje obveznosti iz tristranskega sporazuma z Rusijo in ZDA. ■ ADIS ABEBA - Predsednik Etiopije Meles Zenavi se je mudil na obisku v ZDA, kjer se je s predsednikom Billom Clintonom pogovarjal o odnosih med državama pa tudi o regionalnih in afriških vprašanjih. Obisk je bila priložnost za potrditev ameriške podpore prizadevanjem Etiopije za vzpostavitev večstrankarske demokracije in sprejem gospodarskih reform. ■ BUENOS AIRES - Argentinski pravosodni organi so izdali ukaz za aretacijo štirih nekdanjih iranskih diplomatov, ki so osumljeni, da so vpleteni v eksplozijo avtomobilske bombe 18. julija letos, v kateri je po prvotnih podatkih življenje izgubilo 95 ljudi, deset jih je bilo pogrešanih in 250 ranjenih. ■ PORT-AU-PRINCE - V haitski prestolnici so častniki začeli uriti prostovoljce, da bi bili pripravljeni braniti domovino, če bi se uresničile grožnje, da jo bodo napadle ZDA. ■ MOSKVA - Rusija in Moldavija sta se končno dogovorili, da se bodo ruski vojaki iz te republike nekdanje Sovjetske zveze umaknili v treh letih. ■ ŽENEVA - Tu so se nadaljevala ameriško-sevemokorejska pogajanja o jedrskem sporu. Severna Koreja je v zadnjih dneh na pogajanjih pokazala nenavadno prožnost, zato so sklenili več konkretnih dogovorov, med drugim o posodobitvi severnokorejskih jedrskih reaktorjev, da bi bili ti varnejši. ■ GAZA - Izraelski premier Rabin in palestinski voditelj Arafat sta se srečala v tem delu palestinskega avtonomnega območja. Dogovorila sta se o pospešitvi procesa krepitve palestinske samostojnosti. ■ GROZNI - Predsednik samooklicane republike Čečenije Dudajev je zaradi pritiska uradne Moskve ukazal splošno mobilizacijo prebivalcev. Poziv na mobilizacijo je zajel 600 tisoč moških, starih od 18 do 50 let. ■ MOSKVA - Sodni proces proti domnevnim voditeljem upora proti nekdanjemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu se je po 18 mesecih končal z izpustitvijo zadnjega obtoženca, nekdanjega poveljnika kopenskih enot Valentina Varenkova. Iz Gorbačovovega urada so to sodniško odločitev označili kot zeleno luč za vse tiste, ki bi v prihodnje skušali strmoglaviti vlado v Kremlju. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je izjavil, da bo zahteval ukinitev embarga na uvoz orožja v BiH, če bosanski Srbi do 15. oktobra ne bodo sprejeli mirovnega načrta kontaktne skupine. ■ KIJEV - Sestala sta se ukrajinski in kazahstanski predsednik Leonid Kučhia in Nursultan Nazarbajev, ki sta podpisala memorandum o ustanovitvi evroazijske unije. Menita, da bi takšna unija postala pogonska sila gospodarstva Skupnosti neodvisnih držav. ■ RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi je priznal, da je vodstvo njegovega podjetja Fininvest izplačevalo podkupnine nekaterim predstavnikom finančne policije. Zatrdil pa je, da sam v podkupovanje ni bil vpleten in da so bile podkupnine zelo nizke. ■ SARAJEVO - Predstavniki bosansko-hercegovskih Srbov in vladnih sil so podpisali sporazum o ustavitvi delovanja ostrostrelcev. Spoštovanje dogovora naj bi skupaj s pripadniki modrih čelad nadzorovale mešane patrulje. Goncz tudi v Lendavi Madžarski predsednik Arpad Goncz, ki je bil na letošnjem dopustu v Sloveniji (tako kot tudi češki predsednik Vaclav Havel), se je minuli petek, ko se je vračal domov, za krajši čas ustavil tudi v Lendavi. Tam ga je sprejel predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, pridružili pa so se mu tudi predstavniki Turistične zveze Pomurja. Vsi skupaj so se mu zahvalili za obisk v Sloveniji ter mu izročili spominsko darilo in najnovejši turistični prospekt Pomurja v madžarskem jeziku. Pogovarjali so se tudi o večjih možnostih turističnega sodelovanja med dvema sosednjima državama. skimi Srbi pa tudi z Beogradom, ki je sicer pretrgal stike z bosanskimi Srbi. Za oba napada je hrvaška javnost zvedela šele sedaj, ko je hrvaška televizija objavila protestno pismo predsednika Franja Tudmana varnostnemu svetu OZN. Dejstvo je, da bi novica o napadu na dubrovniško letališče v drugačnih okoliščinah brez dvoma zasenčila vse druge. Ker pa bi vesti o novi srbski nevarnosti v Dalmaciji utegnile odvrniti težko pričakovane goste in celo ogroziti obetavno turistično sezono, so hrvaške oblasti očitno presodile, da je podrobnosti o srbskem obstreljevanju bolje zamolčati. MILAN JERŠE Kampiranje/ Hrvaške inšpekcijski službe so opravile obm pregled tako imeoo» nega divjega kampirarf/ na zemljišču v zasebnih' sti, saj je to v Istri povedano. Samo v Preman-I turi pri Pulju so izrekli kot sto mandatnih kaztu.l in to povečini slovenskim državljanom. Kazent^ 58 nemških mark, peljiva je v kunah, in vsako odraslo osebo, ki kampira na takšen način. Tiste, ki kazni niso hoten plačati, so prijavili sodniku za prekrške, ti P1 jim lahko izreče kazen v višini do 2800 nen*1" mark. J. G. Monoštra piše Madžarski »puli« ne bo maskota Umrl Manfred Wd^ že kot aekdant- Za ^Pretnega politika, ki sije nabr nega sekretarja' netns^ obrambni minister. Namestn’ d°sedaS^ Nat°’ ha,'laGe^"JOna tolarji S&Wn?de,Ska uprava, »kil!S oE?™ osebam teren’ kh storitev, ki ^H«e £a Poravnati ^‘^zuiei?113 za stori- Pri sEk a poseben Ma, uPraVa K'JU 111 Ge-bi jik pre-bk/M TodH^V11 občin- S° imel: n' bdo ravno C MaSa ^dstva ge-knla status’ in k V U umet-sk!adi Ge-SSestani’pa .,e pome-X 'kovalo tem ^for3' "bza^^dstv^ V Poslovnih HMiSne » °Se uPorab- S V lan-K Mjev rab'li za vzdrže-S J oprej6"16 na' . iHi|::Miipuj . ’ malice in M °dki p Jeni Prihodki Hi' ha' po -fczat0 n. H u črednimi kV. V stanovi Spekulacije SSci zanika žf za °rgan U lam Plašna Prekrške. dvhe izktSredstev za H^OrtL^tih JUje uPrava je^^jena ianovanj, ki kili kka Za nV|dntiran^ed temi sta' ? stanovanje Vrednost a V n e bil-, nžPekcijski s 140m"njena sv? Za Un°Vockt, členom Ži>?rekrške U' Občinski N V »š ^aMa tJe7 naka^l V občinradun ’7 milijona sk'ad jnovanisl N sodnik Hi leMnkuPnino ?r8.anu) mo-^dokoncaja. Hi v M d-i S Je sicer bn prem0Jn Se stanova-8 nnce ni^e občiae, SH, ^ovanjsk!6 ^ v cel°ti bil Penilo ?? nega " Precenitev bilance za nekaj več kot 5 milijonov tolarjev in tu ponovno naletimo na kršitev Zakona o računovodstvu. Pozneje so bile Sklenjene ustrezne pogodbe med občinskim sodnikom za prekrške in upravo o poravnavi preostanka kupnine in davkov. Toda ob tem še enkrat poudarjamo, da za tovrstno posredništvo in takšen način poslovanja upravni organ ni imel sklepa in osnove in je kršil 14. člen Zakona o računovodstvu. Tu sploh ne dvomimo o pojasnilu občinske sodnice za prekrške Anice Jerebic, da s tem transferjem ni delala sebi brade in da je občinski sodnik za prekrške (organ) reševal stanovanjski problem ene svojih delavk, konkretno strojepiske. O tem, zakaj sta se občinski upravni organ in računovodstvo pri tem tako močno potrudila, pa si lahko mislimo, kar si pač hočemo. Še toliko bolj, ker je sklenil kupoprodajno pogodbo občinski sodnik za prekrške (organ). Kdo je pojedel obresti Pod drobnogled dajmo še prihodke občinske uprave v lanskem letu. Pretežni del so dotacije občinskega proračuna, in sicer 262,8 milijona tolarjev, 3,3 milijona so dotacije za dvojezičnost s strani Vlade republike Slovenije. Preostali dohodki se nanašajo na opravljanje storitev, predvsem Sekretariata za notranje zade ter za varstvo in urejanje okolja. Oba skupaj ustvarita nekaj čez 8 milijonov tolarjev. Celotni prihodki so znašali 350,4 milijona tolarjev. Sporni so prihodki od obresti, ki znašajo 12,3 milijona tolarjev. Dejstvo je, da je uprava Cifra V prispevku Občinski bogovi so ustvarili brade najprej sebi je bilo omenjeno tudi podjetje Ci-tra s sedežem v Tešanovcih 7. Lastnica in ustanoviteljica podjetja je Majda Cipot. Podjetje opravlja svojo dejavnost v kletnih prostorih v ulici Staneta Rozmana, medtem ko ima v najemu v članku omenjeno stanovanje povsem drugo podjetje. Ob tem drži tudi to, da je direktorica in lastnica CITRE g. Majda Cipot žena gospoda Franca Cipota. Omnejno podjetje Se ne pojavlja v nobeni povezavi z kakršnim koli proračunskim denarjem. Opravlja pa računovodske stroritve za podjetje TRIS. p.), po pogodbi pa se posebej zaračuna dnevna oskrba sanitarij s potrebščinami. V pogodbi pravi drugi člen, da se predloži faktura za storitve do 5. v mesecu za nazaj, faktura pa naj bo v tolarski protivrednosti nemške marke desetega v preteklem mesecu. Problem je v tem, da pogodba ne določa, koliko kvadratnih metrov se čisti, prav tako ni spcifikacije na fakturah, čeprav pogodba to zahteva. Vse fakture v lanskem letu pa so bile plačane vnaprej. poleg lastnih prihodkov od obresti evidentirala tudi obresti proračuna, tako so evidentirali za 26,3 milijona tolarjev obresti, dejansko pa je uprava ustvarila le 720 tisoč tolarjev obresti. Od tega je proračun res dotiral upravo z 12 milijoni tolarjev, preostanek pa si je uprava prisvojila neupravičeno in spet smo pri kršenju zakona o računovodstvu. V radijskem intervjuju nam je bil Franc Cipot očital tendecioznost, kar se tiče spoštovanja pogodb in : plačevanja faktur ter pogodbe med upravo in Čistilnim servisom Mario Santo. Največji delež v odhodkih neproizvodnih storitev predstavljajo storitve čiščenja poslovnih prostorov in nadalje piše v zapisniku: Dogovorjena cena za dnevno čiščenje je 2,5 DEM za kvadratni meter mesečno (najemnine z že vračunanim čiščenjem in drugimi infrastrukturnimi stroški pa se v središču Ljubljane vrtijo od 15 do 20 DEM za kvadratni meter, op. Pod drobnogledom so bile tudi plače funkcionarjev. Tu sicer inšpektorji ne ugotavljajo bistvenih odstopanj od Zakona o delavcih v državni upravi. V decembru je osnova za obračun osebnih dohodkov v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarstvo v znesku 26 tisoč tolarjev. Prav tako je bil spoštovan sklep IS, da je gibljivi del plače oziroma delovna uspešnost uprave za december 40 odstotkov, za funkcionarje pa 85 odstotkov. Toda, kot kaže, ne za vse. Tega naj bi bili ponovno deležni samo posvečeni, medtem ko naj bi nekateri voljeni funkcionarji pristali pri 40 odstotkih. Očitno je torej, da vsak član vlade resnično dela za dva. Seveda pa menedžersko zavarovanje ne pomeni nič drugega, kot še dodatno povišanje plače za okrog 40 tisoč tolarjev na mesec, ki, upajmo vsaj, ga je gospoda prijavila kot del dohodnine. Vsaka vas naj svojo fešto zganja V tem kratkem prikazu bom skušal dokazati, da imamo voljo in razmeroma prižgano delovno vnemo, nimamo pa organizacijskih sposobnosti in sploh ne modrih politikov. Zato potrebujemo majhne občine. Voljo imamo. Samo poglejte! O številu in gostoti obletnic gasilskih društev ni da bi govorili. In pa vsi tisti kmečki obredi, ki jih prirejajo po hribovitih predelih Prekmurja in Prlekije. Žetve, mlačve, stiskanja grozdja, kmečke in pastirske igre. Veselica za veselico, takšna ali drugačna noč za nočjo. Varaška noč, Ciglarska noč, foklorni festival v Beltincih, »konje-nički« shod v Veliki Polani, tombole, Biijraški dnevi, dirke v Ljutomeru, Mlinarski dnevi. Raznih veselic skratka da bogpomagaj. Nekaj nemira v mišicah, se zdi, tudi imamo. Ze čisto na zunaj se vidi, da smo v povprečju kar nagnjeni k naprezanju. Povprečen Slovenec je bolj pretegnjen, žilav in sploh za fizično delo ukrojen kot recimo Avstrijec. Videti smo kar garaški in sami sebi si pripovedujemo, da smo dobri delavci. Češ da kot taki slovimo, da so se naši sezonci in zdomci tako pokazali. To dvoje, volja in naprezanje je, pa smo vendar tako zanemarjeni. Vsaj v primerjavi s kakšnimi Avstrijci. Delamo, delamo, splošnega videza urejenosti pa ni. Vse je navzkriž. O kmečkih dvoriščih je vse jasno, ker tam povečini ni nič jasno. Orodja in druge reči ležijo navzkriž, od sezone do sezone, ko pride čas za kak pripomoček, se ga s težavo iztrga izpod zaraščajoče trave, že za nekaj pedi pogreznjenega v zemljo. In tako naprej. Občinska sodnica za prekrške nam je poslala naslednji popravek: Zahtevam, da v naslednji številki vašega tednika na dovolj viden in jasen način objavite popravek neresničnih navedb. Resnica je naslednja: Stanovanje je bilo kupljeno za potrebe zaposlenih pri OBČINSKEM SODNIKU ZA PREKRŠKE V MURSKI SOBOTI, in sicer je bilo med štirimi ponudbami najcenjše glede na kvadratni meter v protivrednosti netnške marke, kar izhaja iz poročila SDK-ja. Opravljen jp bil razpis s 15- dnevnim rokom-prijave. Prijavila se je le ena od delavk, zaposlenih pri občinskem sodniku za prekrške v Murski Soboti, in to strojepiska, ki ji je bilo stanovanje tudi dodeljeno. Anica Jerebic Mobitel Preseneča tudi izjava delavca za obrambo Slavka Jauka, sicer vodje civilne zaščite, okrog prevrednotenja eksluzivnega občinskega avtomobila, ki je na voljo tudi navadnim smrtnikom, če so seveda sposobni odgovoriti na vprašanje v kvizu. Stroškovno naj bi ga bremenile tri mobitel inštalacije,, ki so poleg safrana vgrajene še v drugih dveh avtomobilih. Toda to ter pregledi znotraj begunskega centra in poslovanja v njem so že druga zgodba. Je pa nekaj, česar ne kaže prezreti. Tudi podjetje Wabaco je tesno povezano z občinsko upravo, solastnik omenjenega podjetja za varnost in varnostne sisteme je namreč upravni delavec na oddelku za obrambo in vodja civilne zaščite Slavko JAUK, s tem pa smo spet pri kršitvi Zakona o javnih fukcionaijih in poslovanju občine s funkcionarskim podjetjem. J. VOTEK Odločitev o najtežjem delu avtoceste Lendava-Koper V četrtek bodo poslanci domžalske občine odločili o trasi preko Trojan V primeru zavrnitve ostane še izredno sredstvo. Najtežji gradbeni in morda tudi ekološki zalogaj pri gradnji avtocestnih povezav v Sloveniji je prehod preko Trojan. Za avtocestna odseka Šentja-kob-Blagovica in Blagovica--Vransko je bilo predlaganih devet variantnih potekov tras. Cena gradnje od ene do druge variante se nahaja v razponu od 100 milijonov dolarjev do 350 milijonov dolarjev. Jasno je, da zaradi ekoloških in razvojnih načrtov v poštev ne bi prišla najcenejša. Skupina strokovnjakov iz Zavoda za prostorsko planiranje, Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Razvojnega centra Celje, ki jih je imenovalo ministrstvo za okolje in prostorje odločila, da je najprimernejša trasa tako-imenovani domžalski in trojanski koridor. Domžalski koridor poteka od ljubljanske obvoznice do Podgorice, Dragomelj, Zaboršta, Krtine, Šentvida do Lukovice in nato ob obstoječi cesti do Blagovice. Trojanski koridor pa v okoliških hribovjih ob sedanji cesti čez Trojane. Predvsem tu bo šlo za izredno zahtevna dela, saj bodo zgradili številne predore. Načrtovalci so v veliki meri upoštevali zgodovinske in ekološke razloge, predvsem pa prednosti, ki jih bo zaradi avtoceste imel regionalni in urbani razvoj in prometna učinkovitost. Domžalski koridor omogoča najustreznejše povezovanje območij Domžal, Mengša in Kamnika ter tako razbremeni lo-kafno cestno omrežje. Trojanski koridor pa omogoča navezavo Zasavja na avtocesto in vzpodbuja razvoj Trojan kot simbolnega kraja povezave Štajerske in Kranjske. Koridor je umeščen v prostor tako, da bo ob vseh pričakovanih prometnih učinkih minimalni vpliv na okolje, pa pozitiven na razvoj. Tako trasa poteka kjer se le da na senčni strani. Načrtovalci obljubljajo, da bodo vse negativne posledice avtoceste skušali maksimalno omiliti z različnimi sanacijskimi ukrepi. Glede na to, da so pogoji bivanja ob obstoječi magistralni cesti danes izrazito slabi, je trasa avtoceste projektirana in izvedena v skladu s predpisi o varovanju okolja tako, da bo za občane le pridobitev. Toda o vsem tem bodo odločali poslanci domžalske skupščine, ki se bodo sestali 18. 8. - kljub dopustom - na izredni seji in imeli eno samo točko dnevnega reda. Na prejšni seji so jo zavrnili, zdaj bodo dobili na mize nove ekspertne analize. Če bodo zavrnili strokovne predloge ekspertne komisije, seveda ostane še vedno zakonska možnost, da državni zbor v septembru odloči proti njim, vendar pa to ne bi bila zdrava demokracija. Da o novi priložnosti za strankarske igrice niti ne govorimo. Z delom gradnje avtoceste na teh dveh odsekih bi pričeli konec leta 1994. Najprej bi prišlo na vrsto vrtanje predorov pod Trojanami. Vrednost teh del je okoli 250 milijonov dolarjev. To je skoraj 100 odstotkov več, kot če bi se odločili za traso po motniški dolini. Vendar je ta ekološko nesprejemljiva, saj bi uničili še dokaj neokrnjeno dolino, katere prebivalci imajo velike ambicije v turizmu. Trenutno se v Sloveniji gradi 88,8 kilometrov avtocest. Dela potekajo na cestah Šentilj-Pes-nica, Loče-Arja vas, Razdrto--Čebulovica, Čebulovica-Di-vača, Divača-Dane in Selo--Šempeter. Do konca leta pa se bo pričela gradnja na še 30-ih kilometrih na odsekih Arja vas-Vransko, Tomačevo-Za-dobrova in Dane-Fernetiči. Marjan Horvat Poglejmo potem naša mesta. Zelenice niso pokošene, pločniki razkopani kot nekdaj ilovnata podstenja kmečkih hiš, na katerih so se prepelile kokoši, drogovi obcestnih svetilk se piščijo, pod njimi pa kljuje rja, mostne ograje mikastijo isti pojavi, obcestne table so, kot da bi mimo njih hodili dopustniki s fronte z balkanskih bojišč in praznili vanje hitrostrelne puške. Pljunki po pločnikih so začasno presahnili, manj je prehladov, tisti, ki pa kljub temu pljusnejo v vročini, hitro izparijo. Pred neko podeželsko pošto na ravninskem delu dežele že mesece opazujem namlete in napihane smeti, prah in pasje dreke. Skozi ta panonski prašno nemarni prežitek si ljudje utirajo gaz do poštnega okenca, nihče pa se ne spomni, da bi to počistil. Pa tovarniška dvorišča, ne glede na to, če so v državni ali zasebni lasti ali pa so v procesu lastninjenja! Kot v kakšni poučni ekološki zgodbici, ki hoče opozoriti, da se narava ne da. Pleveli, ki se jih s kemijo preganja z njiv, naskakujejo dvorišča skladišč in tovarn, od koder so prišli njihovi kemični in strojni zatiralci. In tako naprej. Neki moški, ki je dlje časa preživel v Nemčiji na delu, me že leta opominja, naj napišem, da nihče ne čisti odtočnih rež na mostovih čez Muro, Nemci, je rekel, to redno delajo, in da je potrebno narediti zelo malo - potegniti dvakrat ali trikrat z zašiljeno rečjo po špranji in potem pomesti. Most pa je varnejši in dolgoročno čvrstejši. Nekdo drug me ja zadnjič opozarjal na nepokošene in razruvane gozdne poti in nekdo tretji na to, da nihče več ne vzdržuje obrambnih nasipov ob potokih in rekah. Dodajmo k temu še malce avtentične ekologije. Od tam in od tod, iz dežele in mest, se v jarke, potoke in reke cedijo umazane vode, židke vsebine greznic se vozijo v globeli in jarke, povsod divja odlagališča odpadkov. Kjer pa se odpadki zbirajo, se največkrat ne zbirajo ločeno, predvsem pa se ne izločajo tako imenovani posebni odpaki... Povzetek tega, kar smo doslej povedali. Ljudje bezljajo po vročini in prirejajo veselice in praznovanja, pri čemer puščamo ob strani občutek za mero pri prvih ter poznavanje izročila pri drugih. Dejstvo je, da bi nekaj radi gibali, se družili in pridobivali denar s služnostno dejavnostjo. Po drugi strani pa vse tiste majhne in neštete nemarnosti. Očitno je, da jih nihče prav ne usmerja, da nihče ne vzpostavlja javne sheme za ravnanje s svojim človeškim, počlovečenim in od narave danim okoljem. pa se spe* z neko omejitvijo ozrimo na čedalje številnejše hiše in dvorišča mestnega in primestnega tipa. Omejitev naj bo tokrat v tem, da ne bomo sikali in godrnjali ob neprimernih stavbnih tipih, pa tudi ne zaradi ureditve dvorišč, kjer raste hibridno sadno drevje. Ta gospodarstva in gospodinjstva z definiranimi mejami, pogosto sicer s trdnimi, ojoj pretrdnimi betonskimi ograjami, so urejena. Od kompostnega kupa naprej je vse na svojem mestu. Majhna so in pregledna, tako prostorsko kot glede dedovanja. Če bi imeli naši politiki nekaj pojma o antropologiji in etnologiji ter ščepec modrosti pri urejanju javnih zadev, bi iz tega sklepali, da to ljudstvo nima organizacijskega vpogleda za večje reči in kompleksne sisteme, da pa jih ima za majhne vrtičke. Na velikih parcelah se zgubimo, majhna dvorišča so urejena in skoraj že vsaka vas ima svoj festival. To pomeni, da je občutek za red in sopripadanje omejen na majhne množice. - Torej morajo biti tudi občine majhne. A kaj, ko pa so med majhnimi ljudmi tako silni megalomani! Ker pa so politiki zdaj na dopustu, bi bilo dobro to izkoristiti in izpeljati lokalno samoupravo. Prvi veliki koraki k majhnim občinam so že narejeni - vsaka vas ima svojo fešto. Načrt za akcijo je preprost. Medtem ko se pijani politiki motovilijo po veselicah, naj se zgodi ljudski udar, zastopniki vseh vasi in vseh fešt naj se zberejo na tajnem kraju in razglasijo: Vsaka vas, ki ima svojo fešto, je s tem že dokazala, daje zrela za občino.Ena fešta, ena občina! Tiste vasi, kjer imajo na leto več fešt, naj se razdelijo na toliko občin! ŠTEFAN SMEJ stran 4 gospodarstvo Delavci Beltinke še vedno pred negotovo prihodnostjo Čim prej do zaposlitve v novem podjetju Kakšna bo usoda 335 delavcev Beltinke iz Beltinec, je za zdaj še vprašanje, saj je podjetje pred stečajem, novo pa še ni ustanovljeno. Nekaj manj kot 230 delavcev je pogodbeno prerazporejenih v firmo Športinženiring, ki začasno nadaljuje posle Beltinke, okoli 50 jih je še vedno na čakanju, približno toliko pa na bolniških dopustih. O težavah v Beltinki smo to poletje že veliko pisali, omenimo pa naj, daje nerazpoloženje med zaposlenimi doseglo vrhunec maja, ko je vodstvo podjetja zaradi težkega finančnega položaja predlagalo, da preidejo na izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov. Temu je sledila nezaupnica vodstvu ter zamenjava direktorice in tehnične direktorice, hkrati pa je bil na zboru delavcev sprejet predlog, da se v Beltinki uvede stečajni postopek. Seveda je bil takšen predlog presenetljiv, saj se zaposleni, posebno še sindikat, običajno zavzemajo za ohranitev delovnih mest, stečaj pa pomeni izgubo zaposlitve za vse delavce. Res da je Beltinka zašla v precejšnje likvidnostne in finančne težave, saj je izguba v letošnjem prvem polletju dosegla 35 milijonov tolarjev, vendar bi morali iskati drugačne poti iz nastalega položaja. Podjetje je imelo namreč ob vseh težavah dovolj dela, zato se postavlja vprašanje, ali je bila odločitev za stečaj res najustreznejša. Potem ko so se razmere v Beltinki zaostrile do skrajnosti, so namreč delavci prekinili delo. Da ne bi prišlo do nepredvidenih dogodkov, jih je upravi odbor poslal na čakanje, hkrati pa so aktivirali podjetje Športinženiring, ki je prevzelo posle Beltinke. To je sklenilo najemno pogodbo z Beltinko, vanj so začasno prerazporedili tudi glavnino delavcev Beltinke, s tem pa jim je uspelo zadržati tudi večino poslovnih partnerjev, med katerimi jih je največ iz tujine. V Športinženiringu, ki nadaljuje proizvodnjo Beltinke, imajo dela dovolj, tisti, ki delajo, dobivajo tudi plačilo, težave pa imajo tisti delavci, ki so na čakanju. Staro podjetje Beltinka namreč nima prilivov finančnih sredstev, zato ti delavci niso dobili plače za junij in julij, pa tudi za avgust ne kaže nič bolje. O težavah Beltinkinih delavcev so spregovorili tudi na območnem odboru sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije, kjer so se zavzeli, da je potrebno delavcem zagotoviti vse pravice, ki jim pripadajo. Ker je bil za včeraj napovedan prvi narok za stečaj, naj bi delavci pravočasno vložili svoje terjatve do podjetja, hkrati pa je potrebno pospešiti aktivnosti za ustanovitev nove firme, saj ne bi smeli dovoliti, da bi se proizvodnja prekinila. Z uvedbo stečaja se namreč prekine pogodba med Beltinko in Športinženiringom, kakršna koli daljša prekinitev proizvodnje pa bi imela za posledico izgubo tujih poslovnih partnerjev, to pa bi položaj podjetja še poslabšalo. Zdaj je namreč dela dovolj do konca leta, težava pa je, ker ni ustreznega kadra, ki bi bil sposoben prevzeti in voditi novo podjetje. Kot kaže, pa nekateri tudi ne kažejo zanimanja za ustanovitev novega podjetja, zato v sindikatu predlagajo, da se o tem skušajo ponovno dogovoriti predstavniki izvršnega sveta, krajevne skupnosti in Pomurske banke. Negotovosti za delavce mora biti čim prej konec, pravijo v sindikatu, zato je treba v novem podjetju čim prej redno zaposliti tiste, za katere je delo zagotovljeno, za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve, pa je treba poiskati ustrezno socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. LUDVIK KOVAČ Mesna industrija Pomurka je sicer že olastninjena, vendar pravega lastnika vedno nima Kje so trgovci z novci? Čeprav je Mesna industrija Pomurka že olastninjena, saj je njen večinski 55-odstotni lastnik Sklad za razvoj, 45-odstotkov lastništva pa po zakonu o zadrugah pripada kmetijskim zadrugam, pravi lastnik še vedno ni znan. Sedanje lastništvo je namreč zgolj formalno, Pomurka pa potrebuje lastnika, ki je ne bo le izkoriščal, pač pa bo vanjo tudi vlagal in skrbel za razvoj. Pred koncem maja je Sklad za razvoj objavil prodajo svojega deleža, še isti dan sta se sestala skupščina in upravni odbor Pomurke, za prodajo svojih deležev pa so se takrat odločili tudi drugi družbeniki. Z objavo prodaje svojega deleža je sklad hkrati zahteval, da mora imeti kupec Mesne industrije na voljo vsaj še 20 milijonov mark za dokapitalizacijo, saj si sicer ob sedanjih bremenih in podkapitali-ziranosti ni mogoče zamišljati normalne proizvodnje. Trgovcev s takšnimi novci pa verjetno ni veliko, saj je od objave prodaje preteklo že precej časa, v skladu pa še vedno čakajo na ponudbo angleškega kupca, ki naj bi bila kompleti-rana v teh dneh. Angleški kupec se je v sodelovanju s sedanjim direktorjem Mesne industrije Milanom Bratkovičem namreč že pred tem zanimal za nakup Pomurke. Ko sta se junija mudila v Murski Soboti direktor sklada Uroš Korže in predsednik upravnega odbora Pomurke Valter Nemec, smo od njiju lahko slišali, da se za nakup zanima več kupcev iz Slovenije, vendar bi zdaj skorajda že lahko ugotovili, da kakšnih resnejših ponudb ni. Če bi namreč bile za sklad dovolj zanimive, gotovo ne bi čakal na angleškega kupca. Nakup Mesne industrije bo prav gotovo velik zalogaj za kupca in prihodnjega lastnika, saj razmere, v kakršnih je trenutno podjetje, gotovo niso spodbudne. Direktor Bratko- vič sicer nerad daje izjave o trenutnem obsegu proizvodnje in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, vendar bi lahko sklepali, da so v vsem času njegovega direktorovanja razmere zdaj najbolj kritične. K temu so prav gotovo največ prispevale nekatere vesti o tem, da je Mesna industrija pred stečajem ali prisilno poravnavo. Milan Bratkovič zatrjuje, da takšne izjave za javnost nikoli ni dal, saj se je celo sam najbolj zoperstavil razmišljanjem o prisilni poravnavi, ki so prišla s strani sklada. Tudi govorice o tem, da želi Mesno industrijo spraviti v stečaj in jo nato poceni kupiti, so po Bratkovičevih trditvah izmišljene. Če bi že razmišljal o stečaju, bi se zanj odločil pred letom dni, zdaj pa meni, da ima Pomurka ob zagotovitvi nekaterih pogojev vse možnosti za normalno poslovanje in preživetje. V zadnjem času je na račun Mesne industrije slišati veliko pikrih pri- pomb s strani a a Moto letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni Dobri sosedje -dobri prijatelji Brez dobrih sosedskih odnosov si ob meji ni mogoče zamisliti nobene prireditve, to pa še posebej velja za sejemske prireditve, zato ni naključje, da so si organizatoiji letošnjega mednarodnega kmetijsko- živilskega sejma za vodilo te prireditve izbrali geslo Dobri sosedje - dobri prijatelji. Že dosedanji sejmi so potrdili dolgoletno dobro sosedsko sodelovanje, letos pa bo takšno sodelovanje prišlo še posebej do izraza, saj so organizatoiji predvideli več skupnih manifestacij razstavljalcev in strokovnjakov iz sosednjih držav. Sejem namreč poteka tako rekoč na stičišču meja štirih držav, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, to pa je prednost, ki jo je potrebno izkoristiti. delujejo rejske zveze v teh državah. Zaradi težav in zapletov z lanskoletno prašičerejsko razstavo letos družbene farme na razstavi ne bodo sodelovale, saj sta farmi v Ihanu in Ptuju še vedno v karanteni, se bo pa zatx> letos predstavilo osem kolekcij iz zasebnih rej. Bogata bo tudi razstava konj, na kateri bodo dali poudarek ljutomerskemu kasaču in 120-letnici kasaškega športa na Murskem polju. Ob tem naj omenimo še razstave drobnice, perutnine, malih živali, ptic, rib in plazilcev, kot zanimivost pa bosta razstavljena še par nojev in reja činčil. Na svoj račun bodo prišli tudi poljedelci, saj bo na vzorčnem nasadu ob sejmišču prikazana pridelava poljščin v Sloveniji, za to pa je poskrbela srednja kmetijska šola iz Rakičana, ki oskrbuje ta nasad. Sicer bo tudi letos dan poseben po- Iz gradbenega podjetja v velikega organizatorja poslov in nosilca razvoja INGGRA in Lendava Po številu zaposlenih spada INGGRA med manjša zasebna podjetja, kljub temu pa je za Lendavo in pokrajino ob Muri velikega pomena. Pomembna je zato, ker pridobiva posel zasebnikom od radgonske do soboške in lendavske občine, ker gradi in razvija mesto Lendava in ker skrbi za popularnost tega obmejnega mesteca. Pogosteje kot ime INGGRA se namreč sliši priimek lastnika - Sakač. Če pustimo ob strani razne govorice in natolcevanja, ki so se v minulih letih pojavila hkrati z nenehnim širjenjem Sakačevega lastništva v Lendavi, in se osredotočimo samo na podjetje INGGRA in izjave lastnika Stjepana Sakača, je razvoj njegovega gradbenega podjetja kljub temu zavidanja vreden. 15. julija letos je minilo 5 let od ustanovitve podjetja INGGRA, v katerem so bili trije zaposleni. Danes je skupno 28 zaposlenih, ukvarjajo pa se ne le z gradbeništvom, temveč tudi s projektiranjem in inženiringom, finančnim inženiringom in po novem tudi s turizmom. Po besedah g. Sakača ima INGGRA dovolj dela po Pomurju, tačas pa izvajanje in nadzorujejo obnovo desetih cerkva in župnišč v sosednji Hrvaški; pri tem sodelujejo z okrog 50 kooperanti, obrtniki in podjetniki (npr. HAGG iz Dobrovnika, Lončarič iz Lokavec, tesarska dela opravlja Černjavič, elektroinštalacije pa Žvorc). Ta skupina dela skupaj že nekaj časa, tako da so postali že pravi specialisti za obnovo sakralnih objektov. Pri izbiri kooperantov so pomembni kriteriji lojalnost, strokovnost, spoštljiv odnos do sredstev in spoštovanje rokov. Na naši strani meje so izvajalci že dokaj zanesljivi, nekoliko manj pa na drugi (hrvaški), zato je potrebno strožje nadzirnaje izvajanja obnove. INGGRA ima tudi gradbeno dovoljenje za objekte v Mlinski ulici v Lendavi (za Keralom). Poleg niza prodajnih, poslovnih in gostinskih prostorov, ki imajo vhode z dvoriščne in cestne strani, bosta tam tudi nova mogočna upravna zgradba in hotel. Sredi novega kompleksa je že pripravljena vrtina termalne vode, ki jo je nedolgo nazaj izvrtala Nafta kot »raziskovalno vrtino«. In kaj želi Stjepan Sakač Lendavi: »Mesto, ki bi mu hoteli dati bogato dušo, dogajanje. Danes Lendavi manjkajo pozitivno naravnana miselnost, akcija, razvoj. Prišli smo tako daleč, da nismo odvisni od nikogar, niti od politike, uspelo nam je s trmo, vztrajnostjo. Cilje, ki smo si jih doslej zastavili, smo dosegli.« BERNARDA B. PEČEK Letošnji sejem v Gornji Radgoni, ki bo že 32. po vrsti, bo odprl vrata obiskovalcem to soboto, 20. avgusta, v devetih dneh pa se bo obiskovalcem predstavilo 1.300 razstavljalcev iz 25 držav. Največ jih bo iz sosednjih držav, saj ti predstavljajo 10 odstotkov vseh razstavljalcev, letos pa se povečuje tudi število direktnih tujih razstavljalcev. Da si je sejem že dobro utrdil svoje mesto v tem prostoru, potrjuje izredno veliko zanimanje razstavljalcev za to prireditev in razstavni prostori so bili pretesni za vse, ki bi se želeli predstaviti. Organizatorji so mislili tudi na to in sejem je bogatejši za nekaj novih razstavnih prostorov. Letos je raz-stavljalcem na voljo 25 tisoč kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin, 17 tisoč kvadratnih metrov pokritih prostorov in 1.500 kvadratnih metrov hlevskih površin. Osnovni sejemski program predstavlja razstava kmetijske me-hariizacije, opreme in orodja, nekoliko večji poudarek pa letos dajejo vinogradništvu in kletarstvu ter sadikam, semenom in zaščitnim Po enoletnem premoru bodo v Gornji Radgoni letos ponovno oživili parado kmečkih običajev in navad. Na letošnji bodo dali poudarek konju in opravilu s konjem, za najboljše udeležence parade pa tokrat pripravljajo bogate nagrade. Parada bo zadnji dan sejma, prvo sejemsko nedeljo bodo tradicionalne konjske dirke, že tradicionalno pa je tudi tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma. To bo v soboto, 20. avgusta, na poljih Kmetijskega gospodarstva Lendava v Dobrovniku. Dobri sosedje - dobri prijatelji je vodilo letošnje sejemske prireditve, dobri sosedski odnosi pa se bodo ponovno potrdili na letošnjem avstrijskem dnevu, ki bo v petek, 26. avgusta. Ob tej priložnosti se bosta srečala kmetijska ministra obeh držav, med sejmom, v četrtek, pa bo tudi srečanje gospodarstvenikov iz Slovenije in Madžarske, ki ga organizira območna gospodarska zbornica za Pomurje. Kot zatrjujejo organizatorji, bo letos dobro poskrbljeno tudi za obiskovalce, saj so pripravili več parkirnih prostorov, poleg policistov pa bo za urejanje prometa v sejemskih dneh 'skrbelo še 25 redarjev. Od Celja do Gornje Radgone bo vsak dan vozil tudi poseben sejemski vlak, ki bo imel na voljo 350 sedežev, ustavil pa se bo na 24 vmesnih postajah. Ker prav zdaj teče tudi obnova magistralne ceste, so se z izvajalci in izvršnim svetom dogovorili, da bo poskrbljeno za čim boljšo prometno signalizacijo in vse možne obvoze. sredstvom. Na področju živilsko-predelovalne industrije se predstavlja kompletna tovrstna slovenska industrija, veliko pa je tudi madžarskih, avstrijskih in nizozemskih razstavljalcev. Tudi letošnjo sejemsko prireditev bo spremljal bogat program strokovnih prireditev, ki je sestavljen iz razstav, ocenjevanj ter posvetovanj in predavanj. Za dobršen del strokovnih manifestacij je pokroviteljstvo prevzelo ministrstvo za kmetijstvo, vedno več teh prireditev pa se samofinancira. Letos so na sejmišču obnovili tudi goveji hlev, razstava goveje živine pa bo gotovo od vseh dosedanjih najobsežnejša. Na razstavi bo predstavljeno govedo lisaste pasme iz Avstrije, Bavarske. Italije in Slovenije, to pa bo priložnost za slovenske rejce, da se bodo lahko primerjali z dosežki v teh državah. S tem namenom pripravljajo tudi okroglo mizo o vlogi rejskih društev pri selekciji in kontroli proizvodnosti, na kateri bodo skušali ugotoviti, kako Vestnik udarek slovenskemu kmetijskemu šolstvu, ki se na sejmu tokrat predstavlja že tretjič. Gospodarnost pridelave v poljedelstvu nas vedno bolj sili k racionalizaciji, s tem namenom pa pripravljajo tudi posvetovanje o možnostih razvoja strojnih krožkov pri nas. Z njimi imajo v nekaterih državah dobre izkušnje, zato bi jih kazalo organizirati tudi pri nas, saj se tako imenovane strojne skupnosti v preteklosti niso ravno uveljavile. V okviru kmetijsko-živilskega sejma že vsa leta potekajo tudi strokovna ocenjevanja in letos so jih pripravili pet. Tako so že za nami mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, mednarodno ocenjevanje suhomesnih izdelkov, slovensko ocenjevanje mesnih izdelkov in ocenjevanje slovenskih vin, med sejmom pa bodo ocenili še 'kmetijsko mehanizacijo in inovacije s tega področja. Sejemsko prireditev bodo tudi letos spremljala številna strokovna predavanja in posvetovanja, organizatorji pa zatrjujejo, da sejem ne bo le mesto za srečanje dobrih prijateljev, pač pa predvsem poslovno uspešna prireditev tako za razstav-Ijalce kot obiskovalce. LUDVIK KOVAČ djetju ne sprejem J „a. industrija namreč pa mena nikogar _ njS0 kaj tudi res, da zadrug dosti PrisPevalv tem podj* nastalih težat v Kot lastniki bi « " iti v o* rale aktivneje vkju s0 p pravljanje p* kot naredile mnogo manj za razvoj. . industn)° Trenutno Mes"°tjj0^ Pomurka najbolj e >1 , nostne težave, tekoče poslovanje n p()tteW; kado žiroračuna P J S;e vali okoli milijon prejšnjega tedn dom dosežen dog gotovi pos°J’ °. hk0 akti* Pomurka spe‘ kUP°Vd dobavitelji gaja, da -šnje p’ zahtevajo taKoj i v sla[s denareja za odW < klavniškeX ^ tudi v predel®v se L zmanjšuje, v zUitank tudi v fina^n'holovice,^ je je bilo še do p ^vii ’ koče zdaj položaj -jtvami n z nekaterimi re več odlašam vs6m p Kaj se bo pc' tnjo- % dilo z Mesno «0 s£>d ( zaenkrat le <^<5 Bratkovičev^ vednOb Hkvifnostm^ plaalonP”*"^'j dar če se up vOje spremeni)0 moral' > -j del svojih t^JjpVm a it 4 ti h ta stran 5 Sd8. avgusta 1994 sociala, šolstvo, zdravstvo je (bo) z učbeniki za novo šolsko leto? Modri Janez da smo imeli še kako prav, ko s „našala na oskrbo ^nezaupljivi do akcije Modri Janez, ki se j| jo -e pr. Ceniki in šolskimi potrebščinami, org poceni nakup, “'^založba Slovenije. Naročnikom so obljub j P Mjbo oskrbo, nagrade... J?so res imeli srečo in "Wno dobili, kot je bilo »ideno. To je šlo tako Jd, dokler niso pošle stare ।se jih je Državna za-. 1 želela znebiti. Potem pa za$kripalo. No, . "jak so enkrat ali dvakrat Wi tudi druge založbe ^"knjigarne. Letos pa se fe?®1 lanez očitno nekam i pa se mu n’ obetal h ki bi si ga ustvaril starih in podraže-Potrebščin! Cene fa. k namreč slovenska Tanila že lani. \Sm° zvedeli 0 oskrbi Mleta 'n drugim’ šolskimi ta?' . ami pri Pomurski za-kni'&arni in Pa' ra kni'Sa Murska V Lfc nam jo povedal vodja 1EZ STEFAN VI-H zletos zelo kratek Mtl«vx ar°či'a učbenikov ^nii t J ZVezkov, in sicer le , en v minulem šol-^^2’ tako da so morali delati vse zelo hitro. To pa se je zgodilo predvsem zato, ker se založniki vse dotlej niso mogli dogovoriti, kako bo s cenami ter izdajo novih učbenikov in delovnih zvezkov. Nazadnje so uspeli dobiti soglasje za povprečno povečanje cen za okrog 7 odstotkov. Knjigarnam pa so znižali rabat, tako da bodo morali delati za manjši zaslužek kot v minulih letih. Na vse to pa pri Dobri knjigi niti malo niso mogli vplivati. Kljub vsemu jim je uspelo vključiti v prednaročniško akcijo vse osnovne šole, ki jih »pokriva« Dobra knjiga. Podobno je bilo tudi drugje, kjer poslujejo knjigarne Pomurske založbe. Te dni jim bodo začeli deliti naročene učbenike in delovne zvezke, na nekaterih šolah pa bodo organizirali tudi prodajne sejme, na katerih bodo na voljo domala vse šolske potrebščine. Seveda ne bodo mogli ponuditi tistih učbenikov, ki še niso izšli, nekateri bodo namreč izdani šele : učbenike? in a5bra kni’8a bo začela razdeljevati naročene (»a 00) Ad ne ^ezke 22. avgusta na OŠ Cankova ^16.00) Bodonci (10.00-11.00) in OŠ Grad Bo obenem tudi prodajni sejem. 23. OŠ Tišina (8.00-10.00), OŠ Sveti Jurij St obenem Kuzma (15.00-17.00). Tudi na teh šolah ff10' 24 „ Pripravili prodajne sejme z vso šolsko m, 900) r§?sta bodo delili učbenike na OŠ Fokovci tc.Buconci (10.00-13.00) in OŠ Bogojina toc/lO.oo ' avgusta bodo obiskali OŠ Petrovci Po hošS ^»n). OŠ Beltinci (11.00-14.00. tudi • dranci (15.00-17.00). 26. avgusta naj pridejo k ?(g /J” delovne zvezke starši ali učenci na OŠ A' OŠ Dokležovje (8.00-9.00). OŠ Ša- JS °S Markovo (13.00-14.00) in OŠ P* Učenci osnovnih šol I. II in III M. 5Usto v knn ° d°bijo učbenike in delovne zveze po 22. ^arni v Murski Soboti. finance Jp narava agencije? nalOge lne P°t0^nik iz Ljubljanske banke so Opravljanje d za plačilni promet, nadziranje in s kiti plači °^ne narave- Vsaj Bste, ki zadevajo da Sfi ’Jnega prometa. Svoje mnenje utemeljuje ^ta9 ^^stvo rlPrav^a ref°rma celotnega plačilnega si-Pa bo vej ’ da ££encija za opravljanje plačilnega pro-? bi pri °dgovorna državnemu zboru, temveč vladi, šilite Jalo ^^^gio k temu, da bi se to preoblikovanje naJ^eniip .s^iadu s podpisanim pismom o namerah prev 1 nekater'h slovenskih poslovnih bank naj ^Čah^tem $ Plačilni promet do leta 1997 slovenski eveda Pa prevzem plačilnega prometa na ta,1je r.^Senci'S1Stema $e zdaleč ne bi pomenil odprave 1 ageJe za Plačilni promet, nadziranje in informi-i?Pk v na plad^6 . se labko razvil v klirinško hišo za .a nov 1 je v ' a oz.'roma plačila med partnerji različnih v'leij; *akšna n?aJad' P° svetu< pa bi klirinška hiša, ki bi %je ozjro edbančna delniška družba, svojim ustanovi toritve 010 cel°tnemu bančnemu sistemu ponujala Al ll,So krivi za rast obveznic . Skc* J0 so cene državnih obveznic pred ^^čne. ^st£dle' so pred ncdav razlog, 5Mz??Lobveznic ie seveda j • To še toliko bolj Jla Zato vkot petodstotno povišanje. večino ker se je to dogajalo v času ko so v fcakuPnimrkZVnemali blagajniški zapisi anc dabon°m- Med borznimi posrednik ‘O d0viA,$° P°stale državne obvez"!ce’naiožba za tako tečaju, še kar mamljiva nalozbao zadnji svjPi za Payadržavne sklade. Glede na to. ,jvali na ki An,žanie Pasivnih obresti krepko P ^dj dva takrat 5? Preteklosti za svoje vloge dob -lo 5'^4, S]e obresti, kot jih lahko dobijoljiv0. sb je za ?ocen' državne obveznice povs dr^avnih nN ta^^ivo, da predstavniki različnih pa^ zad A? Času „ne 'zPeljave zanikajo, kot pravi] > veznicah. ker-ka’ Prida Segal’ pOM-Tže od prej precej-p^lei m-*1 lrnal° v svojem portfelju že P J H da v>ej vrvnih papirje^ dr^j razlog Pa^nb^ajo na jo. kih presežkov trenutno pravzapra se je skril Ko smo te dni obiskali osrednjo knjigarno Dobre knjige v Murski Soboti, (še) ni bilo običajne gneče. To pa predvsem zato, ker seje večina osnovnih šol vključila v prednaročniško akcijo, tako da jim bodo delavci knjigarne pripeljali učbenike in delovne zvezke kar na dom (šolo). (Fotografija: J. G.) septembra. Sicer pa so imeli doslej na voljo le okrog 30 odstotkov potrebnih učbenikov in šolskih zvezkov za osnovnošolce. Te dni je predvideno, da se bo (ali že je?) stanje bistveno izboljšalo. Skrajni rok za dobavo naročenih učbenikov je namreč 18. avgust. Še več neznank in zamude pa je pri učbenikih za srednje šole. Razen v primeru Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in delno Srednje ekonomske, trgovske in upravno-admi-nistrativne šole M. Sobota je povsod drugod praksa takšna, da dijaki zvedo, kakšne učbenike bodo potrebovali, šele prve dni novega šolskega leta ali še kasneje. S sprejetjem zakona, ki je dobil naziv zakon o šolskem tolaiju, pa je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije začelo vpeljevati učbeniške sklade v vse slovenske osnovne šole. Tako so se letošnji osmošolci lahko odločili za izposojo učbenikov. Prvi obrok obrabnine v višini 3.400,00 tolarjev je bilo treba plačati junija, poračun pa bo oktobra. Na ta način bodo za učbenike odšteli le 1/3 vrednosti. Vsekakor gre za hvalevredno novost, saj je skrajni čas, da starše razbremenimo visokih izdatkov, ki jih imajo za tako imenovano brezplačno, a žal precej drago šolo. JOŽE GRAJ »Bolečine« na poti zdravljenja Na začetku mojega pisanja bi rad omenil, da nisem noben strokovnjak na področju medicine, ampak čisto navaden prekmurski zemljan. Zato se. tudi nočem dotikati strokovnega dela v medicini. O teh stvareh naj odločajo pravi strokovnjaki. Oglašam se v imenu vseh, ki so bili na svoji poti zdravljenja in so še mnogokrat razočarani. Prav gotovo ■ jih ni malo! Žal se v naših zdravstvenih ustanovah dogajajo za nekatere sicer malenkostne stvari, ki pa so za posameznika zelo boleče. Pristopi, neprimerne besede, skratka odnos do pacienta je precej nitji, kot si ga zasluži vsak človek. Človeška etika mnogokrat pade pod potrebno raven. Vsega tega si nikakor ne izmišljam in besedičim na pamet. Mnogo tega sem spoznal ob smrti moje 54-letne matere in ob smrti moje 18-letne sovaščanke Lilijane. Obeh žal ni več, odnesli pa sta s seboj mnogo grenkega priokusa od tistih, od katerih smo vsi skupaj največ pričakovali. Najbrž zdravniki res ne delajo nemogočih žudežev, hkrati pa vem, niso vsi enaki. Nekateri se zavzemajo pri svojem delu po vseh svojih močeh in vsa jim čast - glavo gor! Poleg strokovnega dela pa so že same besede za pacienta lahko veliko razočaranje. Pa še kakšno! Da si medicinska sestra na internem oddelku SB Rakičan dovoli povedati pacientu v oči, ko le ta toži zaradi bolečin v črevesju, da ne spada na ta oddelek, ampak drugam (v . psihiatrično bolnišnico), se lahko le zgražam. Tudi ko mlada pacientka toži zaradi čedalje slabšega zdravstvenega stanja in zdravnik podvomi o njeni nezainteresiranosti za delo, zasluži obsodbo. Skrbi me tudi, kako celotno medicinsko osebje dva dni ne ugotovi, da pacient bruha in se mu po petnajstih dneh opazovanja stanje zelo slabša. Niti čaj mu ni na voljo, ampak je potrebno, da na to opozarjajo družinski člani ali pa ga celo prinesejo od doma. In potem, ko človek med drugim doživi vse to in je stanje vedno slabše, sledi Ljubljana. Seveda, če ni že tako prepozno, da pacient do tja sploh vzdrži. Kje pa je bila Ljubljana prej? Morda je nam Prekmurcem nedostopna vse do konca? Mar mora pacient, če to zahteva že prej, požreti kakšno neprimerno? Mislim, da vsi v državi plačujemo enake denarje za določene stopnje zavarovanja. Pri svojem zdravju gotovo ne bo varčeval noben pacient, manj pa lahko to počnejo zdravstvene ustanove in zavarovalnice. Življenje gre naprej, za nekatere pa se je za vedno ustavilo. Nisem pristojen, da povem, zakaj. Lahko pa trdim, da so bili ti, ki so odšli ob mnogih stvareh, ki so jih doživeli, globoko razočarani. Zanje ni vrnitve, pri nas pa ostaja dvom. Nikakor niso pričakovali, da jih bo v zadnjih trenutkih življenja sočlovek tako razočaral. P. S. Vsebine, ki sem jo zapisal, si nisem izmislil, ampak o tem vedo tudi drugi. Celotnemu medicinskemu osebju, ki dela z ljudmi, kot mu narekuje njegova etika, se opravičujem in jih v tem pisanju izvzemam. Naslov v upravi VESTNIKA Pred 2. kongresom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomursko delavstvo proti centralizaciji svoje organizacije Prvi odzivi na osnutek novega statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki naj bi ga sprejeli na 2. kongresu te delavske organizacije 3. decembra letos, so dokaj odklonilni. Sindikalno članstvo v Pomurju namreč meni, da bi s sprejetjem novega statuta uvedli totalno centralizacijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, zato ne dajejo soglasja k temu dokumentu. Ne strinjajo se, da bi v prihodnje ukinili območne svete in namesto njih v regijah uvedli le nekakšne območne uprave osrednje zveze v Ljubljani, ki bi po svoji presoji odločala o vseh pomembnejših zadevah delavstva. Kot ugotavljajo, bi na ta način prenesli odločanje od zgoraj navzdol in ne obratno, kot je bila dosedanja praksa. Tako bi na območja prenesli le izvajanje nekaterih nalog, vse drugo pa bi bilo v pristojnosti predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Člani svobodnega sindikata iz Pomurja so prav tako proti ukinitvi najvišjega stalnega organa med kongresoma, to je sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. S tem bi odpadla večina nalog, ki jih je imel dosedanji svet ZSSS in so ga doslej sestavljali predstavniki republiških in območnih odborov. Po omenjenem osnutku statuta naj bi te pristojnosti prevzelo predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sicer pa je osnutek statuta dan v javno razpravo, ki bo trajala do 20. septembra, ko bo možno vse pripombe poslati na statutarno komisijo republiških svobodnih sindikatov. Medtem poteka v Pomurju tudi evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Tako so se, denimo, člani območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Pomurja odločili, da za sekretarko Zveze svobodnih sindikatov Slovenije evidentirajo Metko Roksandič, predsednico območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov v Mariboru. Za člana republiškega nadzornega odbora so predlagali Jožeta Turkla, poklicnega sindikalnega zaupnika iz tovarne Mura v Murski Soboti. Kot možnega kandidata za predsednika republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije so predlagali dosedanjega predsednika Alojza Omejca, za sekretarko pa Branko Novak. MILAN JERŠE Smeli načrti lendavskih liberalnih demokratov politiko enakih možnosti »Svet med Muro in goricami naj postane kraj srečnih in gospodarsko uspešnih ljudi, od koder bomo za vedno izgnali predznak nerazvitosti.« To so v programsko izjavo med drugim zapisali člani občinskega odbora Liberalne demokracije Lendava. Zato stranka podpira razvoj podjetništva na vseh področjih, ker je to zagotovilo za odpiranje novih delovnih mest, ki jih zdaj zelo primanjkuje. V tej zvezi bodo podpirali vsako podjetniško spodbudo, ki bo okolju prijazna, ker hočejo zanamcem zapustiti vsaj takšno naravno okolje, kakršnega so podedovali od svojih prednikov. Z izkoriščanjem danih prednosti območja naj bi podprli razvoj podjetništva, ki si čedalje bolj utira pot tudi v ta del Slovenije. Turizem in bližina sosednjih držav naj bi oživila njihove gospodarske dejavnosti. Hkrati lendavski liberalci podpirajo poslovno in interesno združevanje podjetnikov v kmetijstvu. S tem naj bi prispevali k uveljavitvi na novih tržiščih. Za uresničitev vseh teh ciljev pa je po njihovem mnenju nujna ureditev cestne in železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Zavzemajo se za to, da mesto Lendava dobi obvoznico, Dolga vas pa bolje urejen mejni prehod. V vseh naseljih naj bi zgradili kanalizacijo s čistilnimi napravami in zagotovili zdravo pitno vodo. V družbenih dejavnostih pa naj bi nadaljevali gradnjo predvidenih naložb, ki bodo v prid ljudi in standarda razvite družbe. Lendavski liberalni demokrati so zato za politiko enakih možnosti na vseh področjih in za reševanje problemov narodnosti. MILAN JERŠE Kakšna šolska torbica? Bliža se novo šolsko leto, ki ga prvošolčki prav gotovo ’ težko čakajo, ker so radovedni, kako je pravzaprav v pravi šoli, ker bi radi znali pisati, brati... ker bodo tudi oni imeli šolsko torbico. Nakup le-te je na videz preprosta stvar. Greš pač v trgovino in jo kupiš. Prvošolec pa na to ne gleda kar tako. Zanj je to veliko pričakovanje, spremljano s ponosom in veseljem. Zato naj bi bilo kupovanje šolske torbice dogodek, ki bo ostal otroku v lepem spominu. Torbica pa naj bo predvsem takšna, da ne bo Škodovala otrokovemu zdravju in bo zagotavljala tudi njegovo varnost na poti v šolo in domov. j. G. 100 otrok v Žitkovcih Zavod za kulturo madžarske narodnosti je bil organizator 5. otroškega tabora pripadnikov madžarske narodnosti iz različnih držav. Tabor je bil v Žitkovcih, na njem pa se je zbralo okrog 100 otrok iz Romunije, Slovaške, Ukrajine, Madžarske in Slovenije. Prebivali so v nekdanji obmejni stražnici, kjer so imeli na programu različne dejavnosti, največ časa pa so porabili za spoznavanje okolice - pokrajine, ljudi, običajev in kulturnega izročila. J. Ž. stran 6 reportaža Biijraška koza ni nikogar brcnila, plodimo pa se kot zajci Fotografije: Nataša Johnov in Štefan Smej Biijraška koza letos spet nikogar ni brcnila. Potrebno bo razmisliti, če si še zasluži takšno ime. Koza je vendar bi-strooka in pametna žival! Tisti pen (čok) s štirimi rogovi, s katerim so zabijali pilote, pa že drugo leto zapored posluša iste reči. In nihče, ki se zmuzne ali stlači med roge, ne zajavka od brce... Biijraška koza je postala najbolj znana ekološka prižnica na levem bregu Mure. Z dobrim, a redkim poslušalstvom. V glavnem poslušajo jelše, ljudje le malo. Kakor v gozd vpiješ, tako ti odgovarja. Dobro poslušalstvo. O tem: kako smo ohranili pogled čez reko, kako smo poslali vodo v Črno morje, kako smo jedli svoje ribe, kako se plodimo kot zajci, kako poje mali detel, kako tiktaka Nemšček, česa Slovenci Gorenjcem ne bi mogli povzročati, Prekmurcem pa lahko, kje se je rodila ekologija, kam je potrebno navoziti plodeče se pare, kako imajo nemščekovski prašiče- rejci Ižekovčarje za norce, kako pijejo v Kaliforniji... PRVI DAN MISIJONA. V DEŽELI EKOLOŠKIH POGANOV. Ekološki zbor ob biijraški kozi. Tine - ne Martin - Mlinarič bi rad, da bi bil tukaj hyde park. Kar izkoristijo v pevski zbor zveze lovskih družin povezani lovci pevci in pevovodja Franček Zver. Pojejo, da ostrmijo gozdne zveri, ki jih seveda ni. Potem nastopijo drugi. Dr. Gruškovnjak (Društvo za varstvo okolja): skoraj bi se zgodilo, da zaradi načrtovanih akumulacijsko-pretočnih elek- čaku so ptice, ki jih tam prej ni bilo, tam zadaj pa se oglaša mali detel. J. Bezjak, inženir (soboška ribiška družina): Nemšček je ekološka bomba, brez obratovalnega dovoljenja; 1460 metrov dolga Likačeva struga je revitalizirana. A. Gergar, inženir (Fazan iz Beltince): čutim se zapostavljenega kot Prekmurec, Slovence moramo prehranjevati, jarek nad Nemščakom, iz katerega sem Ker državniki vladajo državam, njihove žene pa predilja v deželi tej Štefka. Biijraška koza, ko ne služi za prižnico. Molzejo jo štirje biijraši. Fotografija je iz zgodbe nizvodno od biijraških zgodb. Bistričani so imeli Mlinarske dneve in so skušali izprati tudi nekaj zlata. trarn ne bi videli na Štajar; zdaj vidimo čez, ne vidimo pa konca onesanaževanju. A. Beer, inženir (državni izvedenec za prostoživeče življenje v naravi): potrebno je celostno gospodariti z naravo, ne pa kot nekdaj, ko so ustanavljali sise za vodo, za zemljo, za nebo, za vsak element posebej; vodo smo poslali v Črno morje, zdaj pa je nimamo za namakanje; človek zmore več kot more. A. Škerget, inženir, (zveza »pomurskih« ribiških družin): v Prekmurju in Prlekiji je 2300 ribičev, nekdaj so ribe iz Mure in rokavov nasitile 70 odstotkov gladu po mesu, zdaj jemo japonske ribe. A. Kralj, mag.: naša človeška vrsta se je čezmerno namnožila, izpodriva druge vrste. B. Bakan, dijak (društvo za opazovanje ptic): ni vse tako mrko, ob Nemš- Udrilo nad glavo biijraša ima v pokrajini različna imena: kej-nica, kijan, kehnica, sekiromrdaš... Kulturno bogastvo, koko-pak. amonijaka. Kar pa je pre^e preveč. To vedo celo pr^ rejci, zato »zaradi ekolog vzrokov ne redimo toliko šičev, kot bi jih po nf lahko«, je rekel Albert w dič. direktor Nemščeka. IM prasci, z njimi so hoteli ra^ kot z ljudmi! »Če ne bi b farme, bi bilo kaj druge^i izjavil slovenski podminMč kmetijstvo Ivan Oba' samo da potem ne bi M vsak mesec v Ljubljano p val 2,5 milijona tolarjev^ škega davka! Če je stru Obalu kaj za obrnil kraje, bo Smodiču ga zapre v hlev - kakor so daj v tej deželi strašili pore čujse. Vladimir Auer, od venskih zelenih je zogom 10. prleški sejen po čelen Lotmerki Ce bi tudi delali v živo Najprej je kazalo, da bodo morali 10. jubilejni sejem minulo soboto v Ljutomeru zaradi slabega vremena v jutranjih urah preložiti, a potem tega le niso storili in okrog 10.00, ko je zasijalo sonce, so se razvedrili tudi obrazi organizatorjev in sejmarjev, ki so prišli od blizu in daleč. Sejem je torej bil, in to dokaj živahen. Organizatorju - Turističnemu društvu Ljutomer - je uspelo pritegniti k sodelovanju številne samostojne obrtnike, podjetja, društva, trgovce, gostince in druge, ki so se predstavljali s svojimi izdelki, jedili, pijačami... Vsega je bilo res veliko. Prav gotovo pa bi si sejem zaslužil še višjo oceno, če bi organizatorji uspeli pridobiti tudi take mojstre domače obrti, ki bi v živo prikazovali, kako se naredi to in ono. Ampak samo prodajati je seveda lažje in bolj se splača. Klub vsemu pa so lahko prišli na svoj račun tudi tisti, ki niso prišli v Ljutomer le zaradi sejemskega nakupa. Prireditev je spretno vodil JUŠ LEBAR, ki mu je mimogrede uspelo povedati tudi kaj hudomušnega. Tako je tudi »poročal«, da je na mejnih prehodih pri Veržeju in Razkrižju velika gneča, ker da bi radi prišli na sejem tudi vsi Prekmurci. V resnici nekoč pil vodo, pa je gnojen; Gorenjcem tega ne bi mogli delati. Dr, Kocjančič (za soboško lovsko družino): ko je bila še Jugoslavija in Slovenija v njej, se je ekologija rodila v Prekmurju, med peščico lovcev; bageristov nismo smeli pustiti samih. L. Pojbič, inženir (gozdni inšpektor): več parov na Otok ljubezni. M. Poredoš (ižekovski župan): biijraš je nekdaj spravljal reko v strugo, zdaj po strugi plavajo besede v prazno, naperjene proti Nemščektr, za vodo smo vrtali nad vasjo, ker so nam rekli, da jo onesnažujejo vaške greznice, pa je bila tudi tam onesnažena. Dr. Feri Horvat (za prekmurske zelene): saj ni res, da se ne bi lahko nekaj deset tisoč ljudi napajalo iz enega zajetja, če se lahko v Kaliforniji iz enega vira oskrbuje z vodo 20 milijonov človeških grl. DRUGI DAN. DEŽELA ISTA, PRIŠLO TUDI NEKAJ ČEZMURSKIH MISIJONARJEV. Prižnica: biijraška koza. Poslušalcev nekaj več kot prvi dan. Naslovni škof Grmič je govoril kot prejšnji dan Beer in kakor govorijo ekologi, ki hočejo govoriti iz petnih žil. To se pravi iz temeljev. Da človek ne Podminister za energetiko, državni pravdo k1” prašičerejec brez čistilne naprave, P°.^ml^Lar, S0,°“l£’ minister za okolje, naslovni škof: Sovič, S Gantar, Grmič. trizma naj pride fiziocentri-zem. Študent Gorazd Tivadar je bil na ekološkem taboru. Še enkrat so ugotovili, da je Nemšček svinjarija, iz katere izteče v Muro dnevno 50 kubičnih metrov gnojnice, Ižekov-čarji pa niso za zaprtje, ker jih je 47 tam zaposlenih. Tam pa »proizvajajo svinjsko meso«. Res ga proizvajajo, zato je industrijsko meso! Profesorica Zdenka Keuc je raziskovala rojstva in smrti okrog Nemš-čeka oziroma posledice pitja amonijaka. »V Ižakovcih je trikrat več spontanih splavov kot drugje v Sloveniji, porodna se lahko sveto pismo razume tudi kot priročnik za naskok na naravo. Namesto antropocen- Na 10. prlešken sejmi po čelen Lotmerki je bilo veliko vsega, od izdelkov domače obrti do običajne sejemske kramarije. Obiskovalci so lahko prisluhnili oziroma si ogledali tudi kulturno-zabavni program. Rokodelcev, ki bi v živo prikazovali, kako se dela to in ono, tako kot leta 1905., ko je dr. Grosmann posnel na filmski trak (tudi prvi slovenski film) takratno sejemsko dogajanje, pa ni bilo. Fotografija: J. G. jih je bilo kar precej. Meja med Prekmurjem in Prlekijo torej še ni tako visoka, kot se včasih govori in kot bi jo morda radi nekateri naredili. Predsednik Turističnega društva Ljutomer ANTON KAPUN nam je dejal, da so uspeli pritegniti z levega brega Mure tudi več dobrih pokroviteljev. No, poleg hudomušnega voditelja so lahko obiskovalci prisluhnili tudi godbi na pihala, vaškim pevcem od Male Nedelje in tamburašem Društva upokojencev Ljutomer ter občudovali kmečko povorko iz Pristave. Nazadnje pa je bilo še nekaj sejemskih veselic. Brez tega ob takih priložnostih seveda ne gre. JOŽE GRAJ sme vsega, česar je zmožen, da teža dojenčkov je nižja od slo- povprečja.« In glej čudež! Kakor pravijo učbeniki, se to dogaja tam, kjer spijejo veliko zakon potem bi mora' Hvala, mara se bo k porUt St fOt nil! Ornitolog J jh pljuč oeT je bil iz Muh-. A8' elektrarnam na J si l8^ Stojan tsjdh sC® trenjem egf slu^> : najbrž P^StfStv*-/ »S," getskem n»®s jjuj ski podmimstf n’ na8: droelektrarnaj § kmalu ne■ ' fJ.« < drugi uporaf ... „„ Fotografija: J. GRAJ V ^i ZANIMIVE VAŠKE po J Jv, STAVI - Pristavci so zes6lih tradiciji prirejanja >8®’jval0v mladinskih pevskih gače 0 n ob8 pač mora biti pri nji > natn®^^8/ voljni. Letos so naJP2vcev diti festival mladih P s0 se Medžimurja, nazad J P s k -jj da bodo imel’so programom. Pr'r®d^ je ta^prej 5 nulo nedeljo, k° JceV. okrog tisoč obisk jkazali s ^tos s pomočjo Povork®hP|etnih ^'tgral1 lovila in običaje v vseh e^ih 'L je 8 ekip pomerilo prj. stava voza, vino m stitelL goboj itd.), na katemh^kip^Sv.lig valci z Mote pred P^ 6 red ’> in Banovci, nato pa ^ti- J U8 Razkrižje. veržejski h Jokojei> ški ansambel DruŠ tomer in ljudski go stran 7 rt« ifr lOgi lati lilo fr' fr ji' it« Ja ine fr ki s» it % r ti V 994 5^ avgusta 1994 kmetijska panorama Pomurju odkupili 50 tisoč ton pšenice »boškem Mlinopeku sicer še odkupujejo leto J। P ^Mendar zdaj kakšnega večjega navala na o P . le M. Do torka opoldne so tako pomurski pride ov ^kilogramov manj kot 49.326 ton pšenice in tako !«le naše napovedi ob začetku žetve, ko smo z p ’ ^viiu Se' QPorak|Poštev tam koruze »trgali p'am’ kjer nismo »ČVP^",h količin kliH le-ti „ranju Plevelov Zaradi X Wi o n V tleh ne-^ogocve^P1'^ obilnej-H da se bone gmote, je > Seče6® P°sevek do »rnS do H Mvk rne za Pre-f ^Sn^Pokn • Yls°ke rasti Po- AH za^j™0’ Če S) Vi«a , nJ°. naj S' »Mat (Pr'bližno Matur xer pojav HnMta h čez zimo P°Sevek mn°-(listnati S 'M* ° seiati v av-da Oramo ob MeJo POsevka ne »S* sovke, S kHv je d “ničijo. Na-fr kc>X se k' Pr°ti tem Sc,^ktnih z enim HHs k nsekticidov, SSS?.zeienc -s sSo Jezile je„ l.e možna je še JSe, bazj1 PPkatere me-% , kot : mnog°cvetne Hu L '“ndsberška JC milne,---- 200-400 1 100-200 1 za pirnico 5 1/ha 3 1/ha za slak 8 1/ha 5 1/ha za ost 7 1/ha 5 1/ha za divji sirek 6 1/ha 4 1/ha za ščir 7 1/ha 5 1/ha za prstasti pesjak 10 1/ha 7 1/ha ^“ogocvetno ljuljko, inkarnatko ter ozimno grašico. Na ha je sejemo 40 kg. Monokulturno setev inkar-natke pa bi priporočali na siro-mašnejših tleh, ker je za tla nezahtevna, in sicer 30 kg/ha. Od neprezimnih dosevkov, namenjenih za zeleni podor, bi priporočali setev oljne redkve in facelije. Priporočamo jo za setev na kmetijah, ki ne potrebujejo krme, oziroma na kmetijah, ki se ne ukvarjajo z rejo živine in nimajo hlevskega gnoja kot vira humusa za njivske površine. S setvijo omenjenih vrst je možno pridelati obilico zelene gmote, ki je dober nadomestek za hlevski gnoj. Prednost setve omenjenih rastlin pred setvijo krmne ogrščice za zeleni podor je, da oljna redkev in facelija ne prezimita in se spomladi ne pojavljata kot nadležen plevel, kot se to npr. zgodi s setvijo listnatega ohrovta. V jesenskih mesecih sta oljna redkev in facelija tudi zelo kakovostna paša za čebele, saj beli oz. vijoličasto modri cvetovi in obilo cvetnega prahu ter nekaj nektarja pozitivno vplivajo na jesenski razvoj čebeljih družin. Strokovnjaki so ugotovili, da daje oljna redkev v primerjavi z oljno repico za 50% manj medu, je pa med oljne redkve podoben repičnemu in prav tako hitro kristalizira, medtem ko so ugotovili, da facelija spada med najmedovitejše rastline. Obe vrsti je še možno sejati v drugi polovici avgusta, in sicer oljne redkve 20 kg oz. facelije 10 do 12 kg/ha. Po setvi omenjenih strniščnih dosevkov je potrebna obvezna uporaba valjarja zaradi enakomernega vznika posevkov. Po obilnejših padavinah v avgustu priporočamo dognojevanje travinja s 150 kg KAN-a/ha. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje KAPUN STANE, dipl. ing. agr. Prihranimo lahko do 40% sredstva, če zmanjšamo količino vode ali če dodamo razstopini škropiva oprijemalo - Pinovit-K ali Hy-sprax v 0,5% konc. (1 1/2001 vode). Sredstvo (glifosat) deluje prek zelenih delov rastline, zato ga moramo nanesti v suhem vremenu na zeleni del plevelov in vsaj 4-6 ur po škropljenju ne sme deževati. Škropljene rastline odmrejo v 3 tednih, aktivna snov pa popolnoma razpade in ne pušča nobenih ostankov, zato naslednja setev ni z ničemer omejena. Kljub vsemu pa je poraba herbicidov iz omenjene skupine za nekatere plevele velika in predstavlja velik strošek. Zato navajam tudi cenejšo rešitev za škropljenje širokolist-nih plevelov (slak, osat), in sicer s pripravki, kot so HER-BOCID, DIKOCID, 2,4 D-RATIONAL, DEHERBAN A v odmerku 4-51/ha, ko pleveli cvetejo. Na isti način lahko uporabimo proti slaku in osatu še BANVEL 480 v količini 1- 1,21/ha. DRAGO LEGEN, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽvZ-ju za Pomurje M. Sobota Najprej si poglejmo gibanje cen govejih pitancev in mleka v letu 1993 in prvi polovici leta 1994. Odkupne cene goveda, mleka, pa tudi druge cene v izračunih smo zbrali za vsak mesec posebej v več kmetijskih zadrugah, mlekarni in trgovinah na območju Pomurja. Povprečje teh cen smo preračunali v nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije. Dobljene vrednosti za cene govejih pitancev in mleka so prikazane v grafikonu 1. a> Q 5.0- 4.5- 4.0- 3.5- 3.0 2.5 2.0- 1.5- 1.0 0.5- 0.0- E 1993 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 .......................................................................... J-0.2 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jur. 1994 — - Mleko -a- Teleta Za vinogradnike Odstranjevanje listja Ta ukrep spada med zelena dela, vendar ga vinogradniki zelo različno časovno in tudi intenzivno opravljajo. Vemo, da je zdravo zeleno listje vinogradnikova tovarna sladkorja, zato je zelo pomembno, da vinogradnik opravi ta ukrep v optimalnem roku, kar pa je odvisno od posameznega letnika, sorte, bujnosti trsa, zdravstvenega stanja listja in tudi razpoložljive delovne sile. Odstranjevanje listov pomeni, da iz okolice grozdja odstranimo poškodovane starejše liste, tudi zdrave, vendar asimilacijsko že izrabljene, in s tem damo možnost mlajšim za boljšo osvetlitev, poveča pa se tudi zračnost trsa, kar ima še posebno letos velik pomen. Rast trte je bila v večini vinogradov letos bujna z množico listja, tako da je bilo med letom koristno odstranjevati za-listnike (še bolje pincirati jih na en do dva lista), da smo zmanjšali gostoto trsa, izboljšali dostop škropiv in posredno vplivali na manjšo nevarnost napada oidija, ki se je v letošnjem letfi pojavil v marsikaterem vinogradu in opravil »trgatev«. Premočno in časovno prezgodnje odstranjevanje listov pa ima negativni vpliv, saj s tem lahko dosežemo še bujnejšo rast listov in zalistnikov na drugih mestih trte, pri visokih temperaturah lahko pride do poškodb (ožigov) grozdnih jagod, nižja pa bo tudi sladkorna stopnja. V letošnjem letu, ki je glede padavin zelo nihajoče, svetujemo, da ta ukrep opravijo vinogradniki v drugi polo- vici avgusta, odstranili pa naj bi 2-4 liste v okolici grozdja. Istočasno pa se lahko odločimo, da odrežemo tudi slabo oblikovane grozde ali dele grozdov, posebno še tam, kjer imamo na mladiko 2 in več grozdov. Ukrep odstranjevanja grozdov je posebno pomemben v mladih vinogradih (3^1 letnik) in na lahkih tleh, kjer so posledice suše že vidne zaradi orumenitve in porjavitve listja in začetka venenja grozdov. Odrežemo najvišje ležeče grozde na mladiki, ne odstranjujemo pa »dragocenega« zelenega listja. So pa tudi sorte, tu izstopa šipon, kjer bo problem zaradi nezadostnega števila zelenih listov, ki jih je premalo predvsem na račun hitrejšega staranja listov pri tej sorti ter rdečelistnega ožiga in pero-nospore, ki je napadla določene trse. Pozna peronospora je v sedanjem trenutku nevarna le za mlado listje, zato bi vinogradnikom, ki imajo 1- do 2-letne vinograde, še svetovali eno škropljenje z bakrenimi pripravki proti tej bolezni. Ernest Novak, dipl. inž. agr. in začnemo drugače. & Po vsem, kar se je v zadnjem času dogajalo v našemhnetijstvu. je skrajni čas. da si operemo roke"'' Grafikon 1: Cene govejih pitancev, telet in mleka v lerij 1993 in prvi polovici leta 1994. Iz grafikona je razvidno, da je bila cena mleka v prvi polovici leta za 0,05 DEM nižja kot v drugi polovici. Povprečna cena mleka v letu 1993 je bila 0,38 DEM/liter. Tudi cene govejih pitancev so bile v prvi polovici leta nižje kot v drugi polovici leta. Cena je nekoliko bolj poskočila v mesecih julij in september. Povprečna cena govejega pitanca je bila 2,48 DEM/kg. Cena enega kilograma govejega pitanca je 6,52-krat višja kot cena enega kilograma mleka. V prvi polovici leta 1994 pa se je cena mleka povečala na 0,48 DEM/kg in govejega pitanca na 2,51 DEM/kg. Cena mleka se je povečala skoraj za 25%, cena pitanca pa le minimalno. Tako se je tudi zmanjšalo razmerje med ceno pitanca in ceno mleka, saj je cena pitanca 5,2-krat večja od cene mleka. Cena telet v letu 1993 je nekoliko bolj nihala med letom, to pa zato, ker je bolj podvržena ponudbi in povpraševanju na trgu. Povprečna cena je bila 3,85 DEM/kg teleta. V prvi polovici leta 1994 pa se je cena telet povečala za 16 % in je znašala 4,46 DEM/kg. Povečanje cene telet je posledica pomanjkanja telet na trgu. Strošek krme za govedo je predvsem odvisen od proiz-vodnjih stroškov voluminozne krme na kmetiji. Ceno te krme je težko določiti, zato pa bomo pogledali le gibanje cen kupljene krme za govedo. Cene krmil za govedo smo zbrali v več mešalnicah krmil v Pomurju. Cene krme so preko leta nekoliko nihale, vendar so v povprečju ostale nespremenjene (TL Štarter 0,49 DEM/kg, TL Pit 1 0,36 DEM, TL Pit 2 0,33 DEM/kg, Super U 0,45 DEM). Če hočemo ugotoviti, kakšna je bila gospodarnost reje goveda v lanskem letu, moramo še pogledati, kakšni so bili stroški reje goveda. Ugotavljali smo jih s pomočjo modelnih kalkulacij. Izdelali smo jih po metodi pokritja, to je razlika med prihodkom in spremenljivimi stroški. Pokritje pokaže, koliko ostane kmetu od prihodka, ko plača spremenljive stroške (krmo, teleta, obnovo črede, osemenitev, zdravila...). Pokritje pa je sestavljeno iz stalnih stroškov (amortizacija, delo, davek...) in dobička. Menimo, da je izračun pokritja na kmetijo primeren za to analizo, ker ugotavljamo gospodarnost reje v kratkem obdobju. Ugotavljamo, kaj se kmetu »splača« v danih razmerah, znotraj obstoječih dejavnikov (razpoložljvi objekti, obdelovalne površine, delovna sila). Če pa želimo ugotoviti, kako gospodarna je dolgoročna proizvodnja, pa moramo upoštevati tudi stroške fiksnih dejavnikov. Izdelali smo modelne kalkulacije za intenzivno rejo krav in govejih pitancev. Kalkulaciji sta prikazani v preglednici 1 in 2 (objavili ju bomo prihodnjič). Predvideli smo krmljenje krav in pitancev z večjim deležem doma pridelane krme. Za izravnavo obrokov pa smo predvideli nakup štarterja za teleta, super U-ja, koruze, krmila za krave in mineralno-vitaminskih mešanic. Obrok iz osnovne krme zadostuje za 30001 mleka. Za krave smo predvideli naslednji zimski in letni osnovni obrok (kg/dan): zimski letni Zelena krma Paša Travna silaža 19,5 kg 19 kg 33 kg Mrva 3 kg 3 kg Koruzna silaža 9 kg 8 kg (Dalje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Damjan Jerič, dipl, inž, kmet. stran 8 vestnik, 18. avgus^ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 9. 8. in petkom, 12. 8. 1994 in bo tako krajše za en dan, saj je ponedeljek, 15. 8. praznik. V tem tednu bi lahko rekli, da je bil promet z vrednostnimi papirji soliden, saj se je dnevni promet povzpel tudi preko 600 mio tolarjev, kar prekaša promet mnogih dni na primer v maju. Površen pogled na dogajanje bi tako pokazal, da se ne dogaja nič nenavadnega. Precej drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo sestavo prometa. Že v prejšnjih dveh tednih se je dogajalo, da sta bila v prometu najbolj zastopana blagajniški zapis in kupon, v tem tednu pa je to prišlo še bolj do izraza. V torek je bila njuna zastopanost v prometu več kot 84 odstotna, v sredo se je povzpela na 89,5 odstotka, v četrtek sicer padla na še vedno zavidljivih 78,7 odstotkov, v petek pa na 64,3 odstotke. V prejšnjih dneh je tečaj blagajniških zapisov padal, cena kupona pa naraščala. V četrtek je prišlo do preobrata. Enotni tečaj blagajniškega zapisa je poskočil za 2,34 odstotka na 85,7 (prav predhodnega dne je dosegel svoj najnižji nivo od dneva kotacije - 83,8), medtem ko je cena kupona padla za 3,58 odstotka iz 30270 na 29185 (najvišjo ceno so kuponi dosegli v torek in sicer 30.842). V prejšnjem tednu se je zastopanost delnic v skupnem prometu gibala med 5 in 18 odstotki, v tem tednu pa je padla pod 2 odstotka (1,2-1,9 odstotka) z izjemo petka (5,3 %). Iz dneva v dan se je zmanjševalo tudi število delnic, s katerimi se je trgovalo, tako v četrtek ni bilo prometa z nobeno od delnic SKB banke, z delnico Fin-media, Grad, Lek, Mladinska knjiga in Rogaška. Marsikateremu investitorju v delnice se gotovo toži po ne tako daljni preteklosti (konec junija letošnjega leta), ko je samo promet z eno delnico (Dada) znašal stokratnik (536 mio tolarjev) četrtkovega prometa z vsemi delnicami (5,2 mio tolarjev) in ko je bila zastopanost delnic v skupnem prometu podobna kot so sedaj zastopani blagajniški zapisi in kuponi (85 odstotna). Višji so bili tudi tečaji delnic. Redna delnica SKB banke je tako svoj najvišji tečaj v letošnjem letu dosegla 18. maja in sicer 45064, po nižjem tečaju od sedanjega (37781) pa je ni bilo mogoče kupiti vse od 13.4., ko se je njen tečaj izoblikoval na 35602. Prednostna delnica SKB je svoj najvišji tečaj zabeležila 6.5. (43341), po nižjem tečaju od sedanjega (35997), pa jo je bilo nazadnje mogoče kupiti 13. 4., ko je pristala na 33606. Redno delnico Probanke so lahko investitorji letos kupili ceneje kot 12.8. (19741) le še 26.1. in sicer po tečaju 19737, lani po uvrstitvi v kotacijo konec maja pa le še slaba dva meseca, nato pa se je njen enotni tečaj vzpel vse do Cesta prvih borcev U. Brežice 682SO ■ff 0608 62-236. Telefaks: 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. Ljubljana 61000 9061 131-155. Telefaks: 064 131-347 POBtO^NUBCA MARIBOR Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor 9 062 29-460 Telefaks: 062 29-460 48500 (12. avgusta). Kakor hitro se je vzpenjala, je nato tudi padala, tako jo je bilo 6. oktobra že moč dobiti po tečaju 19783, pod 20000 pa nato še dvakrat v decembru. Podoben trend je zaznati tudi pri delnici Dadas, še posebno v lanskem letu, saj sta bili tedaj ti dve delnici v močni korelaciji. Delnico Dadas je bilo letos moč kupiti ceneje kot 12.8. (191784) le v prvi polovici januarja, najnižji tečaj pa je letos ta delnica dosegla 28. julija in sicer 160769. Delnico Term Čatež je bilo moč videti na nižjih nivojih od sedanjih le novembra lani. Delnica UKB ni zabeležila nižjega tečaja kot 10.8. (28000) od svoje prve kotacije na borzi 26. oktobra lani (34809), delnica Finmedia je nižji tečaj od sedanjega zabeležila v začetku marca, delnici Salus in MKZ konec aprila, delnica Nika pa konec maja. Najmanj občutljiv na dogajanja na trgu vrednostnih papirjev v zadnjem času je tečaj delnice LEK, ki ima manjše odklone navzdol ali navzgor od tečaja 12000. Obveznicam sta reševali čast v tem tednu republiški obveznici prve in druge izdaje. Zastopanost obveznic v skupnem prometu se je tako gibala med 8,5 in 19,5 odstotka na posamezen dan (večji promet je bil le v petek - 30 odstotkov), v glavnem pa je bil opravljen s prej omenjenima obveznicama. Tako je v četrtkovem prometu z obveznicami, ki je skupno znašal 82,8 mio tolarjev (19,5 odstotka skupnega prometa) poleg obveznice RS01 in ES02 bilo le še za 412 tisoč prometa z obveznico VIP1 (0,5 odstotka). Tečaji večine obveznic so v tem tednu stagnirali (delno je to posledica netrgovanja z njimi) ah padali. S padcem tečajev obveznic se povečuje njihova donosnost, ki tako do zapadlosti znaša 12,13 odstotka pri obveznici RS01 ob tečaju 94,6 in 10,50 odstotkov pri obveznici RS02 ob tečaju 99,0. V primeru, da zanemarimo vidik rizičnosti in zmanjšamo zaupanje v občinske obveznice zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, je trenutno najdonosnejša obveznica Občina Zagorje, ki ob tečaju 77,0 do zapadlosti prinaša 32,18 odstotka, sledi ji Občina Laško, ki ob tečaju 84,3 do zapadlosti prinaša 19,65 odstotka. Na tretjem mestu po donosnosti pa ni obveznica Občina Šmarje (ta ob tečaju 87,0 prinaša 18,17 odstotno donosnost), temveč PTT Celje, katere donosnost do zapadlosti je 18,57 odstotna ob tečaju 98,2. Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL1 padel za 1,57 odstotka in tako pristal na 94,3, ko je bilo za več kot 43,1 mio tolarjev prometa. Naslednjega dne je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 94,5 pri več kot 23,1 mio tolarjev prometa, v četrtek na 94,6, ko je bilo za nekaj manj kot 1,5 mio tolarjev prometa, v petek pa na 94, (32 mio tolarjev). Tudi enotni tečaj obveznice RSL2 je na torkovem borznem sestanku občutno padel in sicer za 1,76 odstotka (100,5), prometa pa je bilo za nekaj manj kot 52,7 mio tolarjev. Za 0,3 odstotke na 100,2 je njen enotni tečaj padel tudi v sredo, ko je bilo za več kot 24,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne kar za 1,2 odstotka na 99,0 pri nekaj manj kot 81 mio tolarjev prometa, ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek (109,2 mio tolarjev prometa). V sredo je enotni tečaj obveznice VSEM OBISKOVALCEM 32. MEDNARODNEGA KMETIJSKEGA SEJMA V G. RADGONI V dneh od 20. 8. do 28. 8. 1994 poslujemo tudi na Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni v hali B (pri glavnem vhodu) - ugodna menjava deviz; - možnost vseh plačil; - potrošniška posojila; - vse informacije o banki in možnosti sodelovanja z nami. Obiščite nas. Na sejmu poslujemo vsak dan od 9.30 do 18. ure. Creditanstalt - Nova banka d.d.^ Z nami do uspeha RSL 8 poskočil za dovoljenih 10 odstotkov in sicer iz 74,0 na 81,4, prometa pa je bilo le za 185 tisoč tolarjev, vendar je v petek padel za 8,89 odstotka na 74,2 pri prometu 327 tisoč tolarjev. Z obveznico RSL1 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem enotnem času 93,0 v vrednosti skromnih 20 tisoč tolarjev, naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 93,6, ko je bilo za 164 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 39 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija I - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 38556 padel na 38122, ko je bilo za nekaj manj kot 3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne se je vrnil na približno enak nivo kot je bil v ponedeljek (38563) pri dokaj skromnem prometu 926 tisoč tolarjev, v petek pa padel na 37781 (nekaj manj kot 1,4 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija I - prednostne delnice Enotni tečaj prednostne delnice SKB je v torek rahlo padel iz 36057 na 36000, ko je bilo le za 792 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne rahlo porasel na 36043 pri več kot 2 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 35997 (2,3 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 16 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 94,1, v sredo in petek pa v skupni vrednosti 406 tisoč tolarjev po tečaju 95,0. 9. 8. se je enotni tečaj obveznice SKB 1 zadržal na ponedeljkovem nivoju 100,0, ko je bilo za 80 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 99,9 pri nekaj manj kot 1,7 mio tolarjev prometa, v petek pa na 98,7 (1,6 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II-redne delnice V torek je enotni tečaj delnice Probanke iz 20758 padel na 20177, ko je bilo za nekaj manj kot 1,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 19783 pri več kot 2,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 19850, ko je bilo za 397 tisoč tolarjev prometa, v petek pa padel na 19741 (2,7 mio tolarjev prometa). Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili v torek po nespremenjenem tečaju 95,9 sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 13 tisoč tolarjev, v sredo in petek pa v skupni vrednosti 138 tisoč tolarjev po tečaju 96,6. 12. 8. je bil z obveznico LEK 1 sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 105,0 v vrednosti 84 tisoč tolarjev. V torek in petek je bil z obveznico LEK 2 sklenjen aplikacijski posel v skromni vrednosti 69 tisoč tolarjev, njen tečaj pa je ostal na ponedeljkovem nivoju 107,0. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v sredo zdrsnil na kar 2,88 odstotka iz 86,8 na 84,3 ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek, prometa pa je bilo za 958 tisoč tolarjev. Ž obveznico Občina Zagorje je bil v petek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 123 tisoč tolarjev po tečaju 74,0 (-3,90 odstotka). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice PTT Celje padel iz 98,7 na 98,0, ko je bilo za 199 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa nekoliko porasel na 98,2 pri več kot 1,8 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 97,9 (199 tisoč tolarjev prometa). Z obveznico PTT Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 11 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 101,0, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj zdrsnil na 100,3 (-0,69 odstotka), ko je bilo za več kot 1,1 mio tolarjev prometa. V sredo so bili v obveznico PTT Nova Gorica prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 386 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa se je zadržal na ponedeljkovem nivoju (96,0). Božinovič Tončka Kakšna naj bo kmečka hiša Danes, v času pobesnelega reklamiranja dobrin, tudi neuporabnih, se nam (tako se vsaj zdi) še bolj zamegljujeta pogled in zavest o času, ki naj bi spet postal podobnejši vrednotam iz preteklosti. Intenzivnejše zavedanje lastne (in narodove) preteklosti kot vrline sedanjega časa in naraščanje »zavesti« o kulturi bivanja z mrzličnim pridobivanjem dobrin mnogokrat popači osnovni namen: oblikovati bivalno okolje - zunanji in notranji prostor - po lastnem, torej človekovem merilu. Ne zadošča samo posameznikova potreba po varnem in prijetnem zavetju doma, delovnega in bivalnega okolja, ampak je potrebno veliko več: splet globljega sodelovanja med uporabniki in stroko, predvsem v smislu svetovanja in osveščanja. Omejimo se na kmečko hišo, ki je splet funkcionalnih, prostorskih in likovnih dejavnikov. Želim opozoriti ni nekatere kriterije in funkcionalne zahteve, ki bi jih moral vsak novograditelj upoštevati. Trend v današnjem razvitem svetu je v dvogeneracijski hiši, ki omogoča skupno bivanje dveh ali celo treh generacij, hkrati pa predstavlja pomemben preskok v kulturi in raznolikosti generacijskega bivanja. Pomembna je postavitev objektov na parcelo, kajti ni vseeno, kako jih razporedimo na nagnjenem terenu ali na ozki, ravni in dolgi parceli. Ob tem je pomembno upoštevati dobro osončenost bivalnih prostorov, funkcionalne povezave z gospodarskimi poslopji in delitev bivalnega dvorišča od gospodarskega z ločenimi dostopi. Mnogokrat vsem kriterijem ni mogoče zadostiti, nujno pa je poiskati najugodnejšo rešitev, ki bo poleg ustrezne funkcionalne razporeditve nadgrajevala tudi širši prostor in okolico. Ker gre pri kmetiji ponavadi za več ločenih objektov, lahko z njihovo razporeditvijo ustvarimo tudi kakovostno ambientalno vrednost zasebne sfere zunanjega bivalnega okolja. jalca in ljudi, ki živijo v njej. Skupaj z obliko strehe se fasada stanovanjske hiše podreja vzorom meščanske individualne hiše, kar pa na vas vsekakor ne sodi. Najpomembnejši je naklon strehe, ki ne bi smel biti manjši od 40°. Najprimernejša kritina za naše kraje je bobrovec. S čopi lahko primerno popestrimo volumen strehe, hkrati pa omogočijo oblikovanje danes že skoraj pozabljenega zatrepa, obdelanega z deskami in bogato okrašenega z razbarijo. Frčade najizraziteje sledijo modnim trendom, njihova oblika (tudi polkrožna) pa mora biti usklajena in smiselna glede na celotno fasado, npr. kot poudarek nad vhodom ali portalom. Hiša ne bi smela imeti več etaž kot P + M. Predsodki, da mansarda ni primeren bivalni prostor, odvračajo mnoge od odločitve zanjo. Po-ševnina strehe pa nosi v sebi tudi simbolni pomen kot arhitekturni arhetip snopa ali šotora. Prostorje zanimivejši in bolj razgiban, hkrati pa s poševnino jasno postavlja hierarhijo med dnevnimi bivalnimi prostori in nočnim delom za počitek. Izvedba mansarde je lahko različna. Najbolje je, če vgradimo montažni strop in ga ustrezno toplotno izoliramo, kar je tudi ena od 5TAH0VANSKA HlU GiSfObARm f«si«riF Pri tem ne smemo pozabiti na poudarke, ki dajejo temu prostoru razpoznavnost. Na voljo imamo bogate vzore iz preteklosti, kot so: pokrit vodnjak, drvarnica, lipa ali kostanj s klopjo za posedanje, koruznjak, drvarnica, cvetlični vrt in travnato dvorišče. Pri tem moramo paziti na izbiro materialov, ki morajo biti naravni in ne tuji domačemu okolju, ter posvetiti poseben poudarek oblikovanju vsakega elementa posebej. Poseben problem so ograje, cvetlična korita in tlaki. Poti in dovoz lahko utrdimo z drobnim rečnim gramozom, tlakujemo pa lahko še z rezanimi lesenimi hlodi, s kombinacijo granitnih kock in pranih plošč ali z večjimi gramoznimi kroglami. Tipski betonski tlakovci ali asfalt so predvsem zaradi estetskega videza manj primerni. Danes naše tržišče ponuja nov sistem tlakovanja z betonsko imitacijo kamna, ki je optično in cenovno zelo sprejemljiv. Če se odločimo za leseno ograjo, naj bo ta oblikovana v smiselnem razmerju med širino in višino. Ograja ne prenese pretirane izrez-Ijanosti ali celo »drakšlanja«, zato je bolje, da deske krasimo z umirjenimi, manj izrazitimi linijami, ki so značilne za prenekatere svisli ali »trnac« prekmurske hiše. Tudi cvetlična korita naj bodo raje lesena in takih dimenzij, da lahko vanje postavimo običajna korita in lončke. Tako jih bomo zaščitili pred preperevanjem in jim podaljšali življenjsko dobo. Pri zasnovi stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij je zelo pomembno, da jih je mogoče dograjevati. Tudi hiša v nekem smislu predstavlja živi organizem in teži k rasti (ali obratno). Najboljša je podolžna zasnova objekta, iz katere lahko dobimo tudi tloris v obliki črke L ali celo U. S tem ustvarimo mikroambientalen zunanji prostor, ki nas varuje pred vetrom, pogledi in nam omogoča intimnejši stik z naravo v grajenem okolju. Fasadna lupina izpričuje umetniško in likovno moč njenega ustvar- p|U5 plTUČjA trajnejših in ekonomsko znosnejših variant. Talni zid je primernejši zariban v umirjeni temnejši sivi ali sivorjav-kasti barvi. Razne obloge iz barvnih betonskih elementov estetsko niso najboljše, raje uporabimo obloge iz kulirja. Pomudimo se še pri stavbni in notrnaji opremi. Okna in vrata izbirajmo klasična, lesena. Ponudba plastičnih in aluminijastih oken je pestra in mnogi se odločajo zanje zaradi daljše življenjske dobe, vendar pa delujejo hladno in so zato manj primerna za bivalne prostore. Velikost in oblika oken je odvisna od fasadnih razmerij, bližje pa so nam pokončna okna z razmerjem stranic 2:3 ali 3:4. Če želimo imeti več zasteklenih površin, se raje odločimo za kombinacijo več pokončnih oken z zidanimi presledki. Pri zaščiti oken izberimo lesene pol-knice ali notranje žaluzije. Plastičnim roletam pa se raje izognimo. Izbira vrat v današnji ponudbi ni težka, če pa želimo posebno skrbno oblikovati območje vhoda, raje vprašajmo za nasvet strokovnjaka. Za vhod, hodnik in prostore, ki so bolj frekventni, izbirajmo materiale, ki so odporni proti udarcem, obrabi in se dajo enostavno čistiti. To so naravni kamen, razni grani-togresi in opečni tlakovci. Slednji morajo biti v ta namen posebno preparirani in lakirani. V dnevnih bivalnih prostorih se najbolje ob- < 94 d ®ni| I -_____________ ,, Na i^ nesejo leseni P0®- & bolje imamo več vrst za b' lesenih podov iz desk. hinjo izberimo narava » 0 pluto, les, opeko m ker«. Pri razporeditvi nji moramo paziti. vajnem stimo štedilnika tik*™(akoii) koritu, hladilniku ali' bjce.^ ne moremo odpirati vr P smiselno ločimo »um ker del od območja pnp* „ soi itd. Na kmetijo ««« bivalna kuhinja, kjer žine tudi čez dan najv Kuhinja bi morala » X večji prostor, kjer si večja miza s klopjo- J X za razna gospodinj večja družinska sre*, obiskovalce in podo enl« V tem našem »so* smo povsem neupr _eji, marili kmečke binirane tud. z Veliko starih at0^ centralna kurjava in so končati na kak ne* J Ogenj je že od PradSejer s svojo toploto m To< stavljalo središče p .^o >P', tovitev lahko ramo tudi na dom X okoli katere smerne> [e aJ p membnejše bivataie P sainpr^’ jih celo združimo.. apt>pes* j Lončena peč je pn«* < vsakega prostora, X njene toplote m tudi nakazuje njem bivalnem^P^i. „,1«, hiši ne morem o g oi® . cijo prevzf.ma',-ki večini pf«a 1909 k *UČSVeta vBoSni- . Kasneje je ^S^Iv^ % L^^mursk" ®a^ 7 P°-* tor J sv°ieei r Publlcist in ien’župniji S. Sen?'Sam PravVenSk° visoko tice ^Ubra lqonV P'smu dne »S Vi, -torju te । kjer je začel šolati M, it sv°ja L kx?‘ že rečeno ” Pa nart rka in de^ka 'TiutoM v u alJeval šolanje TujeTsk> Soboti in kvistjr "ato vL , a 1928 maturi-Hk.' Po dininnJe d'Plomiral kot sred-Si J"strokov^ čeval na gim-SlWsnKn,MolahvM^-uni£, eti 1940 in tla iad,ral etV v Ljubljani M izle- .^oriral. Že lde>ati kot preda- vatelj za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil precej let predstojnik oddelka za ta predmet. Upokojiti se je dal kot redni profesor etnologije na ljubljanski univerzi leta 1975, vendar je na fakulteti predaval še tri leta, do leta 1978. Živi v Ljubljani, v Rožni dolini, kjer še vedno snuje, ustvarja in misli na svojo pokrajino med Muro in Rabo. Ob svojem delu univerzitetnega učitelja, ki ga je opravljal zavzeto in za študente zanimivo, saj jih je pogosto vodil na ekskurzije, na katerih so na »licu mesta« spoznavali našo preteklost in bogato narodovo blago, je tvorno sodeloval na mnogih strokovnih srečanjih doma in v tujini, tako npr. v Novem Sadu, Stockholmu, Gorici, Brixnu in drugod. Bil je tudi strokovni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU, pozneje član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje pri isti ustanovi, član Stalnega sveta mednarodnih kongresov za antropološke in etnološke znanosti, član uredniškega odbora mednarodne revije Ethnologia Slavica itd. Za Vilka Novaka smo že prej ugotovili, da je študiral slavistiko in etnologijo, kar je povzročilo, da ga tudi pri njegovem strokovnem delu srečujemo kot etnologa in slavista (sam pravi, da ga je več slavista kot narodoslovca). Kot slavista ga prištevamo k literarnim zgodovinarjem in jezikoslovcem, poznamo pa ga tudi kot urednika, bibliografa, polemika, kritika, prevajalca in celo literarnega ustvarjalca, skratka - kot mnogostran-skega znanstvenega in kulturnega delavca, ki svojo ustvarjalno pozornost namenja različnim strokam in področjem. Svoje kulturno poslanstvo je začel opravljati pred znanstvenim delovanjem, in to že zelo zgodaj. Njegove literarne poskuse namreč zasledimo v že omenjenem dijaškem listu Kremen, v katerega je mnogo edar V Galeriji je od 8.8. do 2.9. 4. 'z pridobljene zbirke iz obdobja med 1972 ----—— - S°BOTA: Jutri, v Pete^tvoritev raz-M Valerijo v muzejskem av danes. Raz-% Manci severne Amerike - včeraj m v Ml^?81ed do 22. avgusta. . 22. avgusta Sb TRIMLINI: V raziskovalni %. ohun odprt IV. mednarodni ar v-^ wbor v Tn-Mh °rnev bo v prostorih SO L . državljane 1 M?/lovcih. Organizatorji prosi) so datirani do S da PT’nesei° ^"spravljeni v manbor- k^nt ar>. S'°venski dokumenti bodo P 'Vu, madžarski v žalskem- pisal, a ga tudi sam urejal. Kasneje pisateljevanje in pesnjenje začne zanemarjati, tako da kako priložnostno pesem ponovno zasledimo šele v zadnjih letih v Stopinjah. Tudi prevajal je le občasno, v daljših časovnih presledkih, kar nam da slutiti, da se je tega dela lotil takrat, ko mu je trda predla za družino, za goli obstoj. Največ stvari in največje je prevedel iz madžarščine, tako npr. dramatsko pesnitev Imreja Madacha Tragedija človeka (Ljubljana 1940), katere soprevajalec je bil Tine Debeljak,2 Milšna Fiista delo Zgodba moje žene (Maribor 1966) in Belle Illesa roman v dveh knjigah Karpatska rapsodija (Murska Sobota 1982). Če se vrnemo k obema glavnima področjema Novakovega znanstvenega zanimanja, ki ga predstavljata slavistika (z literarno zgodovino in jezikom) in etnologija, moramo ugotoviti, da se na obeh največ posveča rodni pokrajini - Prekmurju, ki ji nekako samoumevno dodaja tudi Porabje. To je ena od splošnih značilnosti njegovega obširnega dela. »Po Dolinskem poslušamo topole in hrepenimo za njimi; brezkončne bele ceste se vlečejo trudne, kakor mučna in težka misel. Dolge so njive in kakor morje brez mej; Mura šepeče med jelšami. Po Ravenskem se nemarno vleče Ledava; hrastje in akacije. Tu pa tam sameva topol in čudno nas prime, kako je sam... Ceste so še trudne in se porazgubijo v navadne, blatne poti. In nemiren postaja svet vedno bolj in zavaluje v tihomirne griče od lendavskih goric do Bogojine in še dalje gor do tam, kjer imajo mesec na cerkvi. Grički so prijetno razmetani naokrog in še prijetnejša je senca v njihovih goščah. Pri Svetem Bedeniku zapoje zemlja v borovju; Bedenik se ozira po vsej naši zemlji dol in druguje mu Sveti Sebeščan. Stražarja. Gorice imamo in se ob vročih nedeljah zatekamo k senčnim kletem in klopotci pojo jeseni. Pojdite h Gradu in še dalje in zemlja bo pred vami razprostrta: graba, breg, dol, breg, dnika, breščec; šume in gošče in log... In še! Raba... Sinik in Monošter in kar je tam prek in tisočeri! Prek Rabe je še naša zemlja in naše srce je še tam prek... Od Lendave do Križevec, od Soboter do Trdkove in prek - do Rabe, do Monoštra.«3 Kot slavist je priredil dva izbora prekmurskega slovstva (Celje 1936, Ljubljana 1976), napisal vrsto razprav o delu in jeziku prekmurskih pisateljev, izdal poskusni snopič Slovarja stare knjižne prekmurščine (izdaja SAZU, 1988) itd. Kot etnolog pa je napisal npr. knjigo Ljudska prehrana v Prekmurju (Ljubljana 1947), razprave o lončarstvu, stavbarstvu, vinogradništvu, šegah in značilnostih ljudske kulture v naši pokrajini, medtem ko preostalo njegovo etnološko raziskovanje obravnava teorijo stroke (O bistvu etnografije, 1956), sestavo slovenske ljudske kulture z oznako njenih plasti idr. Če bi skušali omeniti njegova najpomembnejša dela, njegove samostojne publikacije, bi se morali ustaviti predvsem pri knjigah Slovenska ljudska kultura (Ljubljana 1960), ki je nekak oris sestavin in Novica iz kulture Na soboškem grajskem dvorišču so položili tlak, okrog gradu ravnajo in prav tako tlakujejo. Menda barva dvoriščnega tlaka ni dobro izbrana. Le koga vprašati, zdaj ko ni več gospe grofice, v stroki pa vsak po svoje kroka... foto; Nataša juhnov oblik naše - predvsem kmečke - omike. »Spoznavanje ljudske kulture je spoznavanje nas samih, našega naroda, njegove preteklosti in sedanjosti. To pa je tudi pot k poznavanju občega razvoja kulture, osnov današnje človeške kulture in civili-z,ac‘ieL spoznavanje vodi k zbližanju med ljudstvi in narodi, pa tudi k zbližanju posameznih razredov v lastnem narodu... Ker je poznavanje ljudske kulture naša narodna dolžnost, je potrebno, da se z njenimi osnovami seznani predvsem naša študirajoča mladina. Pri mnogih predmetih v soh je prilika, da pojasnimo razne pojave v ljudskem življenju - saj mimo teh ne moremo ne ob branju naših leposlovnih del, ne pri zemljepisu, zgodovini in še marsikje. Naše šole vseh vrst žal docela zanemarjajo te korenine naše kulture, tako pomembne za oblikovanje sodobnega kulturnega človeka. «4 Raziskovalci slovenskega življe-nia (Ljubljana 1986), v kateri nas seznanja z nosilci slovenske etnološke misli do druge svetovne vojne in deloma še čez, od Prekmurcev pa v njej obravnava Jožefa Košiča in Avgusta Pavla; potem Ljudska Prehrana v Prekmurju (Ljubljana 1947), zanimiva etnografska študija o vrstah prehrane na levem bregu reke Mure, o nje pridobivanju, pripravljanju, sestavinah, uživanju in vplivu na človeka; že omenjen Izbor prekmurskega slovstva ki prinaša prikaz življenja in dela starejših prekmurskih piscev ter izbor besedil iz njihovih del; in Slovar stare knjižne prekmurščine, poskusni snopič, na osnovi katerega naj bi strokovna javnost dala mnenje in pripombe o ustreznosti redakcijske zasnove Slovarja stare knjižne prekmurščine.3 Izredno zanimiva je tudi brošura z naslovom Porabie (Ljubljana » sta j° družno sestavila Vilko Novak in Jože Maučec ‘ v njej pa predstavila preteklost Porabja kraje in ljudi, njih jezik, ljudsko življenje, madžarsko statistiko, ki sicer ni bila nikdar naklonjena slovenski narodnosti, vendar kljub temu dokazuje slovensko večino v porabskih vaseh, in drugo. Z nekaj stavki pa se avtorja dotakneta tudi vprašanja slovenske manjšine v okolici Radgone oziroma v Radgonskem kotu, kot imenujemo ta predel danes. »Porabje je najsevernejši del slovenskega ozemlja, kjer se pri Monoštru dotika slovanstvo Z nemštvom in madžarstvom. Dežela rabskih Slovencev je po večini gričevnata, valovita pokrajina, saj segajo na njeno oz.emlje poslednji izrastki Alp, ki se na vzhodu porazgube v širno Panonsko nižino... Trgovske zveze z ostalim Prekmurjem so bile vedno tesne... Že v preteklem stoletju so gonili svojo živino na sejme v tako oddaljene kraje, kakor so Bogojina, Sobota, Turnišče, Beltinci in drugam... »Kako so se porabski Slovenci čutili povezane z ostalimi prekmurskimi Slovenci, dokazujejo tudi njihova romanja v daljne Turnišče in celo k Sveti Trojici v Slovenske gorice, «7 Poleg teh samostojnih publikacij moramo opozoriti še na njegove številne razprave, strokovne sestavke in članke, spise, eseje, polemike, ocene in drugo, kar je objavljal v različnih strokovnih revijah doma in v tujini. Tako je med drugim veliko proučeval delo dr. Avgusta Pavla, eno najstarejših prekmurskih pesmaric, t.i. Martjansko pesmarico, jezik prve prekmurske knjige, to je Temlinovega Malega katec-hismusa, veliko pisal o planšarstvu in živinoreji na Slovenskem, o pridelovanju lanu in izdelkov iz njega, itd. Poleg proučevanja našega življenja v širši Sloveniji, v Prekmurju in v Porabju na Madžarskem ga je pritegovalo tudi življenje koroških Slovencev v Avstriji, kar je zanj pomenilo - skupaj z raziskovanjem Porabja - prav poseben čar. Ob ukvarjanju z zgodovino slovenske etnologije pa je odkrival nje povezavo s sosedstvom in preostalim svetom. Zelo razvejena je tudi Novakova redakcijska dejavnost, saj je uredil (ali sourejal) mnoge vredne stvari, vse od rokopisnega lista Kremen, zbornike Slovenska krajina (Beltinci 1935) in Stopinje (sourednik od 1975 naprej), knjige Slovenske ljudske molitve (Ljubljana 1983), v kateri »stara in na novo zbrana pesemska besedila z uvodno razpravo in opombami prikazujejo večstoletno duhovno ustvarjalnost in povezavo z Evropo«, več zvezkov Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja (Ljubljana 1976, 1977), Ivano-cijevega simpozija v Rimu (Rim 1985) in do Slovaija beltinskega prekmurskega govora (Murska Sobota 1985), avtorja Franca Novaka, ter Ljudskega izročila Prekmurja (Murska Sobota 1988), avtorja Števana Kuharja, če omenimo samo najpomembnejše stvari. Zelo pomembno pa je tudi Novakovo bibliografsko delo, saj je sestavil nekaj vrednih bibliografij, med njimi npr. - skupaj z Jožetom Mundo - Sandor Petofi v slovenščini (Ljubljana 1973), v Škafarjevo Bibliografijo prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (Ljubljana 1978) je prispeval poglavja Avtorsko kazalo, Kazalo naslovov, Kazalo krajev izida in tiska, založnikov in tiskam ter Hranilišča in objavil bibliografijo Ivana Zelka pod naslovom Bogato delo zgodovinarja Ivana Zelka (Stopinje 1987, str. 32-34). Zelo skrbno sestavlja tudi svojo lastno nadrobno bibliografijo. Šele ta nam bo omogočila pravi vpogled v raznolikost in obsežnost dela enega najpomembnejših slovenskih etnologov današnjega časa, katerega delo je mednarodno priznano, in pomembnega slovenskega slavista. Tak je dr. Vilko Novak kot slovenski znanstvenik, kulturni delavec in razumnik. Jože Smej ga je ob njegovi osemdesetletnici življenja v posvetil-nem sonetu takole predstavil: V sijaju Hčlikona večen dan je, Izbrani se plesalci tu vrstč. Večino teh slavili so ljudjč, En rod jih drugemu je dal na znanje. V Prekmurskem slovstvu vsakdo zdaj vč zanje. Iskreno dajmo roko na sreč: Ljubezen naj ne žabi na imč Kulturnika, ki dragocen, iskdn je. Od Temlina do Miroslava Baše Naniza bisere besede naše, Opiše ljudske šege in navade. Vsevdilj nabira nam besed zaklade. A kdo oceniti bi mogel delo, Ki zmeraj ga opravlja še veselo. (Stopinje 1989) Jaz sam sem ga prvič srečal že pred mnogimi leti, ko me je - on predstojnik oddelka za etnologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, jaz še ves ubogi bruc - poklical z oddelka za slovanske jezike in književnosti k sebi (kako je zvedel zame, še danes ne vem), da bi me pregovoril, naj se prepišem na njegov oddelek, rekoč, da je slavistov kar nekaj v najini rodni pokrajini, etnologov, ki bi nadaljevali njegovo delo, pa čisto nič. Že takrat sem spoznal, kako ga skrbi za vsestranski razcvet njegove ožje domovine, kasneje pa tudi to, kako ponosen je na svoj rod, na svoje prednike,8 med katerimi so bili prav vsi - kakor kasneje tudi on sam - ves čas zavedni Slovenci, še najbolj takrat, ko je bilo z njihovo deželo ob Muri najhuje. Sicer pa naš portretiranec izžareva prijaznost, preprostost in skromnost, torej tiste človekove vrline, ki so last resnično svobodnih, samostojnih in pokončnih osebnosti. Vilko Novak je taka pokončna osebnost, čeprav so ga pred leti mnogi hoteli videti strtega, ponižnega in njim vdanega. A kaj takega napraviti iz njega enostavno ni bilo mogoče. Ker se sam ves čas svojega življenja čuti ne le »Beltin-čara«, temveč tudi »Bogdnj-čara«, bodo prireditve ob VI. Košičevem tednu kulture v KS Bogojina letos v znamenju njegove 85-letnice rojstva. Ta naša majhna pozornost naj izzveni v skromno zahvalo za vse tisto, kar je vrednega storil za vse nas in našo pokrajino. JOŽE VUGRINEC Opombe: 1 Kranjec je sodeloval z literarnim prispevkom Večeri, podna-slovljenim s Spomini iz Slovenske krajine, v L in 2. številki lista leta 1927. Večeri v nekakšnem uvodu prinašajo najprej avtorjevo nostalgijo po domačem kraju, nato pa še dva »spomina«, dve njegovi ljubezenski doživetji. 2 Dr. Tine Debeljak (1903-1989), pesnik, literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, esejist in organizator življenja Slovencev v zdomstvu, v Argentini (slovenska politična emigracija). 3 Vilko Novak: Naša zemlja (Poskusne črte). Kremen, štev. 2, junij 1926, str. 16. 4 Isti: Slovenska ljudska kultura, DZS, Ljubljana 1960, str. 4-5. 5 O knjižni prekmurščini govorimo predvsem v času od Temlinovega Malega katechismusa, Halle 1715, torej prve prekmurske tiskane knjige, do leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno Jugoslaviji; v tem času je namreč izšlo - sodeč po Škafarjevi Bibliografiji prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 - 334 enot knjig in periodike. 6 Jože Maučec (1907-1972), srednješolski profesor zgodovine in zemljepisa, rojen v Bogojini, najdlje delal in živel na Ptuju; v letih 1932 in 1933 bil za nekaj mesecev urednik Novin, v katere je tudi pisal, je avtor zemljevida »Slovenska krajina« (1934, 1957) itd. 7 Maučec, Novak: Slovensko Porabje, v Ljubljani 1945, str. 6, 7 in 8. 8 Med predniki posebej izstopata že omenjeni Ivan Baša (1875-1931) in Jožef Baša - Miroslav (1894-1916), Ivanov polbrat, obetajoči prekmurski pesnik in pripovednik, ki pa je zelo mlad umrl. Dr. Miran Ostan, radgonski zdravnik, se je upokojil Zdravnik mora biti dolgo med ljudmi Naš gost in sogovornik dr. Miran Ostan je eden tistih, ki ga pozna skoraj sleherni občan gornjeradgon-ske občine. Rodil se je leta 1927 v Subotici, kjer je bil njegov oče (doma iz Bovca) zaposlen kot geometer. Mati pa je bila doma iz Novega Sada in se je pozneje preselila k sinu Miranu v Gornjo Radgono. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Subotici in Novem Sadu, medicino pa je študiral v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957. Tam se je poročil s sošolko dr. Majdo Toplak, ki je bila doma iz Apač. Oba sta se najprej kot mlada zdravnika zaposlila v Slovenj Gradcu, po enem letu »stažiranja« pa so ju z dekretom poslali v Gornjo Radgono. Sicer sta imela na voljo še Ljutomer, Lenart ali Lendavo. Odločila sta se za Radgono. Miran je prevzel splošno ambulanto, Majda pa je organizirala ambulanto za otroke. Čez čas sta si v Radgoni zgradila tudi hišo. Rodili so se jima trije otroci in vsi so že pri kruhu. Z mamo živijo v Ljubljani in se radi obiskujejo. Dr. Ostan se je moral pred dvema letoma zaradi operacije kolkov predčasno invalidsko upokojiti, življenje na stara leta pa si je Dr. Miran Ostan omislil na podeželju, v skromni hišici na Janže-vem Vrhu. Svoje delo med pacienti pa zelo pogreša. »Kot veste, prinaša zdravniški poklic mnogo zadoščenja, če ti uspe pomagati bolnim. Ko pa spoznaš, da je bilo tvoje prizadevanje brez uspeha, pa si seveda zelo razočaran. Tako je pač v tem poklicu. Ponovno bi ga želel opravljati in delati v tem lepem delu Slovenskih goric, v naših krajih, med našimi dobrimi ljudmi. Vzljubil sem te kraje in ljudi. Imam veliko prijateljev in se počutim skoraj povsod kot doma. Mislim tudi, da je lahko zdravnik res zdravnik svojih pacientov, če je dolgo med njimi in jih tako kar najbolje pozna.« LUDVIK KRAMBERGER V tej hišici, ki so jo naredili iz domače opeke in blata ter jo pokrili z rženo slamo (»ritovinami«), se je dogajalo marsikaj zanimivega. (Fotografija: J. Ž.) HALICANUM - Okrepčevalnic v Lendavi res ne manjka, nekaj posebnega pa bo prav gotovo Halicanum. Zrasla je ob vznožju Lendavskih goric, tam, kjer se je letos usul plaz zemlje in pokril cesto. Objekt, ki je »vklesan« v hrib, zbuja pozornost mimoidočih. Podobne točke za počitek in osvežitev v bližini ni. Škoda le, da ni poskrbljeno za večjo varnost mimoidočih. Z zaprtjem tega odseka za avtomnobilski promet bi omogočili Lendavča-nom in gostom nemoteno uživanje v enem od najprivlačnejših delov mesta. Besedilo in posnetek: FRANC BOBOVEC NOVA ČAKALNICA - Krajani Janževega Vrha in Ptujske Ceste so si pred 28 leti postavili skupno leseno avtobusno čakalnico (postajno zavetišče). Le-to jim je lani avtobus potisnil s temeljev, tako da ni bila več uporabna. Zato so se odločili za zgraditev nove čakalnice. V ta namen so izvedli nabiralno akcijo in organizirali udarniško delo. Pred kratkim je bilo skoraj vse nared. Na gradbišču pa smo srečali Milana Zadravca, ki nam je med drugim povedal: »Vesel sem, da je akcija uspela. Pri organizaciji mi je veliko pomagal tudi Rudi Pučko. Krajani so radi prispevali denar in poprijeli za delo, ko je bilo potrebno. Tudi sam sem moral opraviti veliko prostovoljnih delovnih ur. Ni mi žal. Sedaj bomo imeli vsaj dvajset let spet mir in primemo čakalnico. Radi bi uredili še okolico - asfaltirali del cestišča in zasadili nekaj grmičevja. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER Pomurska turistična zveza ocenila najbolj urejene kraje in osnovne šole Vodijo Lendava, Gornja Radgona, Veržej, Beltinci, OŠ Veržej in Juršovka Zdaj so že znani rezultati ocenjevanja regionalne ocenjevalne komisije Pomurske turistične zveze, ki so jo sestavljali Erih Mohorko (predsednik) in člani Vida Jug, Marija Stani-savljevič in Franc Magaši, v akciji za najbolj urejene kraje in osnovne šole. V projektu Moja dežela lepa, urejena in čista so sodelovali številni pomurski kraji, ki so tudi letos pokazali marsikaj zanimivega. V kategoriji turističnih krajev je zmagala Lendava. Kot sedež občine, gospodarsko, kulturno, poslovno in politično središče daje videz slikovitega in urejenega turističnega kraja. Lendava danes ni znana le po naftni industriji, tovarni dežnikov, keramični industriji in drugem, ampak postaja tudi pomembno turistično mesto. Poleg baročnega gradu, kjer je stalna zbirka likovne kolonije in likovni zapis zgodovine Lendave skozi stoletja se je v jugovzhodnem delu mesta v novejšem času razvilo zdravilišče Terme s hotelom Lipa, ob njem pa rekreacijski center s poletnim kopališčem in številnimi igrišči. Zdaj so našteli že več kot 60 tisoč prenočitev. V poletni sezoni je dobro obiskan kamp s termalnim kopališčem v Petišovcih. In če k temu prištejemo še številne vinotoče, zanimive in kakovostne gostinske, trgovske in druge lokale ter bogato turistično prireditveno dejavnost, od katere je najbolj znana Vinska trgatev v septembru, lahko Lendavo upravičeno prištevamo med pomembne turistične kraje v Sloveniji. V kategoriji krajev s prehodnim turizmom je zasedla prvo mesto Gornja Radgona. V tem obmejnem mestu se ponašajo s številnimi urejenimi podjetji, prijetnimi lokali, turističnimi agencijami, kulturnimi ustanovami, športnimi igrišči, društvi, klubi in urejenim mednarodnimi mejnim prehodom. Danes so vsi objekti, ki so bili v desetdnevni vojni precej poškodovani, obnovljeni, urejena okolica pa daje videz, da je bilo v zadnjih treh letih veliko vloženega. Med drugim so obnovljene tudi cerkev in spremljajoče zgradbe s posrečeno poslikavo. Ena najstarejših ulic, Kerenčičeva pri mejnem prehodu, pa je pravi biser, saj je popolnoma obnovljena, v glav- V Melincih so bili drugi Ciglarski dnevi Tokrat tudi kmečka poroka Vas Melinci je bila nekoč znana po izdelovalcih opeke ali »Ciglarjih«, kot so jim pravili. Zdaj jih ni več, nekateri pa še obvladajo to domačo obrt. V Melincih pravijo, da imajo lepe spomine na tiste čase, ko so izdelovali opeko, jo sušili, žgali... Da ne bi na vse to pozabili, so lani začeli pripravljati prireditev z naslovom Ciglarski dnevi. Pred letošnjo slovesnostjo so tako spet naredili opeko, s katero so potem sezidali (s pomočjo blata) staro kmečko hišo v velikosti 3,5 krat 3 metre in jo pokrili z rženo slamo (»rito-vinami«). To delo je opravil zovali, kako so se nekoč poročali. Po poroki so mlada zakonca sprejeli starši z domačim vinom klintonom in vrtanki ter ju po stari kmečki navadi blagoslovili. Na »gostuvanju« pa so svatje plesali tudi sotiš, domači mojster Ivan Maučec. Scenarij za druge Ciglarske dneve pa je pripravila Nada Forjan, ki je bila tudi režiserka prireditve. Po »ciglarski« himni se je začela posebna poročna slovesnost. Domala vse je potekalo kot v pravljici. Mladi so z občudovanjem opa- »bekslin«, šamarjanko in druge stare plese. Peli so tudi stare pesmi, ki jih je zbral in priredil Andrej Maroša. Obiskovalcem pa so bila na voljo tudi domača jedila in ribe iz Mure. Skratka, drugi Ciglarski dnevi so lepo uspeli. JOŽE ŽERDIN Bila je tudi Krumplova noč Tradicionalna Krumplova noč v organizaciji Nogometnega kluba Lipa Tigop je pokazala, da si ljudje želijo takšne in podobne prireditve. Preteklo soboto se jih zbralo v Lipi okrog 2.500. Le-ti so »pospravili« kar 600 kilogramov krompirja, pripravljenega na različne načine, in 250 langašev. Glavni kuharje bil Vili Hašibrener. Poskrbeljeno je bilo tudi za razgibavanje oziroma zabavo gostov z raznimi družabnimi igrami. Moški so se pomerili v lupljenju krompirja, kjer je zmagal Jože Kleiderman iz Lendave. Vrhunec prireditve pa je bila izbira mis Krumplove noči. Med 15 kandidatkami je zmagala Ana Pal iz Murske Sobote, za njeni spremljevalki pa so izbrali Aleksandro Vojkovič iz Turnišča in Sonjo Kavaš iz Odranec. . * nem križišču pa so semaforji za večjo varnost. V šampanjski kleti zori šampanjec Zlata penina, ki se ponaša s šampionskimi naslovi. Po tridesetletni uspešni sejemski dejavnosti je Gornja Radgona pravo sejemsko mesto, avgusta pa je vsakoletni mednarodni kmetijsko-ži-vilsko sejem, največja tovrstna manifestacija v Sloveniji. Takrat se zvrstijo tudi številne kulturne, družabne, športne in turistične prireditve. Poleg tega ima Gornja Radgona tudi zanimive izletniške in turistične točke. Gornja Radgona je lepo, čisto, razgibano in vabljivo mesto. V kategoriji izletniških krajev je dobil letos najvišjo oceno Veržej. Po oceni regionalne komisije je kraj vzorno urejen, okolica je zanimiva, saj se tod začenja naravni Murski park. Veržejci živijo za svoj kraj. Maja prirejajo praznik narcis, junija organizirajo srečanje krvodajalcev Slovenije, konec avgusta pa kozje dirke. Tradicionalen je kramarski sejem v septembru. Etnološko zanimiv je Babičev rečni mlin, ki je trenutno edini delujoči mlin na vodno energijo. Mlin je danes že znamenita turistična točka v Pomurju, saj ga letno obišče povprečno za 300 avtobusov izletnikov. Tudi bližnja okolica Veržeja je zanimiva, saj se skladno dopolnjuje s krajem. Na severu ga obkrožajo murski logi, na jugu pa se odpirajo v Mursko polje. Turistično društvo Veržej, ki je najstarejše delujoče turistično društvo v Pomurju, je izdalo publikacijo »Vodnik po Veržeju z bližnjo okolico«. V kategoriji na prvem mestu w središče Markovskeg po urejenosti zelo n P Posebno zamim cerkvi, obnovljena stavba, naselje ec in pališče, otroški z okolico, gostih stiina Pn tom pod kostanji, g Štajercu, nova P®#® stadion ob..Š°' deluj«0 stadion. P^ecin^‘ vpadnici iz Odranec ® Sobote, ka* n\Uznanpofo dober vtis. Kraj J r^ta-klornemfest^ vitvi domačih op kar Jtinčani P’l prireditev. Bem š otti» znani tudi kot d°^ na različnih P°gW so ponesli ime k J kros. Tamkajšnje^ društvo pa je v ^ja1’ spevalo k urejenost tudi notranjost, J dilJ onalna komisija kateri od Priznanje Pa J tomera. Nas^J0 ureje^ šovkaje vzorn hrupa m po n P jpoč^' $ človek tam lahko pnjaz°6 pem, mirnem $ okolju- miLaN Blaguški fiičkec Či bi pje zaj anšiendig zafiička, te bi zagvgasili, m mindtah prileteli k Blaguškemu jezeri i°trde pa sl ji N, so pre hitri' kak ti šnelciik. Gasilci' bi po vujžgalo. Novinarof pa pre sploh nebi. odldŽn'ibf^ Udje zafrkovlejo, ka so eni novinari pre tur $ j direktori Elrada Vtiki, ka napišejo pre fse> . privotnoj firmoj Agon zmisli! Zmisla pa po ^,^0-neke kozlarij, kere so vzeli zaresno noV^( M pa še indi. Toti je pje toki' kak jiirjofški _ kroti, keri so I6ni pisali' f cajtnge, ka prt' -^roP11^ in formo vivo v lesi pa viin žegnano Blag^kaso^ boga, ka še fse. V resnici pa mojo od fsega, ^sta^.. „ $0 drek. Nčgda je formo vivo, no Včbaričovo^^ mačija pa koncerte priprovla komunistični r V te venda šli tisti komunisti med krščdjnske nl r zaj tan fr lužijo, kak pre pri Jur ji fse ? -g jsl pošteno: so mčli!? Ka se jin te zau špbt z • ka ) Jezero so tudimčli. Zaj pa se Vuk °k o^1'.a ji zrihta. Ja, nepovratna sredstva je po * najbt^,nsp^ blagoslovi pa po zvčzah resen ddba, jezero p ji bilo. Pa še htkšo. Naj van povdn risnico. 0 j inšpektor da Blaguško jezero zapreti, ka -j0: ka vred; ka je pre preveč svinsko. Zaj pa te P j s P°. v toten napihjeno nebešken jezeri injP~Eia svija^° Agon poden flikali; ka jin pre ziher d $ bdspddi. , igja S totin Blagiiškin jčzeron so se & ° Jiirjofški »arhitekti« so ga napravili s Trd pj jr stručno, ka je malo močnešiši deš jčs P„la’jn{>sii v skoro voda zalila pa Ščovnico bi skoro Hbnga paj, kak se svčt grdo vrti! .. m 5° Nčgda je v blagiiškoj grabi' f šumi na J /nVV1* kova zdjza. V zdjzi pa so bili raki. Dčca so J jih nosili dom6. Stori Trbiilek je mlčja v s zap^jib^ Gda pa so toto jčzero skopali pa ga se je zapoltlo, te so pje vodiš viin spustih- J čuda v vodi, pa so v blati pocrkale. vr^' Anilo strčba. Deš ga je navič napuna z dreko^ ftbP^ JI znčno je Blaguško jezero po tčn, ka se Je dosti dece, pa tildi ta včki Uidi. B6g sč jin s'’ k . pO' pa toto jezero bild skds tak po malen sr m M mu. skupnost Videm, to je Sveti Jiiri ob moga, či ga zaj latlivo hvolijo, naprdvij Huncvoti. . Te pa naj živi' jiirjofški turizem! Pred 1 gill, P1 , auslender rčsen htčja nad jezeron postavil t krajčvni »bčgeci« nagndli. Pa še koga bi ,r'_ pa n1 , Ne sikerajte sč, zaj so tak Pčsfidnčvi mup ’ iskali mrzle vodč, pač pa pomalen Žč topt°- stran 11 za mlade Larina etno festival J Keltskim večerom se bo *ob 21. uri na graj-w dvorišču v Soboti končal lMa etno festival. Najprej ’Wpila irska skupina LIF-11'UNKS, katere člana, O’Shaughnessy in Paul ■^ratten, prihajata iz Du-?ni' Oba sta veliko potovala '?'Ao naučila različnih sti-“toja. Pridružil je Rubrikopripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Glasbena uganka Večina vas je pravilno odgovorila na našo glasbeno uganko, da so Inštruktori spremljevalna skupina Bajage. Izžrebali smo Valentino Mertiik, Kmečka ulica 22, 69231 Beltinci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo podarja trgovina M - Shop iz Murske Sobote, bo dobila po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove nagradne glasbene uganke: Katera skupina poje pesem Another Brick in the Wall? ■ Odgovor: _:___________________________ boljšega v irski glasbi. S svojo glasbo pa znajo vedno narediti zabavo. Večer bo sklenila skupina BLEIZI RUZ iz Francije, ki obstaja že več kot 20 let. V tem času je izdala 7 samostojnih plošč, posamezni člani pa so sodelovali na številnih kompi-lacijah. Nastopali so že po vsej Evropi, kritiki so jih vedno dobro ocenili in tudi publika jih je vedno dobro sprejela. Novinarji so jim dali vzdevek »ambasadorji bretonske kulture«. MNENJA, stališča naj- Odgovore pošljite na dopisnici do 30. avgusta na nasiov: Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. S pripisom za Pop Rock Novice. Skupina je nastala leta 1965. Prvič so igrali za dobrodelne namene leta 1967 za časopis International Times. Bili so prvi v Veliki Britaniji, ki so začeli uporabljati light show. Njihov debitantski singl je bil Arnold Layne o transvestitih. Njihova prva plošča pa je bila The piper at the Gates of Dawn, ki je izšla leta 1967. Za njihove prve uspehe je bil najbolj zaslužen vokalist in kitarist Syd Barret, katerega so mamila kmalu spravila v sanatorij. Njegovo mesto je prevzel David Gilmoure. Leta 1969 so napisali filmsko glasbo za film Odiseja 2001, kat so izdali z albumom More. Leto kasneje so posneli album Atom Heart Mother, zanj je značilno eksperimentiranje s stereo efekti. To je bil tudi prvi album, s katerim so zasedli prvo mesto na britanski lestvici. Uspehi so se nadaljevali, velik bum pa so dosegli leta 1973 z albumon Dark Side of the Moon, ki je eden najbolj blestečih v zgodovini rocka. To je tudi album, ki se je najdlje obdržal na ameriški lestvici najbolje prodajanih albumov. Njihov naslednji album je bil Wish You Were Here. s katerega je pesem Shine on Your Crazv Diamond, posvečena Sydu Bar-retu. Eden od najpomembnejših albumov je tudi The Wall. katerega so posneli leta 1979. Z istim naslovom in tematiko so posneli tudi film. Opisuje pa travme, ki jih je Roger Waters preživljal po smrti svojega očeta v vojni. Podobno tematiko je imel tudi njihov naslednji album The Final Cut in obenem zadnji z Watersom. Waters je kot ključna oseba v skupini predvideval razplet dogodkov po tem albumu, zato verjetno tudi tak simbolični naslov. FIoydi so delali naprej, vendar daleč od tega, kar je znano za ime Pink Floyd. Waters pa še vedno izdaja plošče v stilu stare dobre skupine Pink Floyd. Po šestih letih se spet pojavljajo v živo, v petek, 19.avgusta, jih bomo lahko videli na Dunaju. Vendar so sedaj ostali le še trije, pevec in kitarist David Gilmoure, bobnar Nick Mason in klaviaturist Richard Wright. Seveda pa ne smete zamuditi ene največjih predstav, kar jih glasbeniki znajo narediti. Novice od tu... Na Murskem valu že lahko slišite pesem Molitev za dež kantavtorja Nikole iz Tropo-vec. Nikola je sam avtor besedil in glasbe. Za svojo skladbo je tudi sam posnel vse inštrumente, kmalu pa bo v Cankarjevem domu posnel še nekatere svoje pesmi v angleščini. * * * Konec avgusta bo izšla kom-pilacijska plošča z naslovom Tran Slovenia Express, za katero je 14 slovenskih skupin in glasbenikov posnelo predelane pesmi nemške skupine Kraft-werk. Ploščo bo za slovensko tržišče izdala založba Mute Re-cords, s katero sodelujejo tudi Depeche Mode, Erasure in Nick Cave. Spota skupin De-molition Group in April Nine se bosta vrtela tudi na MTV-ju. ...in tam Pet milijonov dolarjev zahteva neoboževalec skupine Stone Temple Pilots, ki je bil lansko poletje na njihovem koncertu v Bostonu. Med nastopom naj bi nekdo vrgel na oder neki predmet, zato je skupina prenehala s koncertom. Zahtevala pa je, da se javi krivec. Potem so ga zvezali in nanj urinirali. Zastopnik skupine to zanika in pravi, da ga je pevec Scott Weiland le udaril s pestjo. * * * Skupina Ace of Base je spet v studiu, vendar so se odločili, da bodo nekoliko spremenili svojo glasbo. Čeprav je bila njihova plošča prodana v platinasti nakladi, bodo na novi plošči prevladovale balade. Plošča bi naj izšla konec tega leta. AUDIO -VIDEO-CD ft|SHOF 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 prinašajo \ nprn naslovom, objavljenim v 32. Pr^eč,‘ure8a avtor !e ^fan Smei' n,,tave plekkosti. zato na njegov V D 0,7|nenZ Prospektu, ki je zlasti med tistimi, rSei .iu v „ ugodno spreiet, v tem prehod-M^ne» ih h ^tenti*- Ie pod 'em izrazom popolnoma Jhh p0^a 'uristična, kulturna idr. po-destinacij, krajev in ljudi igra, ~ iz Prekmurja in Prlekije, in da in v‘n vsebine na tržišču zahteva hi “liC s° Zelo ‘ko sredstev. Stvari in razmere in zahtevne. n °Zofske' 'ako poenostavljeno pleteniče-Ra katedra novinarja Smeja. Li ŠTEFAN DRAVEC | Pomurska turistična zveza vežica Z^ka v»4-U^iaje bilo objavljeno, da se bo PO tem ,n°Vem pokopališču V,Ra' prek ^ ‘Zgleda, da se krajevna skup-k°t so 't7? da se 7,0 t‘sto kar krajani Pt, Vpfi‘00 in e ovadnico enkrat začelo urejati, it ^ukati^0 ie referendum, vendar je Vrč veihl0vad ’ .^dtem ko je telovadnica imela ^“dni0 dennha ie velika in moderna in zanjo Se rla> čeprav smo že imeli veliko ^^^''‘‘dila nova. Ob tem sem prepričan, da če bi imeli referendum samo za telovadnico ta ne bi uspel. Za pokopališče sem te zdavnaj imel vse potrebna soglasja in soglasje inšpekcijskih služb, saj sem bi vaški odbornik. Kot odbornik nisem imel tiste moči, čeprav sem staroselec, kot so to imeli prišleki v odboru KS Radenci. Ker sem pri odločanju vedno potehnil kratko in se mi to ni dopadlo, sem se umaknil iz odbora. Ob tem sicer pozdravljam odločitev, če bo zares prišlo do ureditve novega pokopališča in gradnje mrliške vežice. Ob tem se seveda bojim, da cela zadeva ponovno ne bo ostala samo na papirju s kakim izgovorom, da je kaj bolj nujnega, predvsem zaradi tega, ker so sedaj razmere neznosne in krajani iščejo svoje zadnje počivališče v Radgoni, Križevcih in Kapeli. K temu pripominjam, da pokopališča v naši pokrajini skorajda povsod ob glavni cesti, zato se zavzemam, da naj bo tako tudi z radenskim. Zemljišče, na katerem, naj bi ga gradili je državno in država smo vsi državljani, zato bi ga država morala brezplačno odstopiti in privoliti v gradnjo pokopališča, če zakon to dopušča. Sedaj čakamo, kaj bo ukrenila KS Radenci, sicer pa mislim, da bi ob tako pomebnih odločitvah morali odločati vsi krajani in biti o tem obveščeni in bi jim morala biti dana možnost, da izrazijo svoje mnenje. Nekdanji odbornik KS Radenci stari Radenčan Ali država zares ne sme poseči v nerede, ki jih lahko povzroča cerkvena oblast? Ker se je v tem zadnjem času mnogo govorilo in pisalo o razkriškem problemu, se je verjetno kakšen Slovenec tudi namrdnil, češ v tem Razkrižju pa so ljudje res nemirnega duha. Če res kdo tako površno razmišlja, naj se čim prej odpravi v to obmejno območje in od blizu sam presodi veliko krivico, ki nam jo povzročajo tujci pod krinko vere. V Sloveniji sta Država in Cerkev ločeni, a s tem ni rečeno, da je dovoljeno Državi zatiskati ušesa in oči, ko se slovenski državljani že več kot štirideset let ubadajo proti vsiljevanju hrvaškega jezika v verske obrede. Vprašanje slovenskega jezika na slovenskem ozemlju pa ni več samo verski problem, ampak je »srce« vsakega naroda. Vera in narod sta bila v vsej človeški zgodovini globoko združena. Da smo Slovenci obstali, se moramo zahvaliti predvsem slovenski Cerkvi, ki ima velike zasluge za slovenski narod. Ko je JLA napadla Slovenijo, so Hrvatje mirno puščali tanke čez mejo. Na Gibini in Razkrižju se to ni zgodilo, ker so tu Slovenci, ki so zvesti Bogu in svoji domovini. Napad na Slovenijo pa ni le tisti z orožjem, ki dela veliko hrupa in je takoj opažen. Napad je lahko tudi moralen, političen in narodnostni. Ali res mislite, da je našim sosedom toliko za vero slovenskega naroda? Če bi bilo tako, potem bi se kot vsak misijonar, najprej hrvaški župnik moral naučiti naš materinski jezik in šele potem apostolsko delovati. Stvari pa so se odvijale ravno nasprotno. Tuja cerkvena oblast je vsilila Razkrižancem hrvaškega župnika in mu zagotovila hrvaško »ognjišče« z njegovo hrvaško sorodščino, ki jo je naselila na razkriško župnišče. Hrvatenje slovenskega naroda pa se je izvajalo po- časi. Najprej so bile vpeljane hrvaške molitve, potem so bila nekoliko pohrvatena imena v cerkvenih knjigah, potem razne razdvojenosti med verniki, zaradi morebitne »svetosti« božjega namestnika itd. Cerkvene pesmi so na srečo ostale nedotaknjene, ker Slovenca od slovenske pesmi tudi pod krinko vere ni mogoče ločiti. In kakšno je stanje danes? Ne boste mogli verjeti, ampak če boste šli od hiše do hiše, boste lahko videli, da so na Razkrižju sami Slovenci. Tudi sama hrvaška »trdnjava« na župnišču nosi slovensko državljanstvo v žepu, da lažje od znotraj slovenske države deluje proti Slovencem. Skoraj vsi verniki hodimo k slovenski maši, kjer mašuje slovenski duhovnik; toda pod kakšnimi pogoji. V župnijo prihaja od zunaj in vsakokrat, ko hoče maševati, mora prositi tujca Hrvata za cerkveni ključ in druga dovoljenja. Ali gospod Bog res zahteva, da morajo slovenski duhovniki na slovenskem ozemlju klečeplaziti za hrvaškimi »gospodarji«? Zakaj pa je Slovencem sploh potreben hrvaški župnik, če že imajo svojega domačega duhovnika? Ali naj ostane tukaj, da bo še naprej rovaril proti slovenskemu narodu in da bo Zagrebu dajal lažno hrvaško podobo o Razkrižju. Ali res mora razkriška župnija vzdrževati vso župnikovo sorodščino, ki je sovražno naperjena proti našim ljudem? Zakaj se nočejo ti ljudje vrniti nazaj v svojo priljubljeno Hrvaško? Moram vam povedati, da Razkrižanci niso šovinisti. Vsi imajo kakšnega sorodnika ali prijatelja čez mejo, le nekega vsiljevanja ne maramo na »uradnem«.prostoru, kot je tudi cerkev. Ko je JLA napadla Slovenijo, smo jim Slovenci lahko odvzeli vodo, elektriko in telefon, pa to ni bilo protizakonito. Razkrižanci ne smejo izbrisati hrvaških napisov, katere je Hrvat samovoljno vpisal v notranjosti cerkvenega poslopja? Vse to žali naše ljudi in niso brez vzroka »razburjeni duhovi«. Brali smo po časopisih in vemo iz cerkvenega zakonika, da Cerkev mora spoštovati vsak narod. Cerkev mora biti v službi ljudem, ne pa jih izkoriščati za politične in druge namene, kot so to delali v srednjem veku »kapitalistični evropski lažni misijonarji«. Država Slovenija se mora zavedati, da so meje najvažnejše utrdbe za celo državo. Vasi ob meji morajo imeti še posebej državno pomoč in podporo, ker so izpostavljene največjim nevarnostim. Zakaj pa v hrvaških vaseh, ki so tudi ob meji kot je Razkrižje, ni nobenega slovenskega župnika, ki bi s pomočjo mariborskega škofa »porajal« pod krinko vere kakšne nove župnije? Ali Slovenci res nimamo pravice na svojem ozemlju imeti svojega slovenskega škofa in slovenskega duhovnika? Če je tisto pisanje po časopisih glede »barantanja« z Razkrižjem resnično ali ne, Razkrižancev več nihče ne pomiri, ker vedo, da ima država vso pravico in sveto dolžnost odstraniti tujce, ki že več let vznemirjajo in žalijo domačine. Ali je res tako težko preseliti enega župnika? Koliko slovenskih duhovnikov pa je delovalo po Hrvaškem, Srbiji in drugod, pa so morali vzeti svoje kovčke in mirno oditi. Jezus je poslal svoje apostole, da naj gredo po vsem svetu in naj oznanjajo evangelij. Duhovnik je že po svoji duhovniki naravi poslanec, ki hodi..., ne pa »stoji« na enem kraju že več kot 40 let, čeprav ve, da ni na svojem mestu in ve, da deluje v škodo ljudem. Župnik Slaviček, če bi bil božjega kova, bi moral sam obvestiti Vatikan o resničnem položaju Raz-križja, ne pa da še kar naprej trdi »ovdje je hrvaška Župa«. Ali bo slovenska država zares čakala, da bo ta človek »prodal« slovenske državljane? Take in podobne misli sem zbrala od mojih raz-kriških sovaščanov. M. R. Nove podražitve spominjajo na bivšo državo Prebivalce Slovenije preveva vse bolj neprijeten občutek pesimizma, ki jih ne vara, da se pri podražitvah vračamo v bivšo Jugoslavijo. Upam, da se bodo vrli poslanci skupaj z vlado vzeli nekaj dragocenega časa, za drugačne argumente in pojasnili oz. demantirali, da ni tako... Morda je vlada zvito predvidevala, da si v času počitnic občani pač ne bodo belili glave z novimi cenami, ki se spreminjajo kot vreme. Najprej so bile na vrsti PTT storitve, višje cene električne energije, čeprav velja letna tarifa, že tako zvišana visoka RTV naročnina. Pa me zelo zanima, koliko družin ima dva in več TV sprejemnikov, če so se na RTV odločili za pavšalno plačevanje, sodu je izbilo dno sprememba cen naftnih derivatov. Na prvi pogled to ni velika podražitev 2 % je zanemarljivo malo, vendar se ne morem znebiti neprijetnega občutka na bivšo državo: ko se je podražila energija, se je sprožil plaz podražitev, kot se dogaja danes. Občane tihe podražitve živil in zelenjave, ki so postale enormno visoke kar že opozarjajo celo tujci, kar krepko neupravičeno sproščanje cen v gostinstvu, kot smo slišali na TVS, ker je pač sezona, počitnikovanje na višku in tako imenovano tržno gospodarstvo (po cenah) nas bo naredilo večino reveže. Hvaljenje preko medijev, koliko deviz ima država, zraven še precenjen tečaj tolarja, ker je trenutno preveč deviz, vendar ko se bo sprožil plaz devalvacije in tolaženje zavoda za statistiko, da je mesečna inflacija le en odstotek in nekaj desetin. Blagor jim, kdor verjame. Zastavlja se vprašanje - doklej bodo volivci vzdržali in nemo opazovali korigiranje cen navzgor. Jože Kaučič Lomanoše 6 69250 GORNJA RADGONA Farsa - zavijte v pravo prodajalno! Sem upokojenka s precej nizko pokojnino in se zelo preudarno in težko prebijam iz meseca v mesec. Zato iz leta v leto z veseljem pričakujem posezonska snižanja, bodisi v prodajalnah s konfekcijo ali obutveni stroki. Toda že nekaj krat sem bila razočarana v istih prodajalnah, prodajalnah BOROVO. Na reklamnih tablah in panojih pred prodajalno BOROVA piše »ZAVIJTE V PRAVO PRODAJALNO«, toda dragi kupci to je le vaba ribe na trnek. Tudi jaz sem prebrala reklamni listek pred izložbo posezonsko znižanje od 20-50%, vstopila v vse štiri Pomurske prodajalne Borovola, toda že prvi dan žnižanja s 50% nikjer, je že pošlo, žal..., vedno isti odgovor. Hvala, gospodje borovski, takšne reklame niso zrasle na zelniku zatiranih SLOVENSKIH prodajalcev, ki se trudijo ustreči in postreči vsakega, ki vstopi v prodajalno. To kulturo ste prinesli vi s seboj, ko ste prišli v Slovenijo. Ob tem bi še samo vprašala, kje so inšpekcijske službe, da jim ob takšnem zavajanju kupcev ne stopijo na prste. M. Sobota: 14. 7. 1994 UPOKOJENKA stran 12 ne zgodi se vsak dan Proti raku Tako vsaj sklepajo kitajski in ameriški raziskovalci, ki so proučevali življenje 30.000 prebivalcev v kitajski pokrajini Lin-xian, kjer imajo največje število rakastih obolenj želodca in požiralnika na svetu. Po daljši terapiji s tako imenovanim beta karotinom se je smrtnost zaradi raka v tek krajih zmanjšala celo za 21 odstotkov. Rezultate omenjene raziskave je potrdil tudi italijanski profesor Salvatore Toma na milanskem inštitutu za vitamine. Beta karotin je snov, ki jo vsebujeta zlasti sadje in zelenjava rumenih in oranžnih barv. Žal je v sodobni prehrani zaradi pretiravanja s konzervirano hrano vedno manj beta karotina, pa tudi drugih vitaminov. V Londonu so zelo slovesno proslavili stoto obletnico odprtja towerskega mostu. Celodnevno praznovanje se je zvečer končalo z veličastnim ognjemetom. Navdušeni gledalci pa niso niti slutili, koliko dela in priprav je bilo vloženih v pirotehnični spektakel, ki je jemal dih. Te zvezde namreč z neba ne padejo kar same od sebe. Kolumbovi paradižniki Amerika TCfr ^epo rdeči, vendar sumljivi paradižniki iz o niih ha e ne dajejo nič kaj hranljivega, zato je glas ie bilo tXTraV'čen’ so tiste čase govorili Britanci. Vendar namreč mnenje enako rehabilitaciji. Prvotno so imeli ie neka a rf|PeJC1 paradižmk za strupen sadež. Se leta 1890 kuhati n • ® ■ na kuharska knjiga svetovala, da ga kaže rdeči Ure’ češ da je sicer neužiten. Skrivnostni blodnip Z Je b' tU(i' osumljen, da povzroča »ljubezenske DunaiAm Zat° S? ga d°lg° imenovali ljubezensko jabolko, v naraH -' S° ®a Ze ^malu poimenovali »paradies«, ker tu Hm rtSt,CJ° PreP°vedani sadeži. žanskem k Je Je Š1° drugi pridobitvi iz Amerike »* porekla s vU <- Ker n'so Poznah njegovega mehiškeg v 18 stni°tkOrUZ° naJPreJ sejali na vrtovih, preden so J v naših p ‘^"amenili večje površine. Madžari veljajo Zmota J3J'h kot ‘ZVirna avtoriteta na področju papn^-2 je prinesel Kolumb s mojega prvega po«’ per« ko • At antika. Sprva sojo imenovali »španski p v »turški Je pnsPela do Turčije, pa so jo preinKn0 stolff ■ poPer<<’ na Madžarsko se je preselila šele v • kuhinj h lUdi °StaIa' V 16- stoletju sepolasti^op^ nainX k ’ k' Je prav tako uvoz iz Amerike. Verje uvoz iz Amerike pa je tako imenovana Kolumbi? hruška’ k' so J° pozneje preimenovali v kro®P ' peturni., 6'V hvaležni tudi vrtnarji: dalije, a J’ obopatiia ^-,je 'mai° ameriška korenine. Amerika n J kakfo • tUdl S tako imenovanim »kolonialnim blag kao ,n vamlya, tobak in kavčuk. Zajtrk Tradicionalni angleški zajtrk bomo v vročih poletnih dneh v prihodnje pojedli tudi v obliki sladoleda. Peter Red-stone in njegova žena Suzzane, ki imata v angleški grofiji Južni devon mlečno farmo, sta na trg poslala sladolede z novimi okusi, ki vsebujejo jajca, klobase, gnjat, drobtine opečenega kruha, med in čaj. Poskrbela sta tudi za vegetarijance. Zanje sta izdelala - brezmesni sladoled. Katedrali iz vžigalic Tristo petdeset tisoč vžigalic in tri tisoč ur dela. Francoz Gerard Gergeres je iz vžigalic izdelal natančen posnetek katedrale v Reimsu. Model je visok dva metra in pol, tehta pa približno dvesto kilogramov. Vžigalice je umetnik zlepil z osemsto tubami lepila. Nalepil je tudi tristo figur iz plastike, ki jih je prav tako izdelal sam. Zanimivo je, da Gerard še nikoli ni bil v Reimsu. Svoje katedrale ne bi prodal za bajne denarce. Pripravlja se na zahtevnejšo nalogo - izdelati namerava gradove iz doline Loire. ednoga igralca dvakrat na tribune na Murinon igrišči do Gringosof prpelale fuzbalen tekme. ka pa talijo za nočne odo po soboškon Športno aktivnost smo zagnali s prekmurske republike z velkin zaleton. Mladinci so nan s svetovnega prvenstva prnesli medalje skoro s krblačof, v Švici či bi nj in sodnik nej žuto pofarbo, pa nove > gvtišno prejk blekati lestvice. Samo reflektor! ešče Tak je Bela premižlavo, gda je šteroga jako rad ogleduje pa občildUJe, Ciglij, nej bitu sigdar tak v red zeti, kak bi trbelo, zatou telko bole naturno vd vido. Grad v parki je sigdar nekaj mou v sebi. Gledališko dvorano, pa kino, pa knjižnico, pa muzej, pa občinska uprava je negda notri bila, pa gozdarska sliižba, pa mladinski klub, pa restavracija, pa pisarne za gltlje, pa za slejpe, pa fotolaboratorij za amatere, pa.......do večera bi lejko naštevo. Tou je vse bilou po tiston, gda je vojska z grada odišla, okoli 57. leta. Okouli tresti seden lejt je minolo, ka je tou grajsko dvorišče dočakalo, ka so ga navzkriž postavlene kocke, pa svojin očen. S petouf je pon Bela je gledo, te • nej mogo vdrvati poklačo, z rokof pošlato, pe te je kumaj vdrvo, ka se je tou zgoudilo. Gda je šou vd z dvorišča skouz glavna vrata, štera so prouti varaši obrnjena, bi si pred gradon skoro nogou na edni od marmorni plošč, tan ten , jkane kak či bi zvalovano morje zmrznolo. ka si je gleženj vednačo v normalen položaj, vse Med premišlavo, ka de li s tistof cesto« od grada prouti Zdravstvenomi doumi, ešče vozijo že vsa po šteroj so se ta obiskovalci cejloga svej ta k prle velki špot pa sramota, pa skoro Je se pa ka je tak blatna ali pa prašna že cejli tej 37 lejt, pa de znankar ešče eno trest lejt poteklo, prle, kak jo z asfalton prevličejo. Z naj., naj, turistični kraj, brat Džouži. Kompas Znanstveniki približno že četrt stoletja vedo, da imajo ptice selivke, ribe in mnoge druge živali nekakšen »magnetni čut«, s katerim se orientirajo na svojih dolgih potovanjih. Zdaj pa sta raziskovalca vedenja živali Mary in Kenneth Able z newyorške univerze v Albanyju dokazala, da vsaj ena vrsta ptic - savanski vrabec - pred vsakokratnim poletom svoj kompas na novo usmeri. Vrabci, ki letijo iz severovzhodnih predelov ZDA na jug Mehike, se pri orientaciji ne ravnajo neposredno po položaju sonca, ampak imajo nekakšen polarizacijski filter za sončno svetlobo, ki je razpršena po zemeljskem ozračju. Z njima zaznavajo za človeško oko neviden teman pas na nebu, ki se proti soncu nagiba v kotu 90 stopinj. S pomočjo tega vodila lahko ptice vsakokrat na novo usmerijo svojo orientacijsko napravo. Goli Michelangelov Adam je razburil Hollywood Leta 1564 umrli genij itaijanske renesanse ima spet težave s cenzorji, tokrat s hollywoodskimi. Nadzorna organizacija filmske industrije je prepovedala reklamo za film nič kaj krepostne vsebine samo zato, ker je v njej mogoče za kratek hip videti Michelangelovo mojstrovino Adamovo stvarjenje z Adamovo moškostjo. Kar že stoletja krasi sikstinsko kapelo v Vatikanu, naj bi bilo za ameriške gledalce preveč šokantno, menijo apostoli morale, zato so reklamni film v tej različici prepovedali. Jack Velenti, predsednik nadzorne komisije, se je za neprijetno odločitev opravičil: »Vsi delamo napake, in to je bila ena največjih.« OVEN BIK Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, četudi bo on karseda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Grozi ti »nevarnost«, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot se je pripetilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskušati, saj je »dobitek« več kot mamljiv. DVOJČKA Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar bi bila veliko lepša, če bi jo imela s kom deliti. No, to pa je zadeva, ki se ti obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le malce truda in pozornosti, pa bo! On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi... RAK Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet, in to te bo prizadelo tako čustveno kot materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša. Dolarsko kraljestvo Odkrili so pred mnogimi stoletji izginulo puščavsko kraljestvo. Kje? V Las Vegasu, kje pa drugje. Lastniki največjega zabavišča na svetu dobro vedo, da je treba obiskovalcem vedno ponuditi kaj novega. To »odkritje« izgubljenega kraljestva jih bo stalo kar 750 milijonov dolarjev, a računajo, da se jim bo naložba po letu 1997, ko bo puščavsko kraljestvo sprejelo prve obiskovalce, kmalu povrnila. Dolar je pač edini vladar tega sodobnega kraljestva sredi puščave. Čez Rokavski preliv Sedeminšestdesetletni Američan Ted Eriksson se pogosto spominja svoje slavne športne preteklosti, ko je trikrat preplaval Rokavski preliv. Zdaj pa, ko ni več pri močeh, za maratonsko progo od Dovra do Calaisa pripravlja svojo psičko Umbro. Uboga me-šančka naj bi za ta podvig plavala polnih 15 ur. Nekdanji plavalec vsak dan uri Umbro na Floridi v upanju, da bo izpolnila njegovo čudaško ambicijo. Toda že zdaj ga hudo kritizirajo angleški in francoski ljubitelji živali, z negativnim mnenjem pa se je oglasil tudi član Zveze plavalcev La Mancha. Erikson namreč dogodek načrtuje septembra, ko bo voda že zelo mrzla. zvezde vam kažejo Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Enako velja tudi za ljubezen. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi zanesljivejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še donedavna kazila srečno življenje. V tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: Tvoji poslovni načrti se bodo končno začeli uresničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali! DEVICA TEHTNICA Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč pe omahuj, ampak... On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj boljšega... ŠKORPIJON Ona: Izlet v neznano ti bo odprl nesluteče možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati. On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost. On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, ki lahko zelo vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. RIBI Po 70. let«1 . V Botanični. 7ru je spor°' zems.ke^nL v nekaj čil, da,b0 JLansk3 vzcvetela velikan la lina, ki je najavi leta 191 sodi v dr v i®en< platusov, ki s obiila tako zato, ker P podobm ntok tllfla nemu udu. Ko cveti, oddaja itegneW vonj-da s tem P želke.Cvetmn pa ima temno titaOum Sorodna rasti n bot3fll je v leidens^ cV6te nem vrtu leta 1956 m J šest metrov viso* Bodeča j? Na kmečki skem mestecu S s stavili le^1^^' d°mačorne čokoladi marmorne, in p lijeve, P’bzaočiinžpfitež' Skratka: paša j s0 p j6 Nagrajeni P"® osti, «a) nili veliko P . puding’■ je pritegnil^p^pr rega j.e ^8’pA Je kuhati ZanSoSt rf sebna zan grajene Ona: Kritično obdobje je sicer za pokra* more zagotavljati, da se ne bo po |j0 b0, d poceni, toda kako bo naslednjič? &e Uj malo boljši preventivi! .. . siC0r dobi® nOnoJ On: Poslovni uspeh ti bo Prek,jjhna predvs®®b0|. P®2, bežni. Je že tako, da ti je pomrhonšž®^p°s varnost, za drugo pa si mnenja, da te ne bo preveč zaneslo... v Ona: Bodi pozorna, saj se bod° J^vftoj^ tD in nenavadne reči. Partner bo pos Vs9kako mu raje posveti malo več pozorno ■ 0 voi ei pošteno poplačati. nasm®!"; » po P' nif' On: Nečemu se boš prav od src rijatel|i * bo ves konec tedna. Izlet z novimi cu nepričakovana spoznanja o čusrv popolnoma ravnodušen. ■hn začel Ona: Partner bo precej slabe volje, saj „0 v W za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar. .. ja S'7 . interesu. Le stežka ti ga bo uspelo preprib’ ’ le domišlja, saj je resnica povsem druga^ On. Nestrpno boš čakal na neko pri02 dria se preprosto odkorakala mimo tebe. Sredi diW se izredna zabava s prijatelji, kjer se ti o drugega, kot boš pričakoval. b” in ker je mama kar naprej Angelci ponavljala ,si mojg> rad prišel na vrsto. Zlezel je pod odejo in čakal. pili »Odeni se, k meni se stisni,« je rekla Nada. ujemala „ ji Z eno roko je držala objeto Angelco, z drugo je obj gaJ so J so trenutki, za katere si je želela, da se ne bi nikoh K® zijaj' min ljudje in vse, kar se je zgodilo. Po treh dneh skrivanj . zpoj Ve, da se tega ne bo mogla rešiti, a kaj je tisto v prim J rtaO11 Angelco. • daje0 Mirka ni bilo k njim v dnevno sobo. Sklepala pa Je’ v njern LMce povedal. Če ju je pustil k njej, je to bilo znamenje, daj . ^la- n Najbrž je že v hlevu. Ne bo mu povedala, kje se Je . ;e jiiie^a Sonje ni hotela izpostavljati. . . rjzna, i Se vedno pa se ni mogla dokončno odločiti, ali naj JsnOči m D' j tega z Jaklinovim Rudijem. Ni se mogla znebiti vtisa. da nebo v tem, česar jo ljudje obtožujejo. Ali pa se je odloč»’ kof pa £ pndka verjeti. Pred ljudmi mu bo laže reči ,ni kriva, lažete , p tako' je*. Če bo laž zavestno razglasil za resnico, ne bo taatakonru Ljudje jo bodo sicer sprejeli s prikritim norčevanjem, . s taico Tu je-močnejši od vseh. Naj se pogovarjajo o tem, da pjfr isto streho in z njo leži v postelji. . kago K^li Razmišljala je o tem, ker se bo morala odločiti. ne zj vd|K Bojana je prosila, naj na obeh oknih dvigne roleti in ~sjpala s* ■ skočil in napravil, kar je želela. Dnevna svetloba se je :e p okni. dan ste«!’.^^ Čeprav bi rada ostala z otrokoma v postelji, mora v piši, njih navada. Če Mirko nahrani živino, mora ona op uiV bilo vedno, kadar je bil doma. . ToPlo j" Jcj Oblekla se je in odpeljala otroka v prvo nadstropje- prelete* j o',|f za vreme, ki se je nagnilo na dež. Ob tem je skozi °?njgk dež J' sadno drevje v ogradu in nato polja in travnike. Re razgleda, glede katere se je zavedala, kaj ji pomeni- b)ačila, 1°J Angelco je postavila na posteljo in medtem ko jo Je hi^' zaupno vprašal: Lagala iimaneh^ ^'^7 Midva sva te povsod •Nikoli « „e P« Mi ™ M M« P»“ »Po vodi sta me iskala?f Tam * pa niSVa m°g'3 kjer """J0 ribiČ1 meS‘a’ domov, kers^med^em^a3"13' da napne mame ”e P°m pa b'l° “ »Tudi ajtek je rekel X kotovo že prišla. Doma P »In kaj ste jedli ko bošPnžia.« je hitela Angela- , J on, ko mene m bdo? Niste bili lačni?« , (Nadaljevani Pfl n' avgusta 1994 stran 15 kronika Križevska roparja odkrita kaže, da je naposled razvozlan dobrim letom dni ®Wen poskus ropa, ki se je zgodil p spletale razne Križevcih na Goričkem in okrog ka!ereg ()i,a’ Prejšnji petek W»vedi. In kakšna naj bi bila resnična zgo«” qZMAN, vodja ‘l” na tiskovni konferenci podala AN skupine za pre-za operativo, in SILVO BELEC, službe pri Upravi tajske delikvence na Uradu kriminab. notranje zadeve Murska Sobota. J?® je 23. septembra okrog ...' ko je pri zakoncih Ja-^MmSidoniji(681et) k* niuna kmetija je ne-o na samem - potrkal nez- >a® prosil orodje, češ da 'X',’eza popravilo avt°- j se )e nič hudega odPravil v delavnico, pa za njim. Nele^?8 ie za njima še Prijatelj. Ko jima je Mia h? hrbet’ sta ga na' ^jJ^oo pretepla in skoraj u** ^'vstopnice za I ^ajage, ki je od-l)^ ’bodo racali v kava L a ka v Murski So- P°“*Mka, 22. | onemoglega zvezala. Nato sta odšla v hišo, kjer sta naletela na gospodinjo Sidonijo. Tudi njo sta pretepala in zahtevala denar. Da ne bi kričala, sta ji porinila v usta sadež. Ker denarja nista dobila, sta začela hišno »preiskavo«, Sidonji pa je medtem nekako uspelo pobegniti k najbližnjim sosedom. Ko sta neznanca to opazila, sta pobegnila, ne da bi našla in ukradla kaj denarja. O dejanju je bila takoj obveščena policija, poškodovanca pa so morali prepeljati v bolnišnico, da so jima pozdravili poškodbe. Storilca sta uspela brez sledu izginiti neznano kam. Dobro pa sta si ju zapomnila Čahu-kova, tako da sta lahko dokaj podrobno opisala njun videz. In vešča roka enega od policistov je na podlagi tega naredila fotorobota. V raziskovanje kaznivega dejanja se je takoj vključilo več kriminalistov ter policistov PO Gornji Petrovci in PP Murska Sobota, nato pa še z drugih uprav za notranje zadeve. Krog osumljencev se je začel ožiti. Najprej so ugotovili, da dejanja po vsej verjetnosti nista zagrešila storilca iz Pomurja, ampak da sta morala priti od drugod. In nazadnje so prišli na sled skupini roparjev iz občine Krško, v kateri sta delovala tudi 25-letni J. D. in 21-letni K. R. 8. avgusta so ju prijeli in privedli k preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča v Murski Soboti Alfredu Matišu. Le-ta pa ju je po preiskavi izpustil na prostost. Gre za slovenska državljana brez zaposlitve, preživljata pa sta se s priložnostnim delom. Doslej še nista bila pravnomočno obsojena za kakšno kaznivo deja- nje. J. G. Delavci Urada kriminalistične službe pri UNZ M. Sobota bodo poskušali odkriti tudi skupino (kaže, da gre za iste zmikavte), ki je izvedla rope v trgovine na Hotizi, v Turnišču, Veliki Polani, Spodnji Ščavnici, Rogašovcih in Beltinich. Medtem pa jim je uspelo najti limuzino kmetovalca Štiha iz Noršinec pri Ljutomeru, in sicer v Ljubljani. Vse kaže, da si jo je osumljenec le sposodil, da se je z njo zastonj odpeljal v naše glavno mesto. Drugače pa je, kadar uspejo tatovi odpeljati avtomobil čez tako imenovano zeleno mejo s Hrvaško. Potem se obi^jno izgubi za njimi vsaka sled. Po avto pa pridejo največkrat s ključem, ki si ga naredijo, tako da prej ukradejo pokrovček za rezervoar ali pa se znajdejo kako drugače. Pri tem so pač nekateri zelo spretni. Tatovi spet na delu Neznani storilec je 13. tega meseca okrog 2. ure na parkirnem prostoru v Tešanovcih demontiral in ukradel obe sprednji kolesi z osebnega avtomobila Z-101. Policisti ga imajo namen izslediti, zato zbirajo obvestila, na podlagi katerih bi ga »dobili». Nedeljo, 14. avgusta, pa je izkoristil za svoje namene neznani storilec, ki je vlomil skozi stranska vrata trgovine pri Negovi. Ukradel je večjo količino cigaret, moško in tri otroške trenirke, troje hlače iz dežinsa, 835 ATS in 4.800,00 tolarjev. Tako je bil »bogatejši« za okrog 300.000,00 tolarjev. Tudi o njem policisti zbirajo obvestila, da bi mu prišli na sled. V noči med 14. in 15. avgustom je do sedaj neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Gomji Radgoni, od koder je odnesel glasbeni stolp znamke Goldstar. Škode je za okrog 80.000,00 tolarjev. Trije mlajši moški pa so 15. avgusta napadli in oropali K. B., ki se je vračala s plesne prireditve pri ribiškem domu v Murski Soboti. Zbili so jo na tla, obrcali in ji vzeli denarnico, v kateri je imela osebne dokumente in 15.000,00 tolarjev. Policisti PP M. Sobota in delavci UKS poizvedujejo za hudodelci. Zgodilo se je... je gore]o v Rankovcih? v ha naj b« stvarjSe Horvatovih v Rankovcih dogajale neke Dn k° Pol s?0 s.v°jeas že pisali. Komaj so se govorice . besed e’ ze sPet zagorel°> >n *” v pravem Vr s° ved avSus*a se je zakadilo kar 9-krat in "n(ck)a> ’ea»o uspeli' pravočasno ukrotiti rdečega pete- Poroke SiMŠli na »Tlcah’ ki so A. nekdZažlgalnih me' PožardVamerno za' 2sS 12. UrJ^asl®dnj i dan sklad Pa močno s d°^ slame, J^irj] J ogenj blisko-feiiea£Spodarski njena na okrog 4 milijone tolarjev. Ljudje spet govorijo vse mogoče, delavci kriminalistične službe pri UNZ M. Sobota pa sumijo, da je ogenj podtikala (domnevno) deklica Silvija, čeprav starši trdijo drugo. Dedek in babica, ki sta bila doma, pa pravita, da nista nič videla. Vsekakor bo potrebno ta primer temeljito preiskati. Na Matičnem uradu M. Sobota so se julija poročili: Drago Berden, pek, Nemčavci, in Mateja Morčič, ekonomistka, Ran-kovci; Marjan Skledar, železničar, Sotina, in Melita Lang, tekstilna konfekcionarka, Nuskova; Daniel Kos, delavec v Muri, M. Sobota, in Lidija Čurman, delavka v Muri, Veščica; Dušan Gom-boc, strojni tehnik, Gerlinci, in Helena Grisbacher, strežnica, Gerlinci; Andrej Bencak, likalec, Bakovci, in Tadeja Hašaj, tekstilna konfekcionarka, M. Sobota; Igor Hrga, delavec, Martjanci, in Simona Lipaj, šivilja, Martjanci; Zlatko Farkaš, dimnikar, Lončarovci, in Darja Lipaj, gospodinja, Martjanci. telj? blišča ■ — ii -________—1 . ^°looif?. Horvatovih v Rankovcih. Zakaj je go- A. ABRAHAM) Prostovoljni prispevki Do 31. julija so nakazali prostovoljne prispevke za opremo ginekološkega oddelka Bolnišnice Murska Sobota naslednji darovalci: Sekretariat za gospodarstvo SO M. Sobota (4.000,00 SIT), Dispanzer za žene ZD M. Sobota namesto venca za pok. mamo dr. Godiča (5.000,00 SIT), Borut in Suzana Klepec iz M. Sobote (2.000,00 SIT), Viktor Pavlinjek iz Skakovec ob smrti Marije Zrinski iz Puconec (5.000,00 SIT), Ernest Šoštarec iz Murske Sobote ob smrti Marije Zrinski iz Puconec (5.000,00 SIT), Peter in Majda Horvat iz Radenec ob smrti Marije Zrinski iz Puconec (5.000,00 SIT), Mihael Sušeč iz Beltinec ob smrti Marije Zrinski iz Puconec (5.000,00 SIT), Zlatka in Vlado Horvat iz Beltinec namesto cvetja za mamo Milana Zrinskega (2.000,00 SIT), Podjetje za informiranje M. Sobota namesto venca na grob mame Milana Zrinskega (6.000,00 SIT), Družine Forjan, Jerebic in Tkalec iz Bratonec namesto venca na grob mame Milana Zrinskega (6.000,00 SIT), stanovalci Ravenske 5 v Beltincih namesto cvetja pokojni mami Milana Zrinskega (6.000,00 SIT), družina Breznik iz Beltinec namesto šopka na grob mame Milana Zrinskega (2.500,00 SIT), družina Irene Dominko iz Beltinec namesto cvetja na grob mame Milana Zrinskega (2.000.00 SIT), Gabrijela Car iz M. Sobote namesto venca za pokojno mamo Milana Zrinskega (3.000,00 SIT), Marija Semenič iz Ljutomera za pokojnega Antona Semeniča (5.000,00 SIT), družina Poredoš za pokojno Marijo Zrinski in razni drugi darovalci namesto cvetja za pokojno Marijo Zrinski (28.000,00 SIT). Vsem darovalcem se zahvaljujejo in še naprej pričakujejo prostovoljne prispevke. Številka žiroračuna je: 51900-609-90030 s prispisom: Za nakup opreme ginekološko-porodnega oddelka. LOGAROVCI - 9. avgusta se je voznik motornega kolesa Vitko B. peljal po regionalni cesti iz smeri Kokoriči proti Lukavcem. Ko se je pripeljal v levi nepregleden ovinek v naselju Logarovci, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, od tam pa v obcestni jarek, kjer je s prednjim delom motornega kolesa trčil v betonski prepust. Pri nesreči se je hudo telesno poškodoval, zato so ga odpeljali v soboško bolnišnico. BELTINCI - Tu so se 10. avgusta vozili štirje vinjeni Mariborčani. Policisti so vozniku prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar tega ni upošteval, ampak je z vozilom še naprej divjal po beltinskih ulicah. Na Panonski ulici je skupina obstopila enega od domačinov, ga brez vzroka začela izzivati in pretepati. Zaradi takšnega početja, in ker je bilo utemeljeno, da s kršitvami ne bodo prene- hali, so vse štiri Mariborčane odpeljali na treznjenje. LENDAVA - Istega dne so lendavski policisti odkrili povzročitelja prometne nezgode s hudo telesno poškodbo in pobegom, ki se je pripetila 7. avgusta v Odrancih. Dejanja je osumljena mladoletna voznica iz lendavske občine. RADENCI - Oster ovinek na Kapelski cesti je bil usoden tudi za voznika motornega kolesa Dušana R. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo čez vozišče, kjer je trčil v robnik in padel. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v bolnico. To se je zgodilo 12. avgusta. DESNJAK - Tudi vozniku kolesa z motorjem Boštjanu S. se je maščevala prevelika hitrost, s katero je pripeljal v ovinek. Nesreča se je zgodila 15. avgusta, ponesrečenca pa so prav tako morali odpeljati na celjenje poškodb v soboško bolnišnico. Hitrejši razvoj telefonije Na območju poslovne enote PTT Murska Sobota, ki obsega celotno Pomurje, načrtujejo letos hitrejši razvoj te gospodarske infrastrukture. Tako naj bi se število telefonskih priključkov povečalo od sedanjih 28.866 na 34.358 ali za 5.492. S tem pa bo večje tudi število naročnikov, in sicer za 3.680. Na ta način bi se njihovo število povzpelo na 26.543, to pomeni 20,4 naročnika na sto prebivalcev. Za primerjavo podatek o republiški gostoti, ki znaša 28,4 naročnika na sto prebivalcev. MJ kmečkadružuj KMEČKA U DRUŽBA Kaj? Zakaj ? Kje in kdaj? v°i certifikat lahko zaupate Kmečki druž V ^ečki družbi bomo s tako zbran v ^rtifikati premišljeno in gospo te^o P°valj delnice perspektivnih m $ P°djeti’ V bo IT certifikat bomo zagotovili, da bo varno in donosno naložen. Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Po vsej Sloveniji od 1. avgusta dalje v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, Hranilno kreditnih služb, PM&A ter v vseh poštah. V vaši Hranilno kreditni službi pa nam certifikat lahko zaupate tudi na izplačilni dan za mleko. Kmečka družba. ^ka -- ________________ a 29 uPravljanje investicijskih skladov d.d., Va A Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI Vaša Kmečka družba. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47: CERTIFIKATI stran 16 šport Prva državna nogometna Mura : Beltinci 1:2 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 5.000. Sodnik: Jamšek (Maribor). Strelca: 1:0 Poznič (5), 1:1 Škaper (70), 1:2 Škaper (90). Mura: Volk 7, Poljšak 7, Cifer 6, Brezič 7, Ilič 6, Breznik 7, Meta 6, (Baranja -), Belec 6, (Gajser -), Bakula 6, Kokol 7, Beltinci: Irgolič 7, Godina 6, Božič 7, Jengurazov 7, Jančič 7, Nejman 6 (Črnko -), Kosič 6, (Baranja -), Vorobjov 7, Herceg 7, Cener 7, Škaper 8. Druga državna nogometna liga RCS Gramatex : Domžale 4:2 (1:1) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa, gledalcev 400. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). Strelci: 0:1 Krajnik (20), 1:1 Novak (32), 2:1 Novak (50), 3:1 Vori (52), 3:2 Cvijanovič (65), 4:2 Zver (89). RCS Gramatex: Stamenkovič, S. Lebar, Albert Lackovič, Vori, Pucko, Kbveš, Vbrbš, Novak, D. Lebar, (Ternar), Kukič, Albin Lackovič, (Zver). Zagoge : Beltrans 4:0 (1:0) Zagorje - Igrišče Zagorja, sodnik: Šturm (Kranj). Strelci: 1:0 Barič (36), 2:0 Vranič (46), 3:0, 3:0 Barbek (55), 4:0 Petrušič (80). Beltrans: Balažič, Hošpel. Posavac, Vozlič, (Sreš), Puklavec, Novak, Stojko, Z. Osterc, Brunec, (Čisar), Zrim, Modlic. Mengeš : Nafta 1:1 (1:1) Mengeš - Igrišče Mengša, gledalcev 300. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelec za Nafto Bedo (5). Nafta: Limani, Utroša, Drvarič, Bukovec, Baša, Hranilovič, Vickovič, Gaševič, Bedo (Kelenc), Novak, Šabjan (Pal). Lestvica 1. SNL Biostart Publikum 2 2 006:04 SCT Olimpija 2 2 00 4:1 4 Korotan Suvel 2 2 0 0 5:3 4 BELTINCI 22004:24 Istrabenz Koper 22004:24 Gaj Kočevje 21 1 04:33 Primorje 21 01 6:32 Maribor Branik 21 01 4:4 2 MURA 201 1 3:41 HIT Gorica 201 1 3:4 1 Rudar Velenje 201 1 2:31 Jadran 2 0 1 1 1:5 1 Vevče Donit Filter 201 1 0:51 Živila Naklo 20023:50 Železničar AM Cosmos 2 0 0 2 1:3 0 Izola 2 0 0 2 1:6 0 Lestvica 2. SNL Zagorje 1 1 004:0 2 Dravinja 1 1 00 4:1 2 Papir Radeče 1 1 00 3:0 2 RCS GRAMATEX 1 1 0 0 4:2 2 Piran , 1 1 003:1 2 ERA Šmartno 1 1 002:1 2 Rudar Trbovlje 1 1 0 0 1:0 2 Mengeš 1 01 01:1 1 NAFTA 1 01 01:1 1 Drava 1 0 0 1 1:2 0 Štajerska pivovarna 1 001 0:1 0 Napredek Domžale 1 0 0 1 2:4 0 Slovan 1 0 0 1 1:3 0 Elan 1 0 0 1 1:3 0 Steklar 1 0 01 1:4 0 BELTRANS 1 001 0:4 0 NOGOMETNI KOMENTAR Nogometni klub Šalovci Proslavili dvajsetletnico Ljubitelji nogometa Jože Čerpnjak, Janez Ziško, Štefan Varga, Arpad Janko, Aleksander Ziško, Ernest Balek, Karel Flisar, Franc Balek, Ernest Abraham, Emil Šebok in Aleksander Sukič so 26. julija 1974 ustanovili Nogometni klub Šalovci. Takoj po ustanovitvi so se nogometaši Šalovec vključili v tekmovanje občinske nogometne lige Murska Sobota in že prvo leto tekmovanja postali prvaki in se uvrstili v prvo medobčinsko nogoemtno ligo. V preteklih dvajsetih letih so nogometaši Šalovec izmenično tekmovali v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in dosegali spremenljive rezultate. Nekaj časa so bili tudi med najboljšimi moštvi v prvi medobčinski ligi. V času delovanja pa se je marsikaj sprememnilo. Od začetkih težav, saj je bilo potrebno urediti igrišče, kupiti opremo ter urediti klubske prostore in zagotoviti denar za tekmovanje, so danes ponosni na prehojeno pot. V pripravah na praznovanje dvajsetletnice kluba so dogradili klubske prostore, tako da imajo Karel Lainšček - predsednik NK Šalovci slačilnice zo domače in gostujoče nogometaše, sodniško sobo, sanitarije s tuši in garderobo. Klubske prostore so si v glavnem zgradili s prostotovljnim delom nogometašev in krajanov, materialno pa so jim pomagali tudi KS Šalovci in pokrovitelji. Pred letošnjim prvenstvom pa bodo igrišče ogradili in tako zadostili zahtevam tekmovanja v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Jeseni pa nameravajo igrišče še razširiti, tako da bo ustrezalo predpisom. S tem bodo po besedah predsednika kluba Karla Lainščka ustvarili možnosti za uspešen razvoj nogometa v Šalovcih. Dvajsetletnico kluba so proslavili preteklo nedeljo. Na proslavi so pregledali dvajsetletno delo kluba ter pripravili krajšni kulturni program, v katerem so sodelovali učenci šalovske osnovne šole in folklorna skupina s Hodoša. Praznovanje pa so sklenili z nogometnimi tekmami mladincev, veteranov ter članov Šalovec in Hodoša. Feri Maučec ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 3 je naš gost Franc Matko iz Gančan, velik jubitelj nogometa. Prognoziral je takole: Pari Napoved 1. BELTINCI : Korotan 1 2. Jadran : MURA 1 3. BELTRANS : Rudar (T) 0 , 4. Steklar : GRAMATEX 2 ’ M ’ 5. NAFTA : Šmartno 1 6. Črenšovci : Panonija 1 7. Polana : Olimpija 1 8. Kobilje : Odranci 0 9. Bistrica : Hotiza 1 ' ' 10. Dobrovnik : Nedelica 1 Pokalne tekme Na območju Občinske nogometne lige Lendava so bile odigrane pokalne tekme. Rezultati - Hotiza : Graničar 3:1, Opel Hor-ser Lakoš : Kobilje 2:1. Dolina : Polana 1:6, Kapca : Črenšovci 0:2, Žitkovci : Čentiba Wreng 2:3, Dobrovnik : Nafta 3:0, Odranci : Nedelica 2:1, Bistrica : Mostje 8:7 (1:1) in Panonija : Olimpija 2:3 (0:0). Beltinci premagali Prekmurski derbi med soboško Muro in Beltinci je bil zopet nogometni praznik, saj se je na preurejenem stadionu Mure in novih tribunah zbralo okrog pet tisoč gledalcev, ki so videli zanimivo srečanje. Sobočani so že na začetku tekme prišli v vodstvo. Kokol, ki je bil najnevarnejši napadalec, se je znašel v kazenskem prostoru, nevarno streljal, vratar Irgolič je žogo odbil do Pozniča, ta pa je z natančnim strelom zatresel mrežo, ter dosegel svoj prvi gol v dresu Mure. To pa ni zmedlo Beltinčanov, ki so prevzeli pobudo in izvedli nekaj nevarnih, neuspešnih napadov. Napadalci so bili premalo odločni pri streljanju na vrata. Tako je Herceg, ki se je srečno boril, zaradi preigravanja zamudil dve lepi priložnosti za gol. Potem je bilo zopet nekaj minut Murinih in Meta je za las zgrešil vrata, da bi povečal vodstvo. Zadnjo minuto prvega polčasa pa je po levi strani Škaper pobegnil obrambi Mure in ostro streljal, vendar je žoga za las zgrešila gol. V drugem polčasu so se napadi obojestransko menjavali, obrambi obeh moštev pa sta delovali dokaj zanesljivo. Potem pa je zopet stopil na sceno najboljši strelec Beltinčanov Škaper, ki je odlično izvedel prosti strel iz kakih 20 metrov in žoga se je znašla v mreži. Do konca tekme sta imeli obe moštvi priložnosti za spremembo rezultata, vendar jih nista izkoristili. Ko so gledalci že zapuščali tribune, je Škaper pobegnil obrambi gostiteljev, v kazenskem prostoru preigral Ciferja in dosegel zmagoviti zadetek. Tako so Beltinci po treh zaporednih porazih Igra z zvenečo žogo ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 3 NAP. 1. BELTINCI : Korotan 2. Jadran : MURA 3. BELTRANS : Rudar (T) 4. Steklar : GRAMATEX 5. NAFTA : Šmartno 6. Črenšovci : Panonija 7. Polana : Olimpija 8. Kobilje : Odranci 9. Bistrica : Hotiza 10. Dobrovnik : Nedelica Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 20. avgusta 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih rešitev. Ime in priimek ter naslov Dobili smo precej napovedi št. 2, vendar med njimi nismo našli pravilne. Pravilna rešitev: Mura : Beltinci 2, Olimpija : Maribor Branik 1, Vevče Donit Filter : Rudar Velenje 0, Gaj Kočevje : Izola 1, Primotje : Jadran 1, Korotan Suvel: HIT Gorica 1, Biostart Publikum : Železničar AM Cosmos 1, Zagorje : Beltrans 1, Mengeš : Nafta 0, RCS Gramatex : Domžale 1. Muro i zopet premagali Muro. Bi- ll lonca prvoligaških tekem je ll tako 4:3 za Muro. , / V drugoligaški konkurenci /j so nogometaši RCS Grami- I texa iz Turnišča v otvoritveni II tekmi premagali Domžale- ll Zmaga Tumiščanovje bila si- ll cer pričakovana, vendar so se II morali precej potruditi. II Gostje so namreč nepričako- II vano povedli, čeprav so imeli ll Turniščani ves čas tekme te- I rensko premoč. Zatem pase II je izkazal Novak, ki je s kakih 16 metrov neubranljivo zadel ll zgornji kot vratarja gostov ter II rezultat izenačil. Tekma je I bila odločena v začetku drv- I Sega polčasa, ko so gostitelji II povsem nadigrali goste ter v sedmih minutah dosegli dva II gola in prepričljivo vodstvo. I Gostje so v nadaljevanju re- II zultat znižali, vendar za kaj II več niso imeli moči. Nogome- II taši Nafte so gostovali pri^ I/ vincu Mengšu in i^1. ll točko. Tekmo so Lendavi I začeli zelo dobro in že v II minuti dosegli vodeči zade- II tek. Tudi v nadaljevanju s0 bili gospodarji na i^"' I vendar so po napaki obramb II prejeli zadetek. Najbolje seJe II pri Nafti izkazal HranikM • I kije tudi najzaslužnejši zado- II seženi zadetek. Z nekolik II visokim rezultatom so izgu II bili nogometaši Beltransa II Veržeja v Zagorju. čani so bili v prvem polčas ij povsem enakovreden tekme l gostiteljem, vendar so pm JI popustili po prejetem detku. FERI MAUCbtJ Bron za Slovenijo na SP V ZDA je bilo svetovno prvenstvo slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo. Sodelovala je tudi reprezenatnea Slovenije, v kateri je nastopil član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Drago Potočnik, ter se odlično odrezala. Slovenija je v četrtfinalu premagala Češko s 3:2, v polfinalu pa izgubila z Italijo s 4:1. Za tretje mesto je premagala Španijo z 8:2 ter osvojila bronasto medaljo, kar je velik uspeh. K temu uspehu so vsekakor pripomogla dobro organizirana ligaška tekmovanja v Sloveniji. S to uvrstitvijo si je Slovenija zagotovila sodelovanje na olimpijskih igrah v Atlanti. (TK) Zmajagi prvič na SP Od 20. do 27. avgusta bo v poljskem Poznanu 5. svetovno prvenstvo z ultralahkimi letali in motornimi zmaji, ki se ga bodo prvič udeležili tudi tekmovalci iz Slovenije, in sicer s štirimi moštvi. Nastopili bodo: Vilko Ferenc, lanski državni prvak, z navigatorjem Mirkom Lebaijem (oba sta člana ŽD Mavrica iz Lendave), Uroš Kolarič (Aeroklub Murska Sobota), Tomaž in Jože Gajser (oba ZD Mavrica). Pred startom tretjeligašev Marko Slavič®1, spet slavil 1 ■ bik " 4 ti- V Šentjerneju dal0 kar j(1!, dirke, ki siJlh JSedu je b'^adr8®' soč ljudi. Na spor aJAlpC> med njimi tud dy skufj kier so slavili Hrv strljci f seštevku ZI^ Sodd0^ Hrvati in SloV'e n & 0 tudi Iju^^v. M^b> nekaj lepih u . bjj z A ml. iz Ključa: som v 7. dirki prv voZni v 8. dirki pa J gomolijein , njem Čarhjem j^ V 6. dirki tretji, M pa četrti. F. Bobovec x / tu ^lunum ir -------------------- f v । Želja Bakovec in Renkovec - ostati v US V soboto se začenja prven- stvo v tretji državni nogometni ligi, kjer ima Pomurja dva predstavnika - Bakovce in Re-konce. Oba sta novinca, zato je pred prvenstvom težko napovedovati njuno uvrstitev. Tako v Bakovcih kot Renkovcih pa so se za novo tekmovalno sezono okrepili. Sicer pa smo se več o pripravah in željah v novem prvenstvu pogovarjali s predsednikoma klubov Jožetom Rantašo (Bakovci) in Francem Režonjo (Renkovci). NK Renkovci - S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli prvega julija pod vodstvom trenerja Stanka Prera-doviča, konec avgusta pa se mu bo priključil trener Boris Ra-doš. Medtem ko so ostali vsi igralci, ki so si priborili uvrstitev v tretjo državno nogometno ligo, so moštvo okrepili: Kovač in Tratnjek (RCS Gra-matex), Litrop (Polana) in Zver (Mostje). V času priprav so Renkovci odigrali prijateljske tekme z Nedelico, Polano, Kobiljem, Beltransom, Čakovcem in Tišino. Priprave so potekale doma dvakrat dnevno po štirikrat na teden. V Ren- Franc Režonja kovcih so zelo zadovoljni, da jim je v minuli tekmovalni sezoni uspelo z lastnim kadrom osvojili naslov prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava ter se uvrstiti v višji tekmovalni razred. Zelo zadovoljni pa so tudi, da jim je kot najmanjši vasi, ki ima moštvo v tretji državni ligi, uspelo urediti igrišče z ograjo in klubske prostore, v kar so zlasti v zadnjem letu vložili mnogo denarja in prostovoljnega dela. V novi tekmovalni sezoni si po besedah predsednika kluba Franca Režonje želijo, da bi si zagotovili obstanek v tretji državni ligi. Če pa v prvem delu prvenstva rezultati ne bodo takšni, kot so jih pričakovali, jim bodo z igralci pomagali nekateri sosednji klubi. NK Bakovci - Nogometaši Bakovec, ki so si kot prvaki prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota šele v drugem poskusu kvalifikacij uspeli zagotoviti sodelovanje v tretji državni ligi, so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono 10. julija pod strokovnim vodstvom trenerja Jožeta Seč-karja, njegovega pomočnika Dušana Vogrinčiča, ki je tudi trener mladinskega moštva, vodjo strokovnega štaba Milanom Veindorferjem in tehničnim vodjem Antonom Baler-jem. Novi predsednik pa je postal Jože Rantaša. Klub je zapustil Kuhar, Baranja in Čener sta v vojski, Horvat, Kušek, Tratnjek in Ivančič pa so prenehali igrati. H klubu pa so pristopili: Žekš, Kovačec, Ko-kaš, Holcman, Erniša in Jančar (vsi iz Mure), Maučec (Ižakovci), Radikovič (Ljutomer), Bukal in Sombolec (oba Hrva- moštvo pa so v J dah p b® Bencaka. Po beSta nika kluba J^ž tr6tji tekmovanje v pf6cej zahtevno m ,tu Zato računajo. pa{> jevne ^“^pričakuj^ja^ kroviteljev. P"' podporo z jpo^ Menijo, da J da bo k pripravljeno ✓ Ijeno tudi usp se uv s te lijo situdl .d^oštev tji prvih osem ctapek v ■ zagotovili obsta* ^ILavg usta 1994_______________________________________________________________stran 17 šport Predstavljamo vam — feko Zec na SP Budimpešti na Madžarskem ”«1 16. do 22. tega meseca sve-mladinsko prvenstvo v roko-™>i v grško-rimskem slogu. Na J®velikem tekmovanju bodo kot slovenske reprezentance na-tudi pomurski tekmovalci: yir Šafarič in Slavko Zec (oba ^Murska Sobota) ter Jože Pihler Namizni tenis------------------------------------- Sobočani naposled doma V evropskem pokalu Nancy Evans bodo igralci NTK Moravske Toplice- Sobota po dveh letih gostovanja v Italiji in Belgiji naposled zaigrali doma. Drugega septembra se bodo namreč v Murski Soboti srečali z ekipo Ginasio C. Valbom iz Gondomarja na Portugalskem. Čeprav sestava gostujoče ekipe ni znana, je gotovo, da žreb Sobočanom ni bil naklonjen. V primeru zmage bi Sobočani v drugem kolu gostovali pri odlični nemški ekipi TSV Maxell iz Sontheina. (M.U.) Atletika__________________________________________ Vnovični uspeh TS Radenska 14. maratona kralja Matjaža v Črni na Koroškem so se udeležili tudi atleti Tekaške sekcije Radenska, ki je bila najboljša v moštveni konkurenci. V osrednjem teku na 21 kilometrov je zmagal njen član Geza Grabar, ki je v absolutni konkurenci zasedel drugo mesto. V malem maratonu se je odlikovala tudi Jožica Šiftar z drugim mestom, medtem ko je bil Rudi Babošek med veterani peti. V trimskem teku na 10,3 kilometra je bil med veterani Slavko Kumek tretji. Najmlajši so tekmovali v teku na 3 kilometre, kjer je bila Karmen Routar najhitrejša med starejšimi deklicami. Omeniti je potrebno tudi pravo športno družino Megličevih s Kapele, saj so bili oče Branko, hčerka Mojca in sin Darjan v teku družin na 7 kilometrov daleč najhitrejši. G. G. Kolesarski maraton TREH SRC Hokejski klub Triglav Predanovci V Predanovcih igrišče z umetno travo '5 Ljutomer). Tokrat predstav-MnV'®8 Rokoborskega kluba Sobota Slavka Zeca, di-5e®a letnika soboške gim- R. 2 rokoborbo se je začel uk-ored petimi ieti v osnovni U... v za talentiranega roko-se J« doslej že uveljavil na jim 7 i kmovanjih doma in v tu- 'ai1' 'e sodeloval na svetov-i™Prvenstvu kadetov v Nemčiji Ufem0'' ^ate8°riji zasedel sedmo U h treh turnirjev od ponedeljka do C^li opi e skleonp ^"itelje tenisa. Zlasti so bile zelo zanimive in F d** Pravih'^re. tak° da je lahko žal mnogim, ki si niso v ti n?ojstrov tega lepega športa. Slovenski igralci V '6'h 6o*'aume M ne '®re' finalu posameznikov je 22-letni sl ^Po.shi ?rx Premagal hrvaškega igralca Igorja Šariča tjlci, L.Vanju dvn - °n^n’ zmagovalec štirih turnirjev v Sloveniji, ta ata R-Sta v finJ|C Sta zrnagala Češka igralca Dvoraček-Mi- 1,tZa 6'2 in 7* Prema8®la Avstralca Andrewa Batesa in ik °Skj, nadvse k P™' tovrstni turnir je lepo uspel, saj so se turnej deL™1™ o organizaciji. Zato zaslužijo Ke8a 0"rJa Dujan C1 na ^e'u s Predsednikom kluba in direktor-S °ra turnir^rJ-^&tkom in predsednikom organizacij-t>b0(j ’“i»te žarkom Pejnovičem vse priznanje. J" vese|Seni račum7 ^“Rovalee turniija: »Na zmago v Murski k °pa ’ ker sem ' ^®ra' sem brez posebne obremenitve, sedaj kd^dovol'21113®3'.' Teniška igrišča pri vas so zelo dobra. It P Prišel tud' z bivanjem v Murski Soboti. Upam, da vam na še močnejši turnir.« ki^'^8 nior~ ')re1 gga < letnici Konje So« Ljutomer, na P f6jel tu KS Stročja vas P deleg njihovo hHubil.dat’°Pli> cij0 inji obljub t sredoval v tej ■ bijaneJ v torek je/ g odg« prispel zadov J ^et MiniStrSTudi * zveze. Tum t' tilo- j0 g«d de« bodo njihovi Republiška uprava za ceste opravljeno delo. Za letos je namreč v republiškem proračunu rezerviranih 50 milijonov tolarjev, vrednost že opravljenih del pa je znašala pred zaporo gradbišča okrog 57 milijonov tolarjev. Postavlja se vprašanje, kdo je kriv, da je do tega prišlo. Nekoliko najbrž tudi na občini Ljutomer, če je res, da so nekako pritisnili na Pomgrad, da se je lotil rekonstrukcije daljše cestne trase, kot je bilo na voljo denarja. V tem pri- v Stročji vasi. (Fotografija: J. G.) Delavci in stroji Pomgrada se bodo vrnili meru je sokriv tudi izvajalec. Pretežni del krivde pa lahko kljub vsemu pripišemo Republiški upravi za ceste ter ministrstvoma Republike Slovenije za promet in zveze ter finance, saj med njimi ni bilo prave koordinacije. In zakaj so v Stročji vasi le odpovedali zaporo ceste, ki je bila napovedana za prejšnji torek? Največ zaslug za to ima predsednik a stroji kmalu bišču V Stro$ torej f Jj bilo. NaJbr fjrug1’ krajam m rabljaJ°nmrpeti- Pred> mesec Pot2Lrana-(spet) as al^a< on-zarad' kjer je zdd]ii£e ^ obstrukcije bodo t, sko. drugo leto P de c novili še pref Lj^J nega odf3 -Stročja vas. Jo SM8. avgusta 1994 stran 19 vestnik Lovska družina FABEL KtlCtlC ponuja največ FABEL je prvi sesalnik, pri katerem so vsi izpostavljeni deli izdelani iz NELOMLJIVEGA NYLONA. :e ® * :jw tako Jarje d« le-zk«-pri- FABEL IMA EDINSTVENO GIBLJIVO STEPALNO GLAVO, ki omogoča lahko vodenje in sesanje prav do roba, z obeh strani. FABEL IMA PATENTIRANO KONSTRUKCIJO tako, da ga z dvema potezama ; spremenite v ležeč sesalnik na kolesih, težak le 3,8 kg. FABEL lahko uporabite za KEMIČNO - ■ v, ČIŠČENJE. 8nc|la 2 leti, servis zagotovljen, SEJEMSKA CENA 64.125 SIT In možnost na odlog. Obiščite nas v hali H 2 tllijgMbmer v Sloveniji_____________________ a sv°bode i c H Gornja Radgona, tel.: 069/61-762 « PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d o. o VSE POVE Za Vaš avto izberite najboljše KLEPARSKO-LIČARSKE STORITVE - kakovostno kleparsko obnovimo vaš avtomobil - popravimo karamboliranega - imamo najsodobnejšo rav-nalno mizo CAR-O-LI-NER z elektronskim merilnim sistemom. Vse meritve vašega avtomobila vam računalniško izpišemo! - z LAKIRNO-SUŠILNO KOMORO in z materiali uglednega izdelovalca STANDOX delno ali v celoti opravimo ličarska dela na vašem avtomobilu. KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH! Obiščite nas, SERVIS VOZIL AS! Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29a, telefonski številki sta: 21 459, 21 884. OD 1. DO 31. AVGUSTA SEJEMSKI POPUST ZA VSA VOZILA CITROEN TA CfTROENAX Vsak četrtek Vestnik Rankovci prireja MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE, v nedeljo, 21. avgusta, ob 9. uri. Na voljo bodo lovske dobrote in odlična kapljica. Vabljeni! Upravni odbor Sklada Viktorja in Julijane Kukovec razpisuje štipendije Sklada Viktorja in Julijane Kukovec za študijsko leto 1994/95 Štipendije Sklada KUKOVEC lahko dobijo študentje 1. letnika medicinske fakultete, ki so končali srednjo šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom in uspešno opravili sprejemni izpit, ter študentje višjih letnikov z vsaj dobro poprečno oceno opravljenih izpitov (7) in so občani občine Ljutomer. Kandidati za dodelitev štipendije morajo predložiti: 1. prošnjo in življenjepis 2. potrdilo o vpisu na medicinsko fakulteto 3. zaključno spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih Prošnjo z navedenimi prilogami naj kandidati pošljejo do 8. septembra 1994 na naslov: Sklad Viktorja in Julijane Kukovec, Vrazova 1, 69240 Ljutomer. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku, tj. do 23. 9. 1994. UPRAVNI ODBOR SKLADA V. in J. KUKOVEC Vodje veleprodajnega skladišča v BTC-ju Murska Sobota, Nemčavci 1 d Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo: - srednjo šolo komercialne ali ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih - primerne psihofizične lastnosti Delovno razmerje bodo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno delo traja 3 mesece. Prijave s priloženimi dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, 64000 KRANJ. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka objave. pooblaščen prodajalec -J JEKLO WTEHNA AVTOMOBILI AVTOHiŠA. Belokranjska 12, tel.: 062/303-271,303-288 SALON VOZIL, Partizanska 57, tel.: 062/224-112, 28-137 PC MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2a, tel.: 069/31-760 vgrajen katalizator, 5-letna garancija proti koroziji, do avtomobila brez gotovine, s starim vozilom do prevzema novega, brezplačen tehnični pregled, zagotovljen servis in kleparske storitve, testne vožnje AX, ZX in Xantia v prodaji od oktobra '94 PONEDELJEK NEDELJA večer TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA RTL RTL RTL RTL RTL RTL RTL Drugi program 17.00 Radgonski sejem - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tusitala, avstral. nadaljevanka - 21.15 Pro et contra - 22.15 Videošpon - 23.15 Posnetki športnih dogodkov Drugi program 16.15 Huda kri, nemška nadaljevanka - 17.00 Tv-konferenca - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 21.45 Omizje 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas 22.10 Klavnica, ameriški film Drugi program 16.10 Ljubezen do polnoči, ameriški film - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.05 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 20.55 Večerni gost - 22.00 Cvetje v jeseni, gledališka predstava 10.30 Čudežna leta, amer, nanizanka - 10.55 Ljubezen med tatovi, ameriški film - 12.25 Že veste - 13.00 Poročila - 15.50 Omizje - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.30 Lutkovna igrica - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Ostra slika, ameriški film - 22.05 Dnevnik - 22.25 Sova: V uri mrličev, amer, nadaljevanka - 0.00 Brane Rončel izza odra 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Monoplus - 12.55 Orlova dežela, serija - 13.45 2,4 otroka, humor, serija - 14.15 Življenje na severu,, serijski film - 15.00 Načelo domin, ameriški film - 16.35 Alpe-Donava- Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Latinica - 21.20 Ne joči, draga moja, kanadski film - 22.55 Poročila - 23.00 Slika na sliko - 0.05 Film 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Zanimivosti iz živalskega sveta - 10.15 Le Mans -12.00 Svetišče večnosti - 12.15 Poletni pogovori - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dogodivščine v vesolju - 14.50 Modri dirkač - 15.00 Otroški spored -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Primer za dva - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Mr. Destiny - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Večerni šport - 23.50 Charlie Mufin, film - 1.35 Beli pes, film. 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Dallas - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.17 Burleska - 13.22 Demis Russos - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Risanka - 16.25 Moja knjiga o džungli - 16.44 Slikarstvo - 17.00 Računalništvo - 17.00 Za upokojence - 18.00 Teka - 18.10 Okno, magazin s prilogo - 19.30 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dallas - 22.00 Panorama - 23.00 Evropske noči, serija - 23.30 New Age Magazine - 0.07 Dnevnik BBC-ja 2. program 12.00 Siesta - 15.40 Za otroke - 16.25 Biografije. Hruščev - 16.55 Pratika - 17.00 Pomagač - 17.20 Pozitivno - 17.30 Za otroke - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak. kriminalka - 19.45 Preizkušnja življenja - 20.35 24 ur - 21.00 Telešport - 21.15 Tip lista - 21.30 Dnevnik - 22.00 Vrata kabineta - 22.10 Slovo od poletja - 23.20 Atletika - 0.20 Posel 9.35 Radovedni Taček - 9.50 Risanka - 10.15 Čarobna piščal, glasbena oddaja - 11.20 Piratski otok, ameriški film - 13.00 Poročila - 15.45 Ostra slika, ameriški film - 17.20 Boj za obstanek - 18.00 Dnevnik - 18.10 Živ žav - 19.14 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Morje, sonce, seks (zgodovina kopalk) - 21.20 Karaoke - 22.15 Dnevnik - 22.45 Sova: V uri mrličev, amer, nadaljevanka Drugi program 13.40 Mali koncert - 14.10 Turistična oddaja - 14.30 Gozdarska hiša Falkenau - 15.20 Scara-mouche, ameriški film - 17.20 GP v atletiki - 19.30 Dnevnik - 20.05 Filmska magija, avstral. serija - 20.30 Avtor, ameriški film - 22.15 Avtomobili v živo 8.20 Lessijev sin, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 11.00 Cirkus - 11.30 Batman, risana serija - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.10 Prizma - 13.55 Poročila - 14.00 Dokumentarna oddaja - 14.45 Me je kdo iskal? - 15.25 Dirigenti in glasbeniki, dramska serija - 16.25 Hišni ljubljenci - 16.55 Dva tedna za rešitev Zemlje -17.55 Poročila - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Easy Money, ameriški film - 21.50 Dokumentarni film - 22.40 Poročila - 22.45 Šport - 22.50 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Mr. Destiny, ponovitev - 11.15 Rdeči hudič iz Arizone, film - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Materinska ljubezen, film - 14.50 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Magazin Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport -20.15 Jo, fotomodel, 2. del - 21.50 Zlata dekleta - 22.15 Stres, film - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Asphalt Kid, akcijski film -1.10 MacGyver. 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Kratki film - 8.21 Za otroke - 9.53 Kviz - 11.28 Sosedje, pon. - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Vsaka vas ima svoj glas - 13.15 Dokumentarni film - 14.20 Pot Ludvika Velikega - 14.55 Opomini sv. Štefana - 15.10 Za otroke - 15.35 Program za prihodnji teden - 16.00 Kraj, kjer živimo - 16.45 Uvertura - 17.00 Procesija sv. Desnice - 18.30 Kratki film - 18.50 Moja hiša... - 19.15 Ldszlo Mčcs - 19.45 Bartok - 20.00 Dnevnik - 20.35 Ognjemet - 21.30 Lestvica popevk - 22.45 Popolnoma diskretno, angleški film 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgoda - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Uona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poro- čila -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 10.30 Velika noč v Arachovu - 11.00 Telešport - 13.00 Familija, pon. - 13.30 Kjer je stala Šestica - 14.05 Živali iščejo dom - 14.20 Natura, magazin - 14.55 Pred 110-leti se je rodil G. Mdly - 15.55 Gospodinja leta, kviz - 17.00 Avto-moto šport - 17.35 Loto - 17.40 Za otroke - Smrkci, Novi Lassie - 18.30 Zrcalo - 18.40 Razstave - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Familija - 20.00 Delfinov zaliv - 20.50 Telešport - 21.05 Panevropski piknik - 21.55 Bil sem tvoj sluga, o gospod! - 22.35 Gy. G6zsa. prerez opere časi - 20 .15 Narodna glasba - 21.15 Pri krčmarju. Stanku - 21.45 Vod Isto odejo - 22.10 Kako, proštm?. — 23 .BS Nočm šov — O .OO ?oxot\\a — O .30 Oaerrj, Harr^ & Bac^ael, film — VAS Dobro iu.\xo — in na sviben\e, bim — 3.05 VomoisVa 10.05 Živ žav - 10.55 Čudežna leta, amer, nanizanka - 11.2(1 Mladi baletni plesalci - 11.55 KmetijskcFŽivilski sejem - 13.00 Poročila - 13.05 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 13.55 Slovenci v zamejstvu - 14.25 Boj za obstanek - 15.30 Rock Hudson, ameriški film - 17.00 Krila nad svetom -18.00 Dnevnik - 18.10 Jeeves in Wooster, angl, nanizanka -19.20 Loto -19.30 Dnevnik - 20.05 Zrcalo tedna - 20.25 Igre brez meja - 21.55 Zgodovina evropskih držav - 22.30 Dnevnik - 22.45 Sova: Mestne zgodbe, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka Drugi program 10.05 Morje, sonce, seks (zgodovina kopalk) - 11.00 SP v kolesarstvu - 15.15 Žandar v New Yorku, francoski film - 16.55 Poletna hokejska liga - 19.30 Dnevnik - 20.05 Alpe-Donava-Jadran - 20.40 Hello, Dolly, ameriški film - 23.00 Športni pregled 7.55 Poročila - 8.00 Sprehod pod soncem, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Daktari - 10.55 Sezamova ulica - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Folklora -13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Sounder, ameriški mladinski film - 15.50 Opera Box - 16.25 Samostrel, serijski film - 16.50 Srečni dnevi, amer, nanizanka - 17.15 Poročila - 17.25 Border Cop, ameriški film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert Olivera Dragojeviča - 22.10 Po vrnitvi, serijski film - 22.55 Poročila - 23.00 Šport - 23.20 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.40 Iz moje knjižnice - 10.25 Univerzum: Dingo Inura - 11.10 Visoke kulture človeštva - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13.10 Zlata dekleta - 13.35 Z dobermani se ni za šaliti, film - 15.10 Otroški spored - 16.15 Moja knjiga o džungli - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large potovanja - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large reportaže -18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vaša visokost, veleposlanica - 21.00 Nabucco, opera - 22.30 Moč slik - 1.30 Izzvenevanje. 6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 11.50 Peter Budai - 12.00 Zvon - 12.05 TV-magister, izobraževalni program - 13.40 Poje Antal S. Bird - 13.55 Telexpo ’96 - 14.26 Moja knjiga o džungli - 14.45 Rdeči mak, nemški film - 16.23 Dijaški otok - 16.35 Evangeličanski verski program - 17.00 Disneyjeve risanke - 18.05 Mag-num, kriminalka - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Teden - 20.30 Dnevnik - 20.50 Kumara, politična solata - 21.15 Nikoli ne bomo umrli, madžarski film - 22.46 Telešport - 0.16 Rožnata serija 2. program 7.30 TV-SHOP - 8.02 Julijin program - 8.35 Hišna blagajna - 9.05 Za otroke - 9.55 Nacionalni parki na Norveškem - 10.40 Konjeniški šport - 11.10 Cerkev v dobi sv. Štefana - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 Avanturisti izključeni! - 13.35 Kviz - 14.15 Musicalec - 15.15 Narodopisna zakladnica - 15.30 Delta - 16.00 Telešport - 17.30 Madžarska s kamero - 18.00 Regionalni program - 18.30 Pesnik N. Kautzky - 18.41 Za otroke - 19.00 Lestvica popevk - 19.25 Gala - 20.15 Igre brez meja - 22.05 Geopolis - 22.55 Kriminalka 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 9.05 Guliverjeva potovanja - 10.50 Hitri dirklec - 12.05 Power Rangers - 12.25 Vsi ljubijo Julijo - 12.55 Major Dad - 13.25 Princ iz Bel Aira -13.55 Polna hiša -14.25 Družinske vezi —14.55 Knight Bider - 16.45 Pomorska razsikava DSV - 17 .45 Beverl^ HiUs - 18.45 Poročila — 19.15 Melrose Plače — 20.15 Cvek na stopnišču, burka — 22 .00 Dva super tipa n Miamiju — 23 .45 PAV, n soboto ponoči. — ti AS YVe\ga, tA.ru — 2 AS super Vv5?a v t*Axurux\u, 'ponovitev . 9.45 Huckleberry Finn - 10.15 Korenine slovenske lipe - 10.45 Učite se z nami - 11.15 Avtor, ameriški film - 13.00 Poročila - 14.30 Umetniški večer - 17.20 Dober dan, Koroška -18.00 Dnevnik - 18.10 Radovedni Taček - 18.25 Risanke - 18.45 Avtomagazin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tv-konferenca - 21.15 Huda kri, nemška nadaljevanka - 22.10 Dnevnik - 22.30 Sova: Show Jackieja Thomasa, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka Drugi program 15.50 Igre brez meja - 17.15 Forum, Utrip - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Otrok za dediščino, 2. del francoske drame - 21.10 Kratka zgodovina časa, angl, oddaja - 22-40 Svet fotografije - 23.05 Brane Rončel izza odra 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Program za otroke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.10 Orlova dežela - 14.00 2,4 otroka, humor, serija - 14.30 Življenje na severu, serijski film - 15.15 Chubasco, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Dokumentarni film-22.10 Poročila-22.15 Frankfurt, dokum. film - 22.50 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooperman - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Jo, fotomodel - 11.45 Glasbena skrinja - 12.00 Zakladnica Avstrija - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13,10 Morski razbojniki, film - 14.30 Očarljiva Jeannie - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Pogled v brezno, shrljivka - 0.20 Čas v sliki - 0.25 Prva krogla zadene, vestem. 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - ll.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel, gospodarski poročevalec - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Koale, kratki film - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Koledar 1994 - 18.25 Simboli - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dokler si bil ti, angleški film - 22.21 Inventura - 23.06 Zgodba Omega, 2. del - 0.06 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.55 Videostrani - 17.05 Za otroke - 17.40 Medicina - 17.50 Lepo vedenje - 17.55 Begavčki, po sledeh izginulih otrok - 18.06 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Telešport - 20.55 Mondolat, jezikoslovje - 21.25 Naši stiki, Tunizija. 1. del - 22.00 Dnevnik - 22.30 Bunuelov ciklus: Rimska cesta, franco-sko-italijanski film - 0.10 Posel, gospodarski poročevalec 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 9.35 Power Rangers - 10.00 Rdeča strela - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročica - 13.00 Major Dad - 13.30 Operacija Petticoat - 14.00 Pacifiška flota - 15.00 Uporniki na rolkah — 17 .05 Dva super tipa v Miamiju — 18.45 Poročila — 19.10 Mini pla^back šov — 20.15 Sanj- ska poroka — 21.55 Spletov tv magazin — 22.40 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalfornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Uona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj Sef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 Prime Time — Pozna izdaja — 23 .OO Pla^bo^ Kate Ki^at — 0.00 Kanal 4 — VAS Prijazna družina — V AS KAo je tukaj šetT? — 2 .20 Eksniozivno. 11.00 Zgodbe iz školjke - 11.30 Avtomagazin - 12.00 Filmska magija, avstral. serija - 12.25 Mladi baletni plesalci - 13.00 Poročila - 14.25 Sobotna noč - 16.05 Alpe-Donava-Jadran - 16.35 Športni pregled - 17.20 Mostovi - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Portret Mete Hočevar - 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 22.00 Svet poroča - 22.35 Dnevnik -22.55 Sova: Lahko noč, ljubica, angl, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Orlova dežela - 14.05 2,4 otroka - 14.35 Življenje na severu - 15.20 Modri blisk, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 V ospredju - 22.20 Poročila - 22.25 Zabavnoglasbena oddaja - 23.05 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Kdor se smeje, zmaga - 10.30 Charlie Muffin, vohunski film - 12.15 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Časa Grande, vestem - 14.40 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 Tohuwabohu - 21.50 Svet številk - 22.00 Zlati mladenič, film - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Grenka pot, kriminalka - 1.10 Pogled v brezno, film. 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Prvaki svobode - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 15.40 Vaška TV - 1600 Dnevnik - 16.12 Risanka - 16.25 Sv. Frančišek Asiški, avstrijski film - 17.13 Zunanje zadeve, serija - 17.43 Izvid - 18.13 Za boljši jezik - 18.28 Za otroke - 18.58 Maček v Žaklju, kviz - 19.25 Katoliška kronika - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Družinski krog - 21.40 Miss Universe Hungary, finala - 22.40 Zunanja politika - 23.25 Čar športa - 0.35 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.55 Videostrani - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Kultura z mnogimi obrazi - 16.50 Erno Buda, posebna oddaja Civilne korajže - 17.20 Za otroke - 18.00 Regionalni program - 18.50 Na pomoč, gradimo, serija - 19.05 Zelena točka - 19.35 Policisti, serija - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Pesnica Zsuzsa Kartal - 22.00 Dnevnik - 22.27 Policijska poročila - 22.30 Minispoti - 22.42 Leo Sunnyboy, švicarski film - 0.15 Posel Bogati in lepi — 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila — 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 2.0.15 Na bojišču, film - 21.50 Eksplozivno-. Vroče železo - 22.45 Deset preb enajsto - 23 AS Nočni šov - O .OO Dnevnik - 0.30 PoroMa 9.15 Skok med zvezde, angl, nanizanka - 9.40 Prisluhnimo tišini - 10.10 Kratka zgodovina časa, angl, oddaja - 11.30 Zgodovina evropskih držav - 12.00 Otrok za dediščino, 2. del francoske drame - 13.00 Poročila - 18.00 Dnevnik - 18.10 Čudaška varuška, amer, nanizanka - 18.45 Človeški rod, angl, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film tedna: Vlak za potepuhe, ameriški film - 22.05 Mali koncert - 22.25 Dnevnik -22.45 Sova: Grace na udaru, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Orlova dežela - 14.05 2,4 otroka - 14.35 Življenje na severu - 15.20 Ples do zore, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Hrvati v Bački - 21’.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Mi, neandertalci, ponovitev filma - 10.15 Panopti-kum - 10.30 Film - 11.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Razbojniški strah, komedija - 14.50 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 17.00 Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Jo. fotomodel - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Evropski policisti - 22.50 Otroci, film - 0.45 Čas v sliki - 0.50 Pogled v brezno, film. 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.Ž30 Riviera - 10.30 Hotel Paradiž, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon,. poročila - 12.07 Posel - 12.32 Sotrpini - 12.47 Prirodno zdravilstvo - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Nacionalna zakladnica - 16.22 Balet - 16.46 Reportaža - 16.56 Hišna blagajna - 17.11 Zunanje zadeve, serija - 17.40 Odgovarjamo na telefone - 17.46 Skrivnosti svetniških podob - 18.03 Odbojka na mivki - 18.23 Za otroke - 19.03 Maček v Žaklju - 19.30 Vprašanja kristjanov - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Moja hčerka je moja, nemški film - 22.20 Erdeljska aristokracija, dok. film - 22.55 Noči v španskih vrtovih, kanadski film - 23.21 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.35 Videostrani - 15.45 Za otroke - 16.30 Sposojena Zemlja - 16.50 Pratika - 16.55 Mena - 17.25 Vrhunska tehnika - 18.00 Regionalni program - 18.50 Debrecenski Kantus - 19.25 Vse ali nič. kviz - 19.55 Vdc-Paris St. Germain, pokalni nogomet - 22.00 Dnevnik - 22.25 Mednarodni poslovni program - 23.15 Boj za Kitajsko, angleški film - 0.30 Posel hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Uona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj Sef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 ■Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno — 18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, štabi časi - 20 AS Cotumbo-. Sanjska ladja smrti, film — 22 .05 Quincv — 23.05 Notni Sov — O .OO Dnevrnk - O.2.O Prijazna Uružina - A 'n 10.05 Ostržek - 10.40 Videošpon - 11.40 Človeški rod, angl, serija - 12.05 Tusitala, avstral. nadaljevanka - 13.00 Poročila - 16.50 Pro et contra - 18.00 Dnevnik - 18.10 Čarobna piščal - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Vesoljsko plovilo Discovery, amer, oddaja - 22.00 Turistična oddaja - 22.25 Dnevnik - 22.45 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, avstral. nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka Drugi program 11.20 Kinoteka: Gentleman Jim, ameriški film (čb) - 15.50 Svet poroča - 16.20 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 17.10 Portret Mete Hočevar - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Krila nad svetom - 21.10 Umetniški 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.10 Orlova dežela - 14.00 2,4 otroka - 14.30 Življenje na severu - 15.15 Črn plašč za morilca, francoski film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 21.45 Poročila - 21.50 Turizem - £2.25 Slika na sliko - 23.10 Večer ob glasbi 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Jo, fotomodel - 12.15 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Klic divjine, film - 14.35 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 MacGyver - 22.00 Modri Max, film - 0.25 Čas v sliki - 0.30 Velika blagajna, kriminalka. 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Sanjska ladja - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 Telešport - 16.55 Moja knjiga o džungli - 17.15 Minispoti - 17.30 Zunanje zadeve, serija - 18.00 Matere, zgodbe - 18.25 Za otroke - 19.00 Stavimo! - 19.27 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Zvezdniki rocka - 21.15 Velika vizita - 22.20 Ashenden, serija - 23.12 Prehod skozi Pariz, francoski film - 0.32 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.10 Videostrani - 16.20 Dekle iz prihodnosti - 16.45 Za otroke - 17.25 Zdravje za vsakogar! - 18.00 Regionalni program - 18.50 Igre brez meja - 18.55 Umetnost zapadnega sveta - 19.25 Miss Saigon, rock-musical - 19.40 Turizem - 20.25 Pred odločitvijo o svetovni razstavi -21.00 Vse ali nič, kviz-21.33 Minispoti -21.45 Gre za to - 22.00 Dnevnik - 22.25 Policijska poročila - 22.30 24 ur - 22.55 Nždudvar, 1. del - 0.05 Posel televizijski spored od 19. do 25. avgusta 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Uona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17 30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in tepi — 1830 Eksplozivno — 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi — 2.0.15 Materinska ljubezen, film — 2.1.05 VV nasvet - 22.05 Sternov tv magazin — 23.05 tAotni Sov — O .OO Poročila — O.30 Prijazna družina — 1.00 Sov Tračev Ullman — 1.30 Kdo je tukaj 5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kaliforniski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in iepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Klic v sili - 21.15 Mestna klinika - 22 1O Straža - 23.05 Nočni šov - 0.00 Dnevnik S^avgusta 1994 stran 21 vestnik DOBRODOŠLI Certifikat zaupajte pravi zibelki ERTIFikate ZBIRAMO V VSEH ENOTAH KREDITNE BANKE MARIBOR, KOMERCIALNE BANKE NOVA GORIGA, ZAVAROVALNICE MARIBOR IN PTT V SLOVENIJI. POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV Na podlagi sklepa Skupščine občine Ljutomer, sprejetega 22.12.1992 in 7.7.1994 je po pooblastilu Izvršnega sveta SO Ljutomer komisija za prodajo nepremičnin na seji 29.7.1994 sprejela Sklep o javni dražbi za prodajo nepremičnin Javna dražba se razpisuje za naslednje nepremičnine: A. Javna dražba za zgradbo nekdanje šole v Mali Nedelji 1. Zgradba osnovne šole v Mali nedelji: k.o. Bučkovci, št. zemljiškoknjižnega vložka 23. Parcelna št. 88/7 k.o. Bučkovci s poslovno stavbo. K objektu spadata parcelna številka 88/7 v velikosti 3,64 ara in parcelna številka 88/8 v velikosti 0,50 ara. Neto uporabna površina šolske zgradbe znaša 763,51 m2. Izklicna cena je 22,913.253,00 SIT. B. Ponovna javna dražba za zgradbe starih šol v Vučji vasi, Logarovcih in Stari Cesti 1. Zgradba osnovne šole v Vučji vasi: k.o. Vučja vas, št. zemljiškoknjižnega vložka: 176 Del pare. št. 608/4 - funkcionalni objekt v velikosti 4,35 ara in poslovna stavba v velikosti 0,09 ara. K objektu spadata drugi del pare. št. 608/4 v velikosti dvorišča 5,12 ara in pare. št. 608/5 dvorišče v velikosti 5,62 ara. Neto uporabna površina objekta je 391,49 m2. Izklicna cena je 19,163.500,00 SIT. 2. Zgradba osnovne šole v Logarovcih: k.o. Loga-rovci, št. zemljiškoknjižnega vložka: 446 Del pare. št. 1341 - funkcionalni objekt v velikosti 4,13 ara. K objektu spada dvorišče na del. pare. št. 1341 v velikosti 6,62 ara. Neto uporabne površine objekta, ki se prodaja, je 488,40 m2. Na delu neto uporabne površine v velikosti 51,35 m2 s potrebnim funkcionalnim delom zemljišča za dostop na cesto ostaja trajna pravica uporabe za delo organom Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci. Izklicna cena je 16,039.300,00 SIT. 3. Del zgradbe osnovne šole Stara cesta: k. o. Stara cesta, št. zemljiškoknjižnega vložka: 23. Pare. št. 233/4 - stavbišče s poslovno stavbo v velikosti 2,85 ara in dvorišče v velikosti 2,81 ara. Prodaja se neto uporabna površina v objektu 1. nadstropja v velikosti 170,22 m2 in kletni prostori v velikosti 37 m2. Je poseben vhod, kupec pridobi souporabo dvorišča za lastne potrebe. Izklicna cena je 3,889.700,00 SIT. hi. Javna dražba bo v ponedeljek, 5. 9. 1994, ob 9.00 v prostorih občinske zgradbe, Vrazova 1, Ljutomer - sejna soba v 3. nadstropju. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo varščino v znesku 10% izklicne cene na ž.r. št. Proračun Občine Ljutomer: 630-10040, kar dokažejo s potrjenim virmanskim nalogom ali položnico. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, kar se dokazuje s sklepom o registraciji oz. potrdilom o državljanstvu. Vse dajatve v zvezi s prodajo plača kupec, prodaja je po načelu »videno-kup- Ijeno«. IV. Vsi objekti so zasedeni, razen zgradbe v Mali Nedelji. Za izpraznitev poslovnih prostorih odgovarja prodajalec po dogovoru s kupcem na podlagi zakona in sklenjenih najemnih pogodb. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po dražbi. Nepremičnine bodo prodane najugodnejšemu dra-žitelju. Z najugodnejšim dražiteljem bo sklenjena prodajna pogodba v 8 dneh od dneva javne dražbe. Varščina bo vključena v kupnino. Prodajni pogoji: A ) Za objekt v Mali Nedelji je kupnino možno poravnati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe ali v desetih letih, porvi obrok plačan o 10. 1. 1995. B ) Za objekte v Vučji vasi, Logarovcih in Stari Cesti je kupnino možno poravnati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe ali v več zaporednih obrokih, in sicer: - zgradba v Vučji vasi: v osmih letih, prvi obrok plačan do 10. 1. 1995; - zgradba V Logarovcih: v šestih letih, prvi obrok plačan do 10. 1. 1995; - zgradba na Stari Cesti: v desetih letih, prvi obrok plačan do 10. 1. 1995. Prednostni pogoj je plačilo kupnine v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Pri obročni prodaji se na dan sklenitve pogodbe določi devizna klavzula po srednjem tečaju Banke Slovenije za ohranitev realne vrednosti. Če kupec odstopi od že sklenjene pogodbe, se šteje, da je odstopil od nakupa, in se mu vplačana varščina ne vrne. Prometni davek plača kupec. Nepremičnine je možno kupiti po celotah ali funkcionalnih enotah posameznih zgradb. V. Na zahtevo stranke je možen ogled ponujenih nepremičnin v petek, 2. septembra 1994, med 8.00 in 13.00. Vse informacije o nepremičninah, ki se prodajajo, lahko dobite po telefonu št.: 069/81 712, int. 229. Ljutomer, 28. 7.1994 Komisija za prodajo nepremičnin pri IZVRŠNEM SVETU SO LJUTOMER Glasba, ki preveva kraje ob Muri je zaklad. Kdor ji zna prisluhniti postane bogatejši Vlado Kres in Ravnina, iz katere se dvigujejo vinorodni griči. Reka, ki hkrati ločuje in združuje ljudi obeh bregov. Dežela zdravja, v katero se vsako pomlad vračajo štorklje. Da, to je Pomurje. Tu živimo dobri gospodarji. Da premoženje, ki smo ga ustvarili z lastnim delom, ne bi odšlo iz regije, je Pomurska družba za upravljanje skladov ustanovila POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO. Z naložbami v podjetja domače regije bo skrbela za razvoj krajev ob Muri, njihovim prebivalcem pa s tem omogočila pravo naložbo certifikatov. ll 5 V vaši enoti Pomurske banke, na posebnih okencih Pomurske investicijske družbe, lahko certifikat zamenjate za delnice Pomurske investicijske družbe. Naši strokovnjaki vam bodo na voljo za informacije in pomoč pri izpolnjevanju lastninskih nakaznic, prav tako bo na razpolago obširen prospekt Pomurske investicijske družbe. S seboj imejte osebno izkaznico - to je vse, kar potrebujete, da postanete delničar Pomurske investicijske družbe. Pomurska Investicijska Družba naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce motoma vozila OPEL ASCONO, letnik 1972, in pralni stroj, malo rabljen, ugodno prodam. Dobrovnik 125, tel.: 79 380. m302 HAT- UNO 60 S, letnik 1989 - april, črne barve, 5 vrat, 5 prestav, prevoženih 84.000 km, registriran do aprila 1995, ugodno prodam. Tel.: (069) 43 398. m304 DIANO ugodno prodam. M. Sobota, Kopitarjeva 10, tel.: 22 309. m306 SPAČEK. v voznem stanju, neregistriran, naprodaj. Matej Bertalanič, Ran-kovci 23. 319 JUGO 55 A, karamboliran, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 22 132. m323 OSEBNI AVTO VOLVO 340, letnik 1988, odlično ohranjen, prevoženih 23.500 km, prodam za 18.600 DEM. Tel.: (069) 24 862. m334 MB? "GOSPODAR DOBREGA NAKUPA" Komerc oglasnik \ 2.00012 ! PREZPLACNEOGLASEnMME 7QC | sporočite na tel.: UOZ/t J J } Odslej v vsaki številki: ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba l križanka, humor, avtomobilske novosti j GRAFIKI, POZOR! PC 486 DXZ/ 66, 8MB RAM, video number nine le-vel 11/12 2 MB VRAM, conner. color, software, prodam. Tel.: (069) 43 398. m304 VINO ŠMARNICO prodam po 80 tolarjev za liter. Dobrovnik 95, od 15. do 18. ure. m3U ZAKONSKO POSTELJO, dve omarici in 2 omari, malo rabljeno, prodam. Ižakovci 65, tel.: 41 871. m338 fTOflEDIVER-t i n g NA VSEH KIOSKIH, CENA 80 Sili ZASTAVO 850, letnik 1985, kleparsko--ličarsko obnovljeno, in kombi IM V, brez motorja, ter moped APN 4 naprodaj. Jug, Vanča vas 18. m337 JAM AHA DT 125 R, zelo dobro ohranjena in servisirana, prvič registrirana marca 1991, naprodaj za 3.800 DEM. Tel.: (069) 70 683. m342 WOLKSWAGEN VIVA naprodaj za rezervne dele. Tel.: 26 053. m336 ZASTAVO 101 DE LUX, letnik 1978, registrirano do 18. avgusta, vozno, prodam v celoti ali za rezervne dele. Tel.: 23 213. m339 JUGO KORAL 45. letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. m347 OPEL KADETT 1,3 S avtomatic, letnik 1985. ugodno prodam. Tel.: 42 092. m354 JUGO 45 A. letnik 1987, registriran do aprila 1995, in nov regal za dnevno sobo prodam. Tel.: 26 646. m352 GOLF DIZEL, letnik 1987, nekaram-boliran, prva barva, prodam. Škerlak, Panonska 30, G. Radgona, mnj ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, registrirano do marca 1995, prodam za 2.000 DEM. Srečko Lukovnjak, Gre-sovščak 1, Ljutomer. m6869 RENAULT 4, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 61 449, po 16. uri. m7518 RENAULT 5, letnik 1991, bele barve, prevoženih 31.000 km, prodam. Vučja vas 35, tel.: 87 265. m355 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v M. Soboti najame mlad par. Tel.: 21 180. m299 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO v Bratoncih. 165 m2, funkcionalno zemljišče 800 m2, idealna lega za lokal ali obrt, prodam. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Jesen«. m317 DVOSOBNO STANOVANJE v Iža-kovcih damo v najem. Tel.: 42 118. m309 STARO PODKLETENO HIŠO, delno adaptirano, s 73 ari zemljišča in gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem in 70 ari zemljišča (voda in elektrika na parceli) v Bodoncih št. 12 prodamo. Ogled možen do 22. avgusta. Kasneje informacije po tel.: 061 340 112, po 20. uri. m343 VINOGRAD (360 trsov beli burgundec) in parcelo na Kukeču ter žagan borov les raznih dimenzij in rabljene AŽ-panje prodam. Tel.: 26 409 ali 23 402. m351 DVE PARCELI v Lipovcih prodam. Bemadi-Muren, Lipovci 35. m353 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHA1R -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/5718 75 BARVNI TELEVIZOR na daljinsko upravljanje in avtoradio prodam. Tel.: 24 903. m349 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, skoraj novo, prodam. Kapca 106. mle JOGI POSTELJO, 180 x 200, in dva perzijska muca, modro in modro bele barve, zelo ugodno prodam. Tel.: 32 860, zvečer. m351 živali ŽELITE DOBREGA ČUVAJA, velikega prijatelja otrok in zvestega spremljevalca gospodarja? Vse to je nemška boksarka, rodovniška, odličnih staršev, stara 3,5 meseca. Informacije po tel.: (069) 22 435 ali zvečer 062 221 497. m305 BREJO KRAVO IN TELICO prodam. Sotina 105. Ogled popoldne. m310 PUJSKE prodam. Jože Flisar, Gradišče 50, tel.: 46 253. m316 MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Mlajtinci 26, tel.: 48 323. m321 PUJSKE prodam. Satahovci 9. m320 EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring kmetijska mehanizacija ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. NATAKARICO ali dekle za delo v strežbi zaposli gostilna Denko v M. Soboti. Tel.: 22 017. m340 PRIUČENO KUHARICO redno ali honorarno zaposli gostilna Rožnik, Ljubljana, Cankarjev vrh. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 061 213 429. TPP ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Tel.: 062 715 202. m6870 storitve UREJAMO OKRASNE VRTOVE in pokopališča. Granfol, Vučja gomila 8. m327 Vsak četrtek Vestnik ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Klare Lovrenčec iz Filovec se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje med njeno boleznijo, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Po hudi in kratkotrajni bolezni nas je v 49. letu zapustil dragi mož, oče. tast, stari oče in brat Matija * Krampač S Hotize sosedami 'n "enadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo trenutkih ^^"'kom. botrini in prijateljem, ki so nam v težki Sr a VSem’ ki S0 nam Pisn0 a,i US“°'"S noti km grV tako vel’kem številu pospremili na njegovi®^! žunniH, ‘ 'n za sv' ma^e. Posebna hvala govorniki' Posehn, h p?siovilne besede in pevcem za odpete žalostinke 0Sebna hvala tudi kolektivoma Konfekcije Vel. Polana m Mure Lendava. Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. zahvala V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast m Jože Žohar iz Doliča 30 ^osedom^nri^r Se !skreno zahvaljujemo vsem stali ob strani e1/6™Jn znancem, ki ste nam v težkih tre ’ tzfekli sožalje, darovali cvetje in vence dp 'e žalostinke in kolektivu Osnovne šole Puconci. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽS Anic? snaha Hermina, a An,ca 2 d™žtao, sin jože ter SeStri Frančiška m z družinama SILAŽNI KOMBAJN SK 80 E kombajn za žetev Claas - kosa 2,60 m -in dvobrazdni obračalni plug prodam. Tel.: 55 074. m314 SAMOHODNI SILAŽNI KOMBAJN Z 350 za travo in koruzo prodam. Branko Rituper, Križevci 110 (v Prekmurju). m324 CISTERNO CREINA. 3.200 1, staro 4 leta, in puhalnik za seno Tajfun prodam. Mali Bakovci 87. m331 TRAKTOR IMT 558 z nakladalnikom Carlo Pešci in planimo deslco prodam. Tel.: (069) 26 053. m336 KOMBAJN KLAS DOMINATOR 80 in dvoredni silažni kombajn SIP ugodno prodam. Tel.: (069) 57 100. m350 BALIRKO NEW HOLAND. dobro ohranjeno, prodam za 5.500 DEM. Tel.: (069) 82 580, 81 487. mrč KOMBAJN KEMPER za silos prodam. Tel.: 68 510. m7521 Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - telefaks: (069) 32 848 Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V SPOMIN 18. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek posesti ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE prodam. Aleksander Cener, Vanča vas 58. m325 KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Strehovci 16. m352 NESNICE, MLADE JARČICE, pa-sme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp Štefan Gomboc iz Andrejec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, frr/ljenja’ zaman vsi dnevi tvojeg bolezen je bila močnejša od življenla' ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni letu zapustila draga sgstra stara mama, praba • tašča Šarolta Zahvaliti se želimo vsem sorodnikom, pr*^j|j na njeP! dom, znancem in vsem, ki ste jo P^P^jje, dar°va zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili so vence, cvetje, sveče in za sv. ma v Rak’ Posebna hvala dializnemu oddelku Bom1 čanu, Pogrebništvu p0^^ Banfi za pogrebne storitve, g- $upn' no T'$n° obred, pevcem za odpete žalostinke in o Moravske Toplice, 8. avgusta 199 Žalujoči vsi njeni razno POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta, sama tam stoji. TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069)32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA HIŠO na Janževem Vrhu pri Radencih, staro 6 let, ugodno prodam. Tel.: 062 33 617. m318 DVE NOVI STANOVANJI, vseljivi 1.10.1994, med M. Soboto in Radenci, dam v najem. Tel.: 062 632 500. mpp MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti ali neposredni bližini nujno iščem. Tel.: 48 359. m306 SEDEŽNO GARNITURO. 2 fotelja in 2 kavča, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: (069) 70 683. m342 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 41722-0, HKS Pa-nonka M. Sobota, izdane na ime Janez Geld, Lipovci 30. Beltinci. m322 LEPA SUHA BUKOVA DRVA prodam. Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. m353 TENIŠKI LOPAR ELAN, nerabljen, prodam za 30 % ceneje. Tel.: 26 770. m329 8 m3 TRDIH DRV prodam. Kovačevci št. 9. m328 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 4935/3, HKS Pa-nonka M. Sobota, izdane na ime Štefan Podlesek, Nemčavci 5. m346 ZAHVALA V 87. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Žiško roj. Pondelek, iz Lucove 10 Ob nepričakovani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence, šopke, sveče in v druge namene ter pokojnico pospremili na njen zadnji dom. Posebna hvala duhovniku g. Emišu za ganljive in tolažilne besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Hvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma G. Petrovci, ki soji lajšali bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala. Lucova, 6. avgusta 1994 Žalujoči vsi njeni najdrazji Zaspal, dragi oče, Sl, zaprl trudne si oči, bolečine si prestal, j zdaj boš v grobu mirno zahvala 6. avgusta nas je v 'Opusti1 draS hudi bolezni za vedn P.D stpc mož, oče, dedek. Anton ^Z^- Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ' *enajtežjih sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v sV. kih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vene , s|u za sv. maše. Hvala dr. Veri Lipičar in pa ,a g. ŽUP Gornje Radgone za lajšanje bolečin. Posebnatrije za Pog vrp' iz Vidma ob Ščavnici in g. župniku iz Avs,^otna in l' obred, pevcem za odpete žalostinke, njaku za pogrebne storitve m Vsem še enkrat iskrena hva a- Stanetinci, 8. avgusta 1994 —* stran 23 Zaspal, dragi oče, si, zaprl trudne si oči. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. O veter, kakor srh, samo nežen, upogni me. Tišini vzemi njeno pesem in jo ponudi moji duši. Za bežen hip, da se opijem z njo. (K. Ščavničar) Emil Gomboc iz Mačkovec 38, živel in delal v Vorarlbergu v Avstriji ZAHVALA tragični in boleči izgubi našega sina, brata in strica Draga Ščavničarja - Karčija iz Kobilja ?'ce MaribOTn\mec*'c'nskera^ oseh>u nevrokirurškega oddelka Bolniš-® Jego, še n 'n Llrur^e8a oddelka Bolnišnice Murska Sobota za oskrbo n)egovirn zdr ° Sestr’ Zlatki. Prav tako hvala vsem, ki ste nam med stali ob strani in nas hrabrili. Hvala vsem prijate- §• Upniku ?em' Ste P0SPrem’l’ k preranemu počitku, še posebej pa tyerek in m!^re^n’ obrect pevcem za odpete pesmi, družinama >nolič ter Stanku Gregorecu za besede slovesa in bodrilne besede med njegovim zdravljenjem. ^alujori« • mama ter bratje Andrej, Peter in Vlado z družinami ZAHVALA 39. letu je končal svojo življenjsko pot Zvonko Horvat Ob^ iz Nedelice 109 a plujem" £ da ®a ne bo več med nami. se ob boleči izgubi iskreno ofr v 'n#atn i7enb k'ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas kin a'* v boln’» ■ sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga inv^Hiioda'n'c'' P°sebej se zahvaljujemo Bolnišnici M. Sobota, » n belica t> v Mariboru, OŠ Turnišče, Zdravstveni šoli Rakičan boj. .Radgon ' Hosehej hvala družinama Sobočan iz Nedelice in Kovač po?0''govomik VSem sor°dnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Vcei» za odnet Pos'ovilne besede, g. kaplanu za pogrebni obred, v tako velikte “'ost'nke in za odigrano Tišino. Hvala vsem. ki ste ga m številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem iskrena hvala! itlujog , Nedelica, 8. avgusta 1994 __________""Helena, hčerki Suzana in Nataša ter vsi, ki so ga imeli radi Truplo vaše zemlja krije, v hladnem grobu mirno spite, srce vaše več ne bije, bolečin več ne trpite. V SPOMIN 24. avgusta bo minilo žalostno leto, ko nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Jožefa Botjak iz Krajne 6. avgusta pa je minilo 22 žalostnih let, ko nas je zapustila komaj v 21. letu s svojim komaj rojenim sinkom draga hčerka, sestra in teta Marta Vogrinčič roj. Botjak s Krajne 14. novembra pa bo minilo 19 let žalosti, ko nas je zapustil dragi ujec in brat Jože Horvat s Krajne Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in spomini ustavite ob njihovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi, ki smo jih imeli radi Zakaj usoda kruta si bila, prehitro nam vzela si moža, očeta. Nam pustil si praznino, solze in tiho bolečino. ZAHVALA V 59. letu nas je tragično zapustil dragi mož in oče ^r nenadn' ?' boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem 'tteLp erga unancein, prijateljem in slovenskemu društvu iz dar0J s°Žalje 'Ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ktiv, a''venCe’ P°sPremili do njegovega preranega groba. za sv. maše. Posebej se zahvalju- 8- Župn v a"0^ iz Mačkovec 45c. Enako se zahvalju-V, 1 ? za pogrebni obred in pevcem za odpete 01 s^Upai •a ostinke ter odigrano Tišino. ln vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ^1^ žena Emilija, hčerki Sabina in Sandra ter drugo sorodstvo V SPOMIN 18. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša mama, babica in tašča Rozalija Gerenčer iz Lendave Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi, ki smo te imeli radi Kruta usoda je hotela, da je tebe vzela. Zaman ie bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša. Zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš V SPOMIN 17. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož oče in dedi Ivan Zadravec iz Lendavskih Goric 13 a Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Boleč in poln solza je spomin na tisti dan, ko si nas zapustil. Na tvojem grobu rožice cvetijo, katere vsak dan naše solze rosijo. V SPOMIN 21. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka Mirko Rajnar iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: žena Elizabeta, sinova Mirko in Renato ter hčerka Kornelija Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin na tč ostaja. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in sorodnica Karolina Vukan iz Puževec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, osebju Zdravstvenega doma m’ Sobota ter zdravstvenemu in strežnemu osebju infekcijskega oddelka Bolnišnice M. Sobota. Hvala vsem, ki ste nam v zadnjih trenutkih priskočili na pomoč in na kakršen koli način pomagali. Žalujoči vsi njeni V bolečini nebo in zemlja složno molčita. Le duša in srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 71. letu je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in sorodnika Štefana Janka iz Šalovec 146 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala duhovniku g. Gezu Ernišu, pevcem žalostink, predstavniku društva upokojencev ter vsem, ki ste prišli od blizu in daleč. Žalujoči vsi njegovi Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. V SPOMIN Poteklo je žalostno leto, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, sina, brata in sorodnika Franca Gomboca iz Dol. Slaveč Sami smo, a srce čuti, da si tu. Hiša prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Zakaj tako velik davek je cesta vzela, zakaj, se sprašujemo, tebe ni? Ostaja sicer samo spomin, a ta je lep in spoštljiv. Vsi, ki se ga radi spominjamo Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Z bolečino in grenkobo se sporni njamo žalostnega trenutka pred letom dni, ko je tragična usoda hotela, da je prenehalo biti srce našemu nai-dražjemu Mihaelu Bučku iz Murske Sobote (14.5.1962-22.8.1993) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 67. letu nas je po kratkotrajni težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in sorodnik Ernest Šiplič iz Vaneče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter gasilcem, govornikoma KS in GD za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Ludvik Horvat iz Mlajtinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Življenje je trpeče pričakovanje, misel na srečo, spomin na neizpolnjene želje, je bolečina in upanje v večnost, ko polagoma ugaša še zadnji žarek, zaide sonce -življenje več se ne vrne. V SPOMIN Letos 20. avgusta mineva že peto leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga, nepozabna in dobra žena, mama, stara mama in tašča Jolanka Herceg roj. Kodila iz Prosenjakovce Mnogokrat si želimo, da bi bila med nami. Usoda sledov tvojih pridnih rok izbrisati ne more. ne more ukrasti spomina nate. Bilo bi nam lažje ko bi si lahko delili tegobe današnjih dni. Praznino za teboj čutimo le mi Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu in se spominjate naše drage pokojnice, na njen grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Bolečina dd se skriti pa tudi solz ni težko zatajiti, le nje nam ne more nihče vrniti. Tvoji najdražji .♦oH »To je trojni poraz Sobote,« je ob zmagi Beltinec nad Muro izjavil predsednik prekmurskih zelenih dr. Franc Horvat - California Kid »Je zmaga papincev nad luterani, zasebnikov nad državnimi sponzoiji in hrvaškega trenerja nad srbskim. Zato bomo ekologi preostale hraste iz soboške Fazanerije preselili k ivanski ,kamenš-nici’, grajsko jezerce pa pretočili v Bukovniško. Sobota naše pozornosti in naših daril ni vredna. To je nogometna provinca!« Janko Halb - Capone je edini slovenski politik z desne, ki ponuja fotografski dokaz, da je bil pred petindvajsetimi leti v Woodstocku. Vendar prezidij priporoča previdnost! Prvič. Halb je znan po tem, da bi rad na vsak način veljal za starega rokerja med kmečkimi fanti. Drugič, fotografija, ki prikazuje Halba v svobodni spolni drži na zamočvirjenem travniku Woodstocka, je nastala v režiji Štefana Dravca - Re-tušeija, znanega po tem, da se mu je edinemu doslej posrečilo nagovoriti štorklje, da mu pozirajo pozimi. Na mlinarskem tekmovanju na Bistrici preteklo nedeljo se nista zmlatila Tomaž, Domicelj - Snicel in Vlado Kreslin - Mlinar brez mlina. Čeprav bi se morala. Šnicl se namreč pripravlja na snemanje skladbe in spota z naslovom Mlinar na Muri, Kreslin pa vztraja, da je potrebno prej mleti in potem peti. Dve najbolj znani Mariji v tej domovinski rubriki, Micka Požonec - anju Mari-ška in profesorica Mica - Milka Fišer, se zaman prepirata, h kateri njuni zavetnici so romarji na Veliko mašo romali v Turnišče in h Gradu. Prezidij bo kmalu razkril tretjo Marijo, edino pravo zavetnico Prekmursko-Prleške republike. Brigita Bavčar.- Nimfa ne zaupa medijskemu* podjetju svojega moža Celeča - Voj-čija. ki je lastnik dveh elektronskih medijev, televizj-skega kanala 10 in radijskega Radia Radia. Zato mu ni poklonila svoje certifikatke. Raje jo je vložila v medijsko žrebčamo konkurentke Mame-IBM, v samostoječo profitno enoto Vestnik. »Kar je zapisano, tisto pač stoji!« je rekla. Soboška občinska tajnica Cica ne more potolažiti svojega in soboškega župana Andreja Gerenčeija - Bankroterja. Čeprav mu je že kupila majhno poštarsko trompetico in mu gruli na uho kot golobica, se Bankroter ne neha jokati. Trga ga jad, ker ga Caponejeva kamarilja ni hotela vključiti v občinsko menedžersko zavarovanje. Prezidij Prekmursko-Prle-ške republike bo odslej tuje in domače delegacije gostil (za denar svojih davkoplačevalcev) samo še v soboški gostilni Adria na Lendavski. Ker edini imajo grelnik za pivo in s tem izhod na morje... KESWt KORT Radgonski mehurčki Pa smo dočakali konec pasjih dni! Mislil sem že, da me bo kap; nisem več vedel, kaj naj pijem, kdaj naj spim in kdaj naj jem. Zdaj pa so noči prijetno hladne, tako da bom sejemo moral prav hitro spati v nogavicah. Ta pravo deževje pa se bo začelo v soboto, ko bodo odprli kmetijsko-živilski sejem. Sicer pa je to že znana stvar, zato nas to več ne prese-čena. Preseneča pa me, kako hitro se ta naš sejem preimenuje, danes se imenuje tako, jutri drugače. Mislim pa, da so končno izbrali najboljše: SEJEM GORNJA RADGONA. Kratko, jedrnato, brez zamere tej ali drugi strani; tako so izpustili Radgonski sejem in Pomurski sejem in ostali le SEJEM. Radgončanom je vseeno, kako se bo ta »sejem« imenoval, samo da bo posloval bolje kot prejšnji. To pa tudi pomeni, da bo obzimejši do domačinov, stanovalcev mesta Gornja Radgona. Pa Da, prav zares. Na polovici parkirnih prostorov so velike montažne hale. Saj je v redu, da so montažne, toda zakaj ravno na parkirnih prostorih? Seveda so jim to morali dovoliti na občini, drugače si kaj takega ne bi upali narediti. Verjetno so rekli: naše mesto ima toliko novih in urejenih parkirišč, da kaj takega ne bo motilo. Kje pa imamo v mestu parkirišča? So mislili tista pri stari vojašnici, kjer so podrli smreke, da bodo lahko zdaj sredi dvorišča naredili zelenico? Tisto parkirišče še ni končano. Parkirišča pri Marketu, za občino in kulturnim domom pa zasedejo uslužbenci banke, trgovin in Občinarji. Če bi se vsi Občinarji vozili v službo z avtobusi, bi bilo verjetno dovolj pakrirnih prostorov v mestu, tako pa... Če stanovalci ne bodo mogli parkirati pred svojimi stanovanji in hišami, bo prava revolucija, vam povem. Dovolj jim je tega, da se ne vem, če bo kaj iz tega. Že sedaj slišim sejem samo širi in širi, na parkirišča pa nihče c .—♦- j- at ne misli. Posledica tega je, da obiskovalci ■" parkirajo na vsemogočih mestih: na ikih, zelenicah pred bloki in skorajda na icah. Stanovalci bod&Tgačeli pobirati I-' -- x r •• - Lendavski pereči 10 ure‘^e avgusta, na dan Marijinega vnebohoda, okrog A: »Dober dan!« B: »Dober dan!« B -n?j k°ga Vidim! Tudi ti * , ■ i da še sam n a Se V lepo pa sem 5‘ * A ",k Marip Pod ^gom.« n. r t! m V dfug^ ^etdl nazaj pa te ni bilo!« veliki šm at S0 bili pač drugačni časi, velika maša ozirom A - Pa tUdi ni bd d^ praznik.« . J gneča « erkev pa se najbrž ne bo mogoče prebiti, ko p M I d. T °' Po,em si zdaj bolj pobožen kot jaz!« . otro ških so se sPremenile. Navsezadnje se spomin) Tradiriin ’■ k° SVa se z materjo kleče plazila okrog olt 1 ■ ^ametjamt je ostala v krvi.« A: »Greva kaj popit?« B: »Med mašo?« A- »Zakaj pa ne? Tudi gospod pri oltarju bodo piHdn0 B_»^ni bolj prija pivo.« ■ ' " ,°.la’ Pa pač pil pivo, saj ne rečem, da moraš s tega in drugega konca mesta, da jim zmanjka elektrike, potem spet vode, A: »Srk, srk, srk.. B: »Srk, srk...«. spet »crkne« telefon ali pa je narobe kje drugje - to pa^^zato, ker pripravljajo s. L,.™—„ ---------,------ mišče. Prebivalci s Trat pa s strahom opažu- svoje parkirnine. V času sejma bodo uvedli jejo širjenje sejmišča proti njihovim blokom, dežurstva in pobirali odškodnino za uničene Zakaj se ne širijo tja proti nasipu, proti KffinTzelenice in živce oziroma za »čuvanje« avto-kakor je bilo prvotno načrtovano! Zakaj so mobilov. Vseeno pa: kar pridite na sejem! morali pobrati še zadnje parkirne prostore? Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka Na vaše predloge, koga in zakaj bi tega ali onega iz naše Prlekije predlagali za kakšno funkcijo v Prekmursko-Prleški republiki, še vedno čakava. Morda ste jih že poslali v uredništvo Vestnika, pa nama urednik še ni uspel »dostaviti« gradiva. Povabilo pa še velja. In tudi kaj drugega lahko napišete, za kar se vam zdi, da bi kazalo obdelati v to ti rubriki. Midva sva v zadnjem času najbolj »uživala« na prlešken sejmi, ki je bil minulo soboto v Lotmerki. Nekaj časa sva ho-diula gor po dol po čelen mesti, in ko sva se naveličala pogledov na sejemsko-kramarsko ponudbo, sva tako kot večina drugih posedela na Glavnem trgu, kjer se je jedlo in pilo, da se je vse kadilo. Od tam sva tudi lepo slišala tistega, ki je Fantič, ki smo ga ujeli v naš objektiv in objavili njegovo fotografijo v prejšnji številki Vestnika, je bil DA VORIN KOLBL iz Berkovec v občini Ljutomer. Ko se je oglasil skupaj z očkom v našem uredništvu, smoga takoj prepoznali in mu izročili nagrado v vrednosti 10.000,00 tolarjev, ki jo bo lahko vnovčil v trgovini Jeklotehne v M. Soboti. In kdo je tokrat »skrita« oseba? NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev. r-tTE NIČESAR’ L*- vmes nekaj govoril in zdel se nama je še kar zabaven. Naenkrat pa je rekel: »Biki bežite, veterinar prihaja!« Skoraj bi se ustrašila, da bodo res pritekli mimo kakšni biki, potem pa je lepo zadonela pesem malone-deljskih pevcev, ki se je začela Veterinar pride k biki... Gospod Sere iz Križevec, ki mu je to dolgoletni poklic, je bil menda ob vsem tem zelo vznemirjen. Še bolj, in to ves čas pa je bil na trnih gospod Kapun, predsednik našega turističnega društva. Najbrž ga je skrbelo, ali res tudi njegove »miši« v tovarni Krka plešejo, kadar ga ni tam. Nič pa nisva videla gospoda Štamana, že omenjenega in znanega ribiča, da bi lahko skupaj z njim poskusila krape, ki so jih cvrli člani Ribiške družine Ljutomer. Menda so jih imeli pripravljenih čez 100 kilogramov. Le kje in kako so jih toliko nalovili? Pa tudi znanega novinarja Lopamika s Kamenščaka ni bilo na spregled. Ali je morebiti ostal v Švici, kjer je pretekli torek gostovala soboška Mura, in kot edini za nasprotnikovimi vrati še vedno čaka na gol »mura-šev« (to sva videla na nekem TV posnetku), da bi lahko fotografiral? A: »A, naokrog se razgleduješ?« B: »Nikjer ne piše, da je prepovedano!« A: »A, ženske gledaš?« B: »Nikjer ne piše, da je prepovedano!« jn /trii' A: »Srk, srk... Poglej no tistole z velikm op / cem!« -najti r B: »Srk, srk... Kaj pa ona, ki se mora sama 8tteči?« . d ugi točil"1 A: »Ni kaj, dobra baba! Sicer pa stopiva se mizi.« ? ostal B: »Ravno to sem hotel predlagati. Če bi nam!e, v pura^1' me kdo utegnil ‘šimfati’, češ toliko let ga ni bi «lnen1ill|,, zdaj, ko je končno prišel, pa si ni upal dlje kot ac1 vtM A: »Zame pa tako in tako pravijo, da se pri c pojavim, ko je maše konec.« B: »Potem pa si tudi ti grešnik!« tnikel« A: »Kdo pa ni? Jezus ima rad predvsem gre B: »Gospodična, dve pivi prosim!« konec^ A: »Pohiteti morava, saj bo maše vsak čas A: »Srk, srk.. B: »Srk, srk...«. . A: »Zdaj pa kar med množico odhajajočih-« * B: »Tudi sam se bom vrnil tja, naj me vidijo. C: »Glej no, koga vidim!« A: »Tu je tudi moj prijatelj!« . ; C: »Tudi ti si tukaj?« . Dasem"i^ ’ A: »Prebudil sem se v lepo jutro, praznik je, P da še sam pojdem k Mariji Pod logom.« C: »Lani in prejšnja leta te pa ni bilo!« »drorat1 ve A: »Takrat so bili drugačni časi, velika mas šmaren pa tudi ni bil državni praznik.« C: »Fanta, gremo kaj popit!« ljudi!« A: »Malo še počakaj, da nas bo videlo čim naji.« D: »Oh, tukaj ste fantje. Lepo, da ste bdii^p B: »Zdaj pa zares lahko gremo na kozarcem v ospre^’ D: »Kaj pa nas, žena, ki smo se potile ta , boste povabili?« , Sfnovse A: »No, pa pojdite, ampak danes 'častite ve. za 'nabirko'!« . kaj s° E: »Nič ne bom rekla, slutim pa, da ne ves pridigali.« A: »To vendar, da se moramo imeti radi-« . cene pujskov “ rejci na kilogramov K,ln • do !0 tednov in težki od 1- 12.W0 Zj S.° moraii za P” °dSteti °d Sejem v £P'‘ pa so 30 živali. .-m p* morajo imeti zTn “i’e vsak čemek °b 7M pI^ Pujske veljavne živinske potne »g Vestnik z vami tudi na dopustu! Prodajna mesta: Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež. Ne zamudite novic iz domačega kraja! Company Veščica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene sadja in zelenjave Cene rabljenih avtomobilov Prejšnjo nedeljo so na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajalci pripeljali 35 vozil, lastnike pa so zamenjala le 3. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Honda CRX 1.6 1990 35.000 18.500DEM Renault 21 GTS 1987 72.000 870.000 SIT Alfa 33 1.3 1986 92.000 6.500DEM GolfJX 1986 91.000 8.000 DEM Fiat Ttpo 1990 45.000 14.500DEM Iug°45 1988 79.000 3.500 DEM Renault 4 GTL 1981 140.000 1.800 DEM Zastava 126 pgl 1985 34.000 1.700DEM 'ugo 55 1988 61.000 4.200 DEM »koda Favorit 1990 48.000 6.500 DEM Mercedes 240 D 1977 214.000 4.500 DEM Zastava 750 L 1982 91.000 950 DEM -ada Riva 1987 64.000 3.200DEM Zastava 101 1987 73.000 3.000DEM Tržnica Osred. Tržnica Murska ljubljan. Gornja Sobota tržnica Radgona Jabolka 180,00 160,00 200,00 « Pomaranče 180,00 150,00 Limone 180,00 120,00 150,00 ; Slive 200,00 190,00 200,00 Lubenice 80,00 80,00 80,00 Banane 120,00 110,00 140,00 Nektarine 200,00 250,00 240,00 Breskve 260,00 230,00 160,00 Grozdje 360,00 300,00 300,00 Hruške 210,00 190,00 200,00 Krompir 50,00 50,00 50,00 Paprika 150,00 200,00 200,00 Paradižnik 160,00 150,00 200,00 Zelje 80,00 80,00 80,00 Čebula 120,00 130,00 80,00 Česen 400,00 450,00 400,00 Korenje 90,00 100,00 100,00 Jajca 14,00 13,00 d d* n Pomurska banka ■ ------------------- Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 16. avgusta V>;' '"1>^ --^7^ 7. 8.1994 od 00.00. w4od Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. avgusta __ Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1,133.2921 Francija 100 2,321.7657 Nemčija 100 7,974.1918 Italija 100 7.7469 Švica 100 9,505.2366 ZDA 1 123.8870 Nakup ^178.1» ^555^ 7^20 8^91^ Hl^ Dopust v hrvaški ISTH H1 s čekom LB-Pomurske bank > tr,ejši' kartico ACTIVA je lahko Pr'J Kartica ACTIVA kreditneL0č. Gotovino lahko dvignete v enotah IstarsK g mr Umag, Buje, Savudrija, Novigrad, V Umagu, Novigradu, Pulju, Bujah in Ma p«oA k 14. prodajnih mestih, ki so označena zn ^6 možno plačevanje s ka.tečaJ / Tolarski znesek se obračuna po prodajne & Splošne banke Koper, ki se zmanj Čeki LB-Pomurske S čeki je možno dvigniti gotovino v vse ..e| plača 3% provizijo od vnovčenega izplačajo po dnevnem nakupnem menj KM ETI .IŠKO - ŽIVILSKI SEJEM ■ Mednarodni kmetijsko-živilski sejem - - 20.-28. avgust 1994 PROGRAM SEJMA ^avgusta 1994 S ^aPkl8^ tekmovanje oračev >.(H '^ko-živilskega sejma Ken5 Parcela KG Lendava, EE Žitkovci) 9one ni koncert godbe na pihala iz Gornje Rad- Tvoritev 1500 ^Ma Godnega kmetijsko-živilskega e&Vim c,asb®ni večer SX| pUSER 1N ANSAMBEL ROGAŠKI KRI- H TOREK, 23. avgusta 1994 DAN VINOGRADNIKOV DAN GORENJA TRGOVINE ZETOR 10.00 Kmetijsko-živilski sejem ’94 Sejem dobrega sodelovanja Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni bo tudi v letu 1994 praznik kmetijske stroke in znanja, na katerem sodeluje 1.300 razstavljalcev iz 24 držav. . Sejem ima v slovenskem prostoru pomembno poslanstvo. Na eni strani ponuja sodelovanje vsem tistim slovenskim in tujim razstavljalcem, ki se želijo predsta-i viti in uveljaviti na slovenskem tržišču, na drugi pa omogoča pomembno informacijo tako za stroko kot širšo publiko o vsem, kar ponuja kmetijska stroka vsemu od šolstva do industrije na slovenskem in širšem ‘ prostoru. i Se pred leti je imel sejem le vlogo prikazovanja dosežkov stroke in industrije, saj s prodajo ni bilo težav. Danes pa je sejem vedno bolj prostor predstavitve in prodaje/ Kmetijsko-živilski sejem je v zadnjih letih privabljal razstavljalce tako iz Slovenije kot tujine. Delež razstavljalcev in zastopništev iz tujine je večji predvsem iz držav, s katerimi ima Slovenija največjo gospodarsko menjavo; to so Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska in druge. Vsebina razstavljenih izdelkov je iz leta v leto pestrejša, konkurenca pa vedno večja. Zelo pomembno pa je preverjanje kakovosti, ki ga organizira sejem, saj je to lahko v pomoč tako kupcem kot tudi izdelovalcem. V okviru sejma smo letos organizirali že dvajseto ocenjevanje slovenskih vin. Število ocenjenih vin iz leta v leto narašča in je v letošnjem letu pristalo pri 600. Slovenskim vinom posvečamo precej pozornosti tudi na razstavi, ki bo tokrat namenjena predvsem predstavitvi laškega rizlinga. Pomembno je še ocenjevanje mesnih izdelkov. Vsako drugo leto se ocenjujejo suhomesni izdelki iz prostora Alpe-Jadran in vsako leto mesni izdelki domače industrije. Letos je bilo predvsem večje število ocenjenih izdelkov iz mednarodne konkurence. V mednarodni konkurenci ocenjujemo tudi mlečne izdelke. Slovenski mlekarji pa se predstavljajo na skupnem razstavnem prostoru. Ocenjevanje inovacij in mehanizacije ter živine samo še zaokrožuje strokovna ocenjevanja na sejmu in prispeva k popolni informaciji o kakovosti narejenih in razstavljenih izdelkov. Vsem dobitnikom priznanj in medalj želim, da ta priznanja tudi uveljavijo na tržišču in da jim bodo spodbuda za še večje dosežke. Program strokovnih prireditev, od strokovnih razstav do predavanj, je namenjen predvsem predstavitvi stroke in kmetijske politike, ki mora spodbujati k večji in kakovostnejši pridelavi. Ministrstvo za kmetijstvo ima pri predstavitvi tako stroke kot politike zelo pomembno vlogo. Razstava goveje živine, ki je tokrat mednarodna z udeležbo sosednjih držav, je najzahtevnejši projekt. Mednarodna je tudi razstava konj. Konj pa bo tokrat tudi osrednji v paradi kmečkih običajev in navad. Vrhunec pa pred stavljajo mednarodne kasaške dirke,ki vedno pritegnejo množice ljubiteljev konj. Svoje stalno mesto je na sejmu dobilo tudi slovensko kmetijstvo šolstvo, ki tudi letos predstavlja svojo dejavnost in možnost izobraževanja. Promet Zaradi obnove magistralne ceste med Mariborom in Gornjo Radgono je z izvajalci dogovorjeno, da bo promet med sejmom čim manj oviran. Dodatno bodo označene vse dovozne poti do Gornje Radgone - iz Maribora, Lendave, Ptuja, Ljutomera, Vidma in drugih krajev. Sejemski vlak Med Celjem in Gornjo Radgono bo vsak dan vozil sejemski vlak s 350 sedeži. Stal bo na 24 postajah. Odhod iz Celja bo ob 8.00, prihod v Gornjo Radgono pa ob 10.42. Odhod iz Gornje Radgone bo ob 17.50, prihod v Celje pa ob 20.36. Vozovnica bo cenejša za 50 odstotkov (od tega 40% železnica, 10% Pomurski sejem). Cena sejemske vstopnice pa bo za tiste, ki se pripeljejo z vlakom, cenejša za 20 odstotkov. Otroci do 12 leta imajo brezplačen prevoz. Parkiranje Obiskovalcem je na voljo 4 ha velik parkirni prostor. Tudi v mestu Gornja Radgona je dovolj parkirnih mest. Za parkiranje bo med sejmom skrbelo 25 redarjev. Izvensejemske prireditve in dogodki Kasaške konjske dirke 21. avgusta ob 14.00 Pripravlja jih Konjeniški klub Ljutomer. Obiskovalci sejma imajo brezplačen vstop na dirke. Sejem je pokrovitelj državnega prvenstva triletnikov. Parada kmečkih običajev in navad bo 28. avgusta od 10.00 po gomjeradgonskih ulicah Glavni poudarek bo dan konju in opravilom s konji ter konjskim vpregam. Razpisane so nagrade: L mesto 80.000 SIT 2. mesto 55.000 SIT 3. mesto 40.000 SIT Nagrajeno bo najzanimivejše vozilo, vsi udeleženci bodo poleg honorarja dobili še vstopnico za sejem, kupon za degustacijo vina in malico. Tekmovanje oračev 20. avgusta ob 8.00 Tekmovanje oračev za nagrado Pomurskega sejma. Pomerilo se bo od 25 do 30 oračev iz štirih pomurskih občin. Kolesarski maraton 21. avgusta ob 9.00 Za udeležene bo vstop brezplačen. Sejem in mesto Gornja Radgona pričakujeta veliko obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Prepričani smo, da bodo obiskovalci odšli zadovoljni s sejma in iz mesta in da bodo dobili prave informacije ter da bo prireditev res praznik kmetijstva. Pomurski sejem Janez Erjavec, direktor ■"'»le Pri MPan°2ni specialisti iz Svetovalne 9901 Prosta n'strstvu 2a kmetijstvo, svetujejo <-^0 St. 116 a v hali A o EKONOMIKI avgusta 1994 POAPNELE ČEBELJE ZALEGE &9,ana3^ ^tolarska zveza Gornja Radgona ? ^FnlH^RODNE KONJSKE DIRKE ČUSTVOM TRILETNIH KASAČEV SLOVE-v®čer: 'NSTRUMENTALNI ANSAMBEL ---------------------- Pri MPanozn' specialisti iz Svetovalne V, avgusta 1994 '-----------------------—--------------- NAn£yno Dno.-. % 1l-0o 11-00 namakanja repu' na^OadXkUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakul-„Za a9r°nomijo in Slovensko društvo za v k1,HdVodn*avanie X V^la Hiza Urnsm domu' Gorn'a Rad9°na’ DRUŠTEV O KONJEREJI p’a ' Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakul-Fi^Pa g)'z' Postavitev REVIJE O KONJIH ^Ev REZULTATOV IN PODELITEV NA- . °c«njeto„. ■ renr^i^ania n’lažnih izdelkov 'oi? n a rnasnih izdelkov - domača konku- iJ^Pha ^n'a d16Sn'tl 'zPelkov Alpe-Adria Oth^USk^P^DNOSTI TRGOVANJA ^PLAG0m NA SKAD, d. d. drJžbad’ d" Spl°Šna kmetiiska '■ 10.00 11.00 11.00 11.00 15.00 19.00 Strokovno posvetovanje MOŽNOSTI TRGOVANJA IN INVESTIRANJA NA ORGANIZIRANEM BLAGOVNEM TRGU Organizator: Blagovna borza Ljubljana (dvorana 3) Promenadni koncert rudarske godbe Velenje OKROGLA MIZA O PODJETNIŠTVU Organizator: Sekcija svetovalcev, podjetniških centrov, klubov in društev (dvorana 2) RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NA- GRAD 20. jubilejnega ocenjevanja slovenskih vin na 32. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu (dvorana v Kulturnem domu, Gornja Radgona) PODPIS DOLGOROČNE POGODBE O GENERALNEM ZASTOPSTVU GORENJA TRGOVINE ZA PRODAJO TRAKTORJEV ZETOR V SLOVENIJI Tiskovna konferenca (dvorana 1) RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NA- GRAD ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij na 32. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu (dvorana 3) Zabavnoglasbeni večer ANSAMBEL AGROPOP Kmetijski strokovnjaki, panožni sprecialisti iz Svetovalne službe Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo, svetujejo na razstavnem prostoru št. 116 a v hali A o VINOGRADNIŠTVU _____________________________________________________ SREDA, 24. avgusta 1994 DAN SLOVESNIH ZADRUŽNIKOV DAN VRTNARJEV DAN PRAŠ1ČEREJCEV ČETRTEK, 25. avgusta 1994 DAN REJCEV DROBNICE DAN MADŽARSKE DAN POLJEDELCEV DAN PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE 10.00 Strokovno posvetovanje MOŽNOSTI RAZVOJA STROJNIH KROŽKOV V SLOVENIJI Organizator: Kmetijska svetovalna služba Slovenije (dvorana 5) 10.00 Posvetovanje PRED JESENSKO SETVIJO Organizator: Semenarna Ljubljana (dvorana 3) 10.00 Strokovno posvetovanje: - TEHNOLOGIJA IN PREDELAVA SLADKORNE PESE KOOPERACIJSKEGA ZDRUŽENJA SUIKER UNIE NIZOZEMSKA - PREDSTAVITEV SELEKCIJSKE HIŠE IN PRIDELOVALCA SEMENA VAN DER HAVE - Podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem sladkorne pese za leto 1993 - Ogled poskusa kultivarjev sladkorne pese na poskusnem polju KŠC Rakičan Organizator: Tovarna sladkorja Ormož (dvorana v Kulturnem domu, Gornja Radgona) 10 .00 POSLOVNO SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV SLOVENIJA - MADŽARSKA Organizator: Območna zbornica za Pomurje Murska Sobota (dvorana v hotelu Radin, Radenci) 11 .00 MOŽNOSTI IN PREDNOSTNI TRGOVANJA S KMETIJSKIM BLAGOM NA SKAD, d. d. Organizator: SKAD, d. d., Splošna kmetijska akcijska in borzna družba Ljubljana (dvorana 2) 13.00 Okrogla miza: ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN Organizator: Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republiški kmetijski inšpektorat (dvorana 3) 19.00 Zabavnoglasbeni večer ANSAMBEL ČUDEŽNA POLJA Organizator: Selekcijska služba v govedoreji v Sloveniji (dvorana 5) 10.00 Strokovno posvetovanje AKTUALNI PROBLEMI GOZDARSTVA IN LOV- STVA Organizator: Skupnost gojitvenih lovišč za lovstvo in ribištvo Slovenije in Združenje za gozdarstvo Slovenije (dvorana v lovski koči) 11.00 MOŽNOSTI IN PREDNOSTI TRGOVANJA S KMETIJSKIM BLAGOM NA SKAD, d. d. Organizator: SKAD, d. d., Splošna kmetijska akcijska in borzna družba Ljubljana (dvorana 2) 13.00 PREDSTAVITEV ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI ČZP KMEČKI GLAS PREDSTAVITEV VSESTRANSKO UPORABNEGA KOMBIJA »PORTER« ITALIJANSKEGA IZDELOVALCA Pl-AGGIO 16.00 Okrogla miza REALNE MOŽNOSTI ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Organizator: ČZP Kmečki glas, revija Sodobno kmetijstvo (dvorana 2) 20.00 JAVNA SEJEMSKA KMETIJSKA ODDAJA RADIA MARIBOR in zabavnoglasbeni večer z ANSAMBLOM MAGNETI Kmetijski strokovnjaki, panožni specialisti iz Svetovalne službe Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo, svetujejo na razstavnem prostoru št. 116 a v hali A o GOVEDOREJI 10.00 10.00 10.00 10.00 S Sl 'i,r°ko _______ ^L| S H POJAV V IERMO-Mnamiki 2 ČISTILO BIVŠI ROM. I . TENISAČ. J ZVOČNOST TRTE CEUE VRSTA SKLADBE KARAM-bol PREBIVALEC IGA ŽIVALSKI IZRASTEK PRITOK AMAZONKE KRŠKO RIM ČUVAJI OGNJIŠČA 8 PREGLED DEBELEGA ČREVESA KISIK KONTINENT. GMOTA MORSKI SESALEC NEKD. RUSKI VLADAR SLOV. KAMFN ODKRITOSRČNO SADRA NATAŠA KNOCK OUT GRADEC 13 PESNIŠKA KULTURA AMPER PSO- GLAVEC NEHOTNI GIB____ (TD MALTA DELAVEC V TKALNIC URUGVAJ Nosilec Novosti za feto 1994 ČAROVNIK IZ.... 11 NAPAKA TaTaR. -POGLAVAR VELIK KAMEN POLDRAGI KAMNI UMETNOST ZAVAROVALNICE MARIBOR MURSKA SOBOTA KRAJ PRI OPATIJI NAPAD, NAVAL KRAJ PRI LIUBLJ. MAČKA ALEK-SANDAR B 4 5 4 6 7 5 2 1 2 8 9 1 10 4 11 9 12 13 2 D 5 2 12 7 11 7 6 2 11 nr 7 5 8 7 5 2 11 1 3 9 10 4 14 15 1 9 13 7 16 2 D 4 5 14 15 10 11 7 5 9 12 13 2 3 9 v c 1 2 12 7 11 7 6 2 11 7 5 14 9 Vsak človek si mora kdaj pa kdaj vzeti nekaj časa zase, da se sprosti. Mi vam predlagamo, da se danes sprostite z reševanjem naše nagradne križanke in morda boste prav vi tisti, ki mu bo žreb naklonil pravo priložnost za oddih ali varnejši vsakdan. Enega izmed reševalcev bomo nagradili z vikend paketom za dve osebi v renomiranem slovenskem zdravilišču, dva bosta prejela zavarovalno polico kvalitetnega nezgodnega zavarovanja za eno leto (2 milijona SIT - nezgodna smrt, 4 milijone SIT - trajna invalidnost, 1.000 SIT - dnevna odškodnina), desetim pa bomo poklonili praktične nagrade. Če želite dati sreči možnost, oddajte izpolnjen kuponček s pravilnim geslom in osebnimi podatki na RAZSTAVNEM PROSTORU ZAVAROVALNICE MARIBOR na KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI, do sobote, 27.08.1994 do 11. ure. Nagrajence bomo izžrebali javno, ob 13. uri na razstavnem prostoru Zavarovalnice Maribor, v sodelovanju z radijsko postajo MURSKI VAL, ki bo žrebanje tudi prenašala. Vljudno vabljeni! ■m maribor. Prijeten dan vam želi vaša Zavarovalnica Maribor ! NAGRADNI KUPON MISEL: IME: NASLOV: stran 30 sejemska priloga PRIKAZALI BOMO NAŠO CELOTNO PONUDBO: GOD ROD. • škropiva • semena • gnojila • reprodukcijski material • orodja • rezervne dele , • kmetijsko mehanizacijo Na našem razstavnem prostoru bomo popravljali Za lepšo pomlad in spomin na sejem vam ponuja111 tulipane! AGROOSKRBA A MARIBOR po. MARIBOR, Vodovodna?, tel.: (062) 301 781, telefaks: (062)30343 Obiščite nas na gornjeradgonskem sejmu v naših razstavnih prostorih v središču sejmišča 13 RAZLOGOV ZAKAJ? se odločate za LEASING ? 1 .Ker nočete izgubljati časa ! 2.Ker tako dela ves svet! 3 . Ker profitirate 1 4 .Ker ne tvegate! 5 .Ker pri nas upoštevamo vaše želje! 6 .Ker imate možnost velike izbire! 7 .Ker tako najhitreje pridete do željenega avtomobila! 8 .Ker boste v najkrajšem času njegov lastnik ! 9 .Ker pri nas ni nepotrebnega izpolnjevanja obrazcev I 10 .Ker boste spoznali najugodnejši način ' odplačevanja! 11 .Ker vemo, da se boste za to obliko nakupa še odločali! 12.Ker kljub nakupu lahko še naprej živite brez odrekanja. 13,Ker smo zaupanja vredno podjetje. TRINAJSTI! .......... REFIN ............................ Murska Sobota Vse informacije dobite po telefonu 069 32 910. Na največjem slovenskem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni bo letos sodelovalo 1300 razstavi jalcev Iz 28 držav na 17 tisoč kvadratnih metrih pokritih razstavnih površin in 25 tisoč kvadratnih metrih zunanjih razstavnih površin. Moto mednarodne razstave govedi na 32. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu je DOBRI SOSEDJE - DOBRI PRIJATELJI. Razstavljene bodo vlsokobreje telice lisaste pasme Iz Avstrije, Italije, Nemčije In Slovenije. V okviru 32. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma so bila ocenjevanja mesnih izdelkov - domača konkurenca; mesnih izdelkov iz dežel Alpe«Jadran; mednarodno ocenjevanje mlečnih Izdelkov In ocenjevanje slovenskega vina, na sejmu pa bodo ocenili še kmetijsko mehanizacijo in inovacije ter živino. EMSK OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ZMLšKEM SEJMU V GORNJI RADG®"1 OD 20. DO 28. avgusta NA ZUNANJEM RAZSTAV^ PROSTORU BOMO PREDAM CELOTEN PROIZVODNI PR& NAŠIH GRADBENIH MATERE PRIČAKUJEMO VAS »SALONIT ® ANHOVO MKSd.o.o.stro^ izdelava lesn^b^ Cerovec 10,68JJ gfl Tel.: 063/60-576.59-» Fax: 068/60-576 MKS PROIZVODNI PROGRAM: .jaini - mizarske kombinirke s 5. opera J - skobeljniki MKS 400 - mizni rezkarji - stroji za ladijski pod - vrtalniki utorov - kopirne stružnice £ OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI V HALI H 2 PROSTOR ŠT. 23. &^_aygusta1994 stran 31 sejemska priloga________________________________________ AGROSERVIS p.o. Murska Sobota PRODAJA VOZIL RENAULT R5 Five • Clio Faza II • Renault 19 DOBAVA TAKOJ ;m6v~ h soboti l/Fa«M»31610 I Lendava: |H ut ax- 069 75 074 I >c-e računalnikov ^alniki 'lrdi diski EpS°n’ Fuj'tsu’star : ^r°nii " (s°ftware, igre) * ^unalnik... ____a------------- NAJDETE NAS VHAUH2, številka prostora 29 - 6-letna protikorozijska garancija - posojilo na štiri leta brez pologa - odkup rabljenega vozila - originalni rezervni deli in pooblaščeni servis k včasUpec računalnika dobi sejma b č*10 paket disket 8*SF 3’5 HD Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta ali vsak dan v Kroški 58 v Murski Soboti, kjer lahko vozila tudi preskusite. Informacije po tel. 069/21 630. RENAULT priporoča elF RENAULT AVTO ŽIVLJENJA nr lEMCIfE I ' VELIKA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN BLAGA SPLOŠNE PORABE Zunanji prostor ob hali A KOVINOTEHNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. MARKO SLAVIČ KLJUČAROVC! 19, Tel, Fax: 069/87 887, 87 731 Posebne sejemske cene ^s'^,8 & D is-VR 0|y z nastavkom 13.390,00 3. agregat za pranje 5. parni likalnik LPR 07 4.992,00 1 699,00 PAVARINI HANDY WASH 100 32.900,00 6. sesalnik KORONA LUX A 12.699,00 4. peč na petrolej TOYOSET 44.934,00 NEMOGOČE JE MOGOČE! Robilo raznovrstnega blaga po ugodnih sejemskih cenah: stran 32 sejemska priloga d.o.o. Prodaja in servis ŠKODA Avto šola Noršinska 2, 69000 Murska Sobota tel./telefaks 069/21172 Ml SMO TRGo£BS!2i PRIPRAVLJENI, PA VI? Lahko vam pomagamo. Zaupajte našim izkušnjam‘n kakovostnim kmetijskim strojem, JE ki vam jih ponujamo: Obiščite nas na tradicionalnem sejmu v Gornji Radgoni - prodaja vozil Škoda - servisiranje - prodaja rezervnih delov in vse druge dodatne opreme Škoda favorit LX 1,127.000 SIT Škoda favorit GLX 1,235.000 SIT Škoda forman LX 1,262.000 SIT Škoda pick-up 1,044.781 SIT Ugodna sejemska ponudba! - TRAKTORJI UNIVERSAL • kakovost po dostopni ceni - TRAKTORSKE KABINE • od enostavnih do najzahtevneje izdelanih - Ugodna posojila po 12% letni obrestni meri. Zagotovljeni rezervni deli in servisna mreža po vsej Sloveniji. . W Prodajamo tudi traktorske gume w BARUM, akumulatorje VESNA, zaščitna w sredstva, semena, umetna gnojila, f traktorske priključke in drugo. NOVO V PROGRAMU: Kkt.. ' telefaks: 062/724617 mont.STENE, prenovo OKEN OKNA, VRATA, NA KZS V GORNJI RADGONI od 20. do 28. avgusta '94 v hali H2 in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./telefaks: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL Križevci - Ljutomer KS JELOVICA Ll Škofja Loka, tel.:O64/631-24L fax:064/632-261 10% Obiščite nas v Lipovcih. jn^iašim kupcem sporočamo, da smo roned^ljek, 1. avgusta 1994, odprli obvhodu v naše proizvodne obrate v Lipovcih novo trgovino ZRNO-VIT. GOSTILNA HORVAT-LOvr POLANA pri Murski telefon: 23282 V ČASU RADGONSKEGA 3 vabljeni na ribje dobroteUf« • Odprto imamo vsak dan od • Ob večerih romska glasba Po ugodnih cenah Vam nudimo: • pestro izbiro krmil, • premiksov, • mineralno-vitaminskih dodatkov, • nekaterih veterinarskih izdelkov in • semensko pšenico. V trgovini lahko dobite tudi brezplačne strokovne nasvete, trgovino smo uredili veliko parkirišče, ki omogoča nemoten dovoz s traktorjem. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN in LEK d.d. t domači konku*®**®1. Nosilec kakovosti za leto • p3ov" MIR MESNA INDUSTRIJA RADGON* šampion »<«l«>*??®.!2gii Šampion kakovoet’1.. PIŠČANČJI KORDO« B&di or Predela*** Perutnina Ptuj, PC Predel« Karoiunebn« medalje: 1 ne”na~ Mesna induetrijar'«- , ^maKRAS.^^ ' Kra^-.s Pršutom- «ra® lZ - Piščan^ni - Kras 3exal%ui pC •scancHkordonbteu. perutnina^« *ečenai»nAt Predelava On»^u Arvaj, Kranj priznanje ta InotMF^’ KOŠAKI Maribor avgusta 1994 stran 33 sejemska priloga naravno - hladno stiskano sončnično olje eea , „ DAR MATERE ZEMLJE INBOGASONCA Hlad ' Z° Zdra,J način prehranjevanja s polnovrednimi živili, smo v Tovarni olja GEA prvi v Sloveniji pripravili pravo, naravno, hladno stiskano sončnično olje GEA. T^0 Stts^ano sončnično olje je v sodobni evropski kuhinji visoko cenjeno živilo. Sončnično olje GEA je pridobljeno iz najkvalitetnejšega semena sveže letine sončnic. stiskPeratUra semena med sušenjem in stiskanjem ne presega temperature 4d’C, zato vse sestavine sončničnega olja zadržijo svojo polno biološko vrednost. Hladno 0 sončnično olje GEA ima vonj in okus po svežem, pravkar oluščenem jedrcu sončničnega semena in je zato zlato rumene barve. ■ ' ' ' sestava maščobne ^'sline minimalno 60%, enkrat nenasičene maščobne kisline minimalno 20%, energetska vrednost: 900 Kcal (3800 KJ) v lOOgolja. Olje ni beljeno, ni ^■V0.0^ drugače kemijsko obdelano in ne vsebuje'nobenih dodatkov (barvil, antioksidantov). Naravna sestava olja je v celoti ohranjena. Olje je bogato z naravnimi ^odn vitaminom in fosfatidi. UPORABA prj 0 ^iskano sončnično olje priporočamo pri pripravi solat, marinad in ostalih vrst hladnih jedi. Pri postopkih temperaturne obdelave (dušenje, pečenje, kuhanje) PQPo?Cam° nporabo hladno stiskanega sončničnega olja GEA v zadnji fazi priprave hrane kot začimbo, oziroma kot kalorični dodatek. Zaradi vrhunske kakovosti in e naravnosti lahko hladno stiskano sončnično olje GEA uporabljamo pri oljni terapiji znanega ruskega zdravnika dr. Karacha. filadu0 . HRANJENJE ^Prti1 Stiskano sončnično olje GEA polnimo v 0,75 literske pločevinke. Rok uporabe zaprte pločevinke je najmanj 6 mesecev. Olje hranite v hladnem prostoru in dobro TOVARNA OLJA GEAu SLOVENSKA BISTRICA VV7 TRADICIJA IN KAKOVOST OBIŠČITE NAS NA RAZSTAVNEM PROSTORU SEJMA V GORNJI RADGONI, V HALI A, OD 20. DO 28. AVGUSTA 1994! vas in z vami bomo tudi na 32. ^ijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta 1994 vkini MjMHt SoboU lsdte nas v lovskem domu na sejmišču. novolih nova vas p.o. na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56 - 61385 NOVA VAS SLOVENIJA telefon:061/798-008, 798-060, 866-234, telefdx: 798-011 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, telefon:061/798-075 E NAŠEGA PROGRAMA VAM PONUJAMO: - Enoslojne lahke gradbene plošče NOVOLIT - Dvo- ali trislojne lahke gradbene plošče KOMBIPOR, KOMBIVOL in KOMBIKOR - Lahke lesno-cementne akustične plošče AKUTERM - Sistem toplotnoizolacijske fasade tip KOMBIFAS - Sistemi hitromontažnih in obešenih stropov - Protipožarna vrata s požarno odpornostjo 60 ali 90 minut - Hladilnice, hladilne komore, hladilniška vrata in druga oprema za živilsko industrijo - Komore za tehnično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, kuhanje, barjenje, pečenje ...) ZAHTEVAJTE PONUDBE IN DODATNE INFORMACIJE ZnHT€V(lJT€ PONUDBC T€R DODATNC INFORMACIJ« Obiščite nas na gornjeradgonskem sejmu v hali H 2 - SEJEMSKI POPUST! Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. MARKO SLAVIC KLJUČAROVCI 19, Tel, Fax: 069/87-887, - sejemskim pop^oM kmetijska me^anizao J Vadbeni material tehnika .. _ vOdovodn' "Mi gospodinjski ap&ra ^Mrial $^ktromateria\ za centralno kurjavo "čvrste koles M na prednji pogon) Obiščite nas na gornjeradgonskem sejmu pred halo A 87-731 Ne bo vam žal! Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni, v Ključarovcih in Ljutomeru Povsod prijazna postrežba! POSEBNA PONUDBA NA SEJMU • okna • vrata • stenske obloge Lesne Slovenj Gradec stran 34 sejemska priloga =LADA CENTER • AVTOTRGOVINA— Največji salon avtomobilov Lada v Sloveniji vas pričakuje 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Gornja Radgona), tel. 062/640 540 Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizatorjem • SAMARA 1300 3/V, 12.980 DEM NAJUGODNEJŠA POSOJILA! Primer: POLOG 3.950 DEM, obrok okoli 315 DEM x 36 mesecev, možnost je tudi brez pologa NOVI in RABLJENI deli za avtomobile: R 4, ZASTAVA, LADA • avtomehanika • avtokleparstvo • vulkanizerstvo POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič ^8 JEKLO WTEHNA trgovsko in proizvodno podjetje Maribor d.d. 62000 Maribor Partizanska c. 34 Slovenija tel 062/224 411 telex 33 358 fax 062/23 303 20 250 226 880 žiro ročun SDK Maribor 51800 601 23360 PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2a Tudi letos pestra ponudba blaga po zelo ugodnih cenah na RADGONSKEM SEJMU: 351 601 1001 1501 HIDRAVLIČNE 1001 1501 2301 3501 STISKALNICE ZA SADJE IN GROZDJE - MEHANIČNE: MLINI ZA SADJE SM 200 - 29.295,00 SIT Mlini za grozdje VOKA 1 Mlini za grozdje GM 200 Mlini za grozdje - PECLJALNIK MIO Mlini za grozdje - PECLJALNIK z el. mot. MIO 24.675,00 SIT 29.925,00 SIT 36.750,00 SIT 49.875,00 SIT STISKALNICE TOVARNE MUTA: 107.870,00 SIT 116.975,00 S1*T 141.000,00 SIT 198.500,00 SIT 18.480,00 SIT 19.845,00 SIT 35.393,00 SIT 63.380,00 SIT .•BRAMAO. Če načrtujete gradnjo hiše, Vam želi BRAMAC pomagati, da se boste dolgo veselili svojega doma s trdno streho. Pri novi gradnji, pri gradnji podstrešnega stanovanja, pri obnovi stare hiše Vam Bramac ponuja 3 modele strešnikov v 4 barvah za uresničenje vaših čisto osebnih zamisli in želja. Ob tem Bramac upošteva gradbene predpise in Vam zagotavlja preizkušeno kakovost (odpornost proti zmrzali, neprepustnost vode), varnost s 30-letnim jamstvom in pripravljene funkcionalne ter zanesljive rešitve detajlov za vse bistvene elemente strehe. Pri gradnji podstrešja pa Vam za širok in nemoten pogled priporočamo VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE ateljejsko okno BRAMAC ali strešno okno STELL. S streho BRAMAC so zanesljivo odpravljeni vsi problemi na strehi (sleme in greben, kap, žiota, strešna okna in osvetlitve podstrešja). Če se odločite za streho BRAMAC, se posvetujte s strokovnjaki v trgovinah z gradbenim materialom, s krovcem, gradbenikom ali arhitektom. Za lažjo odločitev si pomagajte s hitrimi storitvami računalnika za strehe BRAMAC (DAČO). Na osnovi načrta Vam bo računalnik prikazal najboljšo rešitev in izdelal kompletno ponudbo za Vašo streho. I Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22/016, telefaks 068/76 290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel. 0602/85 074, telefaks 0602/85 206 Bramac, d. o. o., Škocjan -vse za streho bazeni ZA HLAJENJE MLEKA: KADI, PVC, ITALIJA od 1101 do 7001 KADI, PVC, ROTO od 1201 do 10001 Popusti in sejemske cene v času sejma tudi v naši prodajalni v.CVETKOVI ULICI 2a v Murski Soboti. Z JEKLOTEHNINO KARTICO ZVESTOBE še 5% popusta. Možnost plačila na odlog z več čeki in brezplačna dostava. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! In še velika izbira drugega blaga za splošno porabo. - hlajenje z ledeno vodo (od 100 do 6501) - hlajenje s potopnim hladilcem od 80 do 2501) - neposredno hlajenje (od 50 do 3.0001) 10% SEJEMSKIPOPU^L h3^ Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoniv n NIEROS Niederberger, d.o.o., Slovenj k Gmajna 55, 62380 SLOVENJ telefon 0602 42 041, telefaks 0602 1994 _________________________________________________________________________________________________________________stran 35 sejemska priloga PRODAJA VOZIL LADA Odslej vozila LADA tudi s KATALIZATORJEM. Vsa vozila so opremljena z gumami Michelin. LADA SAMARA že od 999.000 SIT naprej. SEJEMSKI POPUST! - posojilo na 4 leta brez pologa - odkup rabljenega vozila - originalni rezervni deli - pooblaščeni servis Obiščite nas na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta ali v Kroški 58 v Murski Soboti, tel. 069/ 21 630 agroservis več kot servis AL' SE SEJE, ČE SO DOBRE GRE HITREJE. Pnevmatike Barum vseh dimenzij za traktorje in poljedelske stroje razstavljamo in prodajamo na 32 Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta I 994. Obiščite nas na razstavnem prostoru Sava Trade ali v naši prodajalni Avtomaterial v Ljutomeru. Med sejmom velja poseben sejemski popust. Kupljene pnevmatike vam bomo brezplačno pripeljali na dom do 50km. Ponujamo najvišjo tehnologijo in kakovost. Tako kot drugje v Evropi. Seveda le z majhno razliko - pri nas imajo vsi modeli najnižjo možno ceno! Slovenski vozniki imajo še posebej radi dobre in zmogljive avtomobile. Srečo imajo. Kot pooblaščeni trgovci omogočajo slovenskim kupcem največjo izbiro vseh modelov Volksvvagen in Audi. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA 32. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. V ČASU SEJMA POSEBNA PONUDBA ZA VSA VOZILA VW IN AUDI. Volksvvagen -ko veš, kaj imaš! VABLJENI! Audi Audi Prednost je v tehniki POSEDI Ljutomer d.o.o. p. e. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova 7 Telefax. (069) 81 166 UGODNI POGOJI IN UZING! Novost ima svoje ime ^1/140300^ mater>alov, 61110 Ljubljana, Ob železnici 18, 442-402, telefaks: 061/445-182 ^atet * * zaradi slabe °>acije ali vlage? rt slabo toplotno in vas zanimajo sistemi ^Ši]! v > nas in skupaj bomo as Problem! Rezultati ocenjevanja slovenskih vin na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni skozi dve desetletji - »na 1. ocenjevanju 5 vzorcev, na 20. ocenjevanju 593 vzorcev« in iz leta v leto večja kakovost so dovolj zgovoren razlog, da ob letošnjem jubilejnem 20. ocenjevanju slovenskih vin izrečemo posebne čestitke vsem slovenskim vinogradnikom in poimenujemo ta jubilej tudi »JUBILEJ SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV« Letošnje najvišje nagrade ŠAMPION 1994 LAŠKI RIZLING ’93 - LJUTOMERČAN LJUTOMER CABERNET SAUVIGNON ’89 - VINAKOPER LAŠKI RIZLING IZBOR ’93 - KG RAKIČAN, EE KRAMAROVCI PRVAK 1994 belo mešano — Jože Majcenovič, Lenart v Sl. Goricah ŠIPON - Peter Kraner, Zg. Hlapje LAŠKI RIZLING - Ljutomerčan Ljutomer BELI PINOT - Marjan Maučec, Gančani CHARDONNAY - Jože Protner, Vodole SIVI PINOT - Konrad Janžekovič, Markovci pri Ptuju SIVI PINOT — Erznožnik-Maučec, Maribor KERNER - Martin Kociper, Odranci RENSKI RIZLING - Andrej in Marko Kraner, Videm ob Ščavnici SAUVIGNON - Erznožnik - Maučec, Maribor TRAMINEC - Vinogradniško gospodarstvo Kapela RUMENI MUŠKAT - Franc Bec, Zagorci CVIČEK - Vlado Petretič, Jablance MERLOT - Splošna kmetijska zadruga Zaloščan KRAŠKI TERAN - Boris Lisjak, Dutovlje ZLATA RADGONSKA PENINA — Radgonske gorice L. ^toizolf^^dnem programu imamo veliko ponudbo izdelkov za Vr^unske kakovosti, kar potrjuje ZLATI ZNAK KAKOVOST SO in 10-LETNA GARANCIJA. VariIni Jakovi IZOTEKT, bitumenska strešna kritina • Špenka • SKA SKODLA, bitumenski tesnilni trakovi, strešna *^lk ’ 1Z°Va^’ bitumenske mase, bitumenske raztopine x StiroPoerZa toPl°tno izolacijo: ^tern t j kombi S-plošče, stiropor embalaža °P'otne izolacije fasade Jubizol in Kombifas pruazna DO VAS IN OKOLJA- VAS PRIČAKUJE NA 'JSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v GORNJI RADGONI Z ZELO \ UGODNIMI MOŽNOSTMI NAKUPA V ČASU RADGONSKEGA SEJMA DAJEMO v svoji trgovini v Krogu 10% popust za okna in vrata in 15% popust za naš novi program uvoženega blaga iz Italije: • kristal • porcelan • keramiko • darila • izdelke iz plastike Devetnajstdelni servis dobite že za 3400 SIT stran 36 sejemska priloga KMIA ML MARLES \M 621 ne madid^ARLES HOLDING MARIBOR M TP LIMBUŠKA 2, p. p. 10, SLOVENIJA " 062/101-211, fax: 062/104-685, telex: 33143 Menjava staro za novo! traktoiji LKNDTECHNIK SEJMU V GORNJI | Pod tem geslom se RADGONI goče njem Rex Malin, pri katerih lahko končne elemente odklopimo, zato niso preširoki za preva- Telefonska številka je 31620. gospodarskih poslopjih. Izdelani so tako, da je mogoč dober dostop do vseh posameznih delov, najpomembnejša Od najmanjšega... do največjega... MOŽNOST nakupa na posojilo. Servis in rezervni deli zagotovljeni! Hodi - dober partner slovenskega kmetijstva! predstavlja firma Hodi na 32. mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni s celotnim programom kmetijskih strojev. Podjetje ima sedež v južnoštajerskem obmejnem okraju Bad Rad-kersburg, v kraju Spitz pri Deutsch Goritzu, 15 km od državne meje. Kupci pa niso le iz Štajerske in Gradiščanskega, temveč iz vse Slovenije in Hrvaške. Neposredni uvoz iz držav EU omogoča po djetju, da kmetom ponudi zanimive in kakovostne stroje. Z natančno preračunanimi neto cenami, takojšnjo dobavo in zanesljivim servisom se pri podjetju Hodi veselijo zadovoljnih kupcev: »Še vedno se seveda trudimo s temi prednostmi seznaniti tudi nove kupce. Naše geslo je in ostaja ekskluzivnost.« Tako predstavljajo obsežen program, ki si ga lahko ogledate na sejmišču. Tu je uspešen program silosov za celo zrnje, t. i. CO2-si-losi. Načrtujejo, dobavljajo in montirajo kompletne silose, od betonskih firme Wolf do poliestrskih betonskih s kompletnim sistemom za silažo uveljavljene OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMOV GORNJI RADGONI! HODL SPITZ D GORITZ 03474 271 Mi OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM firme Gruber. Prevoz je z lastnimi tovornjaki z dvigalom, naši monterji pa so izkušeni strokovnjaki. Originalne obračalne pluge in krožne brane Eberhardt, ki so vrhunske nemške kakovosti, predstavljajo z najra- PODJETJE HODL LANDTECHNIK, SPITZ 10 8483, DEUTSCH GORITZ Telefon: 00433474/271 Telefax: 004334/272/15 Zastopnik za Slovenijo Matija BOHINEC, Mele 45, 69252 Radenci Telefon: 069/62134 Marles se na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni predstavlja s programom kuhinjskega in kopalniškega pohištva -novost kuhinja HELA Hi w SEJEMSKE UGODNOSTI: 5 % sejemski popust za naštete programe • svetovanje strokovnjaka za področje montažne gradnje • svetovanje strokovnjaka za kuhinjsko in kopalniško pohistv zličnejšo opremo. Kultivatorje in predsetve-nike Knoche ponujajo z delovno širino od 1,6 do 8,4 m. Izdelani so za največje obremenitve in učinke. Na izbiro imajo tudi okopalnike za koruzo z avtomatskim krmilje- žanje. Vse okopalnike za koruzo prodajajo s trosilniki gnoja v lakirani izvedbi ali iz žlahtnega jekla (Nirosta). Naprave za mletje in mešanje Ley je mo- postaviti v vseh program montažnih hiš, investicijskih objektov, strešnih nosilcev, oken, vrat iziePn° lastnost pa J je. natančno mešanj. Ley Prodajajo ^^ainj naprave z . in kom za mle jej avto-nje zapopo'"0 ripr?» matizirano natancG krme, ki s?očjjh"f„ na vseh P0^ °d0 o^8 mešanja krm lave podatke ■ Ponudbo ^|niG velik izbor k0,na < travo Husqeat,|nih ja tornih zag, . n«jrn J L prav pod v kom Fav°r0’ prekucniki ( a^on\ ali hidravliki bilske Prik° LociP^ali gratz, ki so 0 v kopeli, z & p0^ brez nje. V .jApej^ jajo v najraz vedbah. Poseben P0^^ tovanju, ki prodaje g■ venijJ hinec iz S'%po© mu sodelavf' t0 Franza m pajO’ popolnoma z SL^avg usta 1994 stran 37 sejemska priloga ■Hi sl Soboški Sirs zvezda računalništva stavbo Beltincih sejmu računalniki opremlja PRODAJA SERVIS KOSILNIC NA NITKO SERVIS MOTORNIH ŽAG SERVIS VRTNIH KOSILNIC Z uspešnim delom pri montaži in prodaji računalniške opreme podjetjem in posameznikom so precej Za vašo uspešno predstavitev na kmetijsko-živilskem Kolektiv soboškega Sirsa. Prvi z leve je direktor in lastnik podjetja Dezso Vdroš. u°stava Mom, družbo za naložbe pri Pomurski banki. Uspešno deluje s poslovnim partnerjem Creativ na področju multi- s 1.800 m2 uporabne površine. Casu gornjeradgonskega sejma ugodni popusti zaslužili. In tako so lani kupili podjetje Mizar Beltinci ki zaposluje 25 delavčevi ^ih novih prodajnih prostorih Prodajamo vse pohištvo ZA VAŠ DOM! • vrtne kosilnice s košaro, samohodne in druge kosilnice na nitko Jonsered, Stihi, Kawasaki, Husouarna, Partner • motorne škropilnice Stihi, Solo, Ideal, Pan-agra... motorne žage Jonsered, Stihi, Dolmar, Tomos, Husouarna • motokultivatorji Gorenje Muta, BCS, Honda... traktorski priključki in rezervni deli zanje • rezervni deli za vse vrste strojev verige za motorne žage Oregon • vodila verig za motorne žage Oregon rezalni program Oregon, Felco, ARS, Lowe... • škropilni in zallvalni program Garden, GDM... klinasti jermeni (obračalniki, kose, freze) itd. • vzmetni kraki za obračalnike: Sip, Pan-Agra, Heublitz motorji ACME, Lambardini Sirs je v celoti opremil z računalniškimi napravami Pomursko banko na Trgu zmage v Murski Soboti in jo z optičnim sistemom povezal s poslovno enoto v ulici Štefana Kovača. Zdaj SERVIS MOTOKULTIVATORJEV Le tri leta deluje soboško podjetje Sirs, postorilo pa je toliko dela na področju računalniškega podjetništva, kot ga drugi ne store v desetletju. Osemčlanskemu kolektivu načeljuje Dezso Vdroš, ki je direktor in lastnik podjetja. Prodajo računalniške opreme so letos povečali v primerjavi z lani za 30 odstotkov. Konkurenca je precejšnja. Sirs gre smelo naprej. Zaposlil bo nove strokovnjake, z računalniki bo opremil številna podjetja. Skratka, hoče ostati zvezda računalništva. In brez računalniških programov si težko zamislimo sodobno podjetnost, torej tako podjetje, kot je Sirs, potrebujemo kot vsakdanji kruh. Gorenje Muta Goldoni - Honda - BCS - in drugih medije, kjer skrbijo za strojno opremo. Sirs se ubada s tehnično zahtevno računalniško opremo. In na tem področju se vedno znova pojavi kaj novega, zato sproti izobražujejo osebje, da je kos sodobni tehnologiji. V pokrajini ob Muri je kakih šest sorodnih podjetij. Stihi ■ Solo - Pan-Agra - Ideal - in drugih Pan-Agra Muray - MTD Briggs - Tekomze - Husquarna - Partner - in drugih Homelite Partner - in drugih To podjetje je sedaj uspešno. Letos so začeli graditi za potrebe trga po-slovno-stanovanjsko Jonsered Stihi - Tomos - Dolmar - Partner - Husquarna - in drugih agencija za trženje Slovenska 41, Murska Sobota tel.: (069) 22-403,21-383 NOVOST: ponudba italijanskega pohištva STRUKOVCI 23a 69265 BODONCI tel.: 069/49195 s poslovalnico pri GRADU 186b Jonsered Stihi - Kawasaki - Husquarna NA VELIKO IN DROBNO OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI (nasproti POLJOOPSKRBE) trgovina s pohištvom in gradbenim materialom stran 38 vestn i k, 18. avgus^L!-^ sejemska priloga Moja domača banka L_ L ——v 1 ZO Pomurska banka d.d. rr ~ ::.;.■. zlzzzzj Murska Sobota LB, POMURSKA BANKA, d.d., MURSKA SOBOTA tudi na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. V Pomurski banki želimo dobro sodelovati s svojimi varčevalci. Gotovo ste že imeli pri nas v banki katerega od tistih nepogrešljivih opravkov, kjer ste se lahko prepričali, daje naša ponudba obsežna, konkurenčna, predvsem pa zanesljiva in kakovostna. Ker v Pomurski banki upoštevamo vaše želje in potrebe, vas vabimo, da nas obiščete tudi na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 20. 8. do 28. 8.1994. Vsak dan od devetih zjutraj do sedmih zvečer si lahko uredite bančne zadeve dvig gotovine, nakup tuje gotovine ali opravite plačilo Pričakujemo vas pripravljeni, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja o varčevanju in kreditiranju tako občanov kot drobnega gospodarstva. Pridružite se * že več tisočem Pomurcem in drugim državljanom Slovenije. V enoti LB, POMURSKE BANKE, d. d., na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, v enotah Vaše domače banke in na vpisnih mestin po vsem Pomurju lahko svoj certifikat vložite v pooblaščeno POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO, d.d. Zavedamo se, da najbolje upravljamo, kar smo sami ustvarili. Svoj certifikat so že zaupali pooblaščeni Smo edina pooblaščena investicijska družba, ki jo strokovno upravlja naša pooblaščena Pomurska družba za upravljanje skladov, d.d., ki jo je POMURSKA BANKA, d.d., ustanovna v ta namen. Pomurski investicijski Naši sodelavci bodo odgovorili na vaša vprašanja in vam pomagali pri izpolnjevanju lastninske nakaznice, ki jo dobite pri njih. družbi, d.d. Na vpisnem mestu vam je na voljo prospekt pooblaščene Pomurske investicijske družbe, d.d. Zaupajte ga tudi vi! naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. stran 39 sejemska priloga PODJETJE ZA TRGOVINO, TRANSPORT IN SERVISIRANJE, GORNJA RADGONA, d. o. o., 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska 29. Tel. 069/61*691,61-512 ŽUR ZA MIRDC IN ^LADC PO SRCU NA SEJMU V GORNJI RADGONI: - KOSILNICE ZA TRAVO OD 3,5 do 5 KS ZNAMKE MTD - ŠKROPILNICE, KOSE, MOTORNE ŽAGE STIHL -KADI ZA KMETIJSTVO - MLINI ZA GROZDJE - ROČNI IN ELEKTRIČNI -TRAKTORSKE GUME BARUM -CEVI ZA NAMAKANJE SEJEMSKI POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO! možnost nakupa na čeke brez obresti .... ..................rmnm -r-r-- ...—~ PRIČAKUJEMO VAS!■ P&n^LUKNJ^ASTA NAju^PEKAPO IN CENAH ® -----—.......... ' TERMOIZOLACIJSKI 69220 LENDAVA ram na debelo in drobno „ *®težorne betonsko __ telefon: 76078 - MLINI ZA MLETJE GROZDJA - KADI - STISKALNICE, KVASOVKE IN DRUGA ENOLOŠKA SREDSTVA - razna krmila - nahrbtne škropilnice - vrtne kosilnice - traktorji ZETOR - druga kmetijska mehanizacija je Čas za ugodne nakupe. sobota, 27.8.1994, ob 17. uri Mednarodni otroški Gornja Radgona sejmišče festival zabavne popevke NKHURČCK ( mladi pevci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije Royal flash Eskime PODJETJE ZA GLASBILA. ODRSKE PRIREDITVE. FINANČNI INŽENIRING. DESIGN 11 novih otroških zabavnih popevk JVliki Šarac Vstop i na sejmišče ' za otroke do 15. lef-od 16. ur BREZPLAČEN D o ---EMETIJSEO-ŽH IISKI SEJEM ^mternationaL^ TRA DE « ponujamo SS3- Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel ./telefaks: 069 32-230 anasomc KOVINOPLASTIKA Pavlinjek ing Štefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA, TEMLINOVA 4, telefon 069/32174,21903 POSODE ZA VINOGRADNIŠTVO, KMETIJSTVO IN INDUSTRIJO Priporočamo se z izdelki za vinogradništvo iz plastičnih mas: • okrogle kadi (60 do 20001) s pokrovi • oglate kadi • plastični sodi za vino • rezervoarji za vodo • posode za nabiranje, transport ter kvašenje grozdja in sadja • posode za kisanje zelja IIM O K S ♦ PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO CERNELAVCI d.o.o. GORIČKA 150, 69000 MURSKA SOBOTA iz našega proizvodnega programa vam nudimo nerjaveče cisterne za vino: - ovalne in stoječi valj z vrati - vedno polne cisterne s plavajočo podnico in podnico na polnjeno zračnico Cisterne so izdelane iz najkakovostnejšega materiala. NUDIMO USTREZNO GARANCIJO. Priporočamo se! Tel. 069/21 174,31 959, fax 21 174 ž. r. 51900-601'16039 stran 40 vestnik, 18 hidravlična olja za industrijo hladilne tekočine za motorna PRIDITE K NAM NA stolico' Vindija Varaždin ^KOVOS« K« motorna olja za osebna vozila, bencinske in dizelske motorje tudi s turbopolnilniki in katalizatorji motorna olja za tovorna vozila, traktorje in delovne stroje olja za mazanje verig motornih^ MOM STANKO ŽIŽEK DOLINA 4 69201 PUCONCI Telefon: 069/45014 olja za prenosnike moči motornih vozil stolček 598,- ATS stajica 898,— ATS hojica 579,-ATS tekočine za hidravlične zavore motornih vozil otroški avt. sedež 1.290,- ATS 8330 Feldbach, Biirgergasse 20, tel. 0043 3152/4012 8280 Furstenfeld, Hauptstrasse 26, tel. 0043 3382/51610 8490 Bad Radkersburg, Hauptplatz 20, tel. 0043 3476/3374 (nasproti pošte) OBLAČILA IN OPREMA za: MRM} - novorojenčke ■hmp - dojenčke - otroke do 4. leta tekočine za prenos toplote za centralno ogrevanje in solarne sisteme Ocene W ocenjevam"' Metk«1* sejmu«^1 Ocenjevanje mlečnih izdelkov Izdelki z maksimalnim številom točk . • ■■ . Trdi sir Zbrinc—Mlekopromet Ljutomer Polnomastno mleko v prahu - Pomurske mlekarne M. Sobota Kisla smetana - Pomurske mlekarne M. Sobota Mlečni puding, vanilija - Vind«» v—- " MAPETROL MARIBOR OMV-MAPETROL d.o.o. Linhartova 17a, MARIBOR TeL: 062 301-341, prodaja 32-160 Fax.: 062 31-880 STROKOVNJAKI ZA MOTORNA OLJA NA SEJMU V GORNJI RADGONI PRED HALO E bomo prodajali in sprejemali naročila za: , cisterne za vino in kurilno olje iz poliestra IZDELAMO VAM: • senčila za prijetno senco in polepšanje vašega gostišča, trgovine ali hiše ------------in ležaje KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADG°NI otroška moda sejemska priloga