105 številka.
rno i«<UqJ<.)
V Trstu, v soboto dne 1. septembra 1894.
izhaja po trikrat na ted«n ▼ testih it-danjih ob torkih, ietvtklh in Mbotoli. Zjutranje itdnnje ii-kaja ob uri zjutraj, več«rno pa ob 7. uri večer. — Obojno i »danje stane; «a mesec . f. —,W>, teven Avutrif« f. 1,40 s* tri ncttc. . , 2.60 « . 4 _ ta pol leta . . . 5,— . . za vse leto . . „ 10 — ... 1«.—
Na aartčbe brez priložene naročnine s* m Jemlje siir.
Posamične Številke se dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v J rat u po tt uri,, • Gorici po 9 dtč, Sobotno večerno isdanje v Iratu S ni., v Gorici « ni.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu t petitu; sa naslov*' t debelimi črkami s« plačuje prostor, kolikor ob**« avadnih »rutic. 1'ooIhiih osmrtSioe in jsvnaiahvale, do-roači Iuhi itd.se računajo po pogodbi.
V*i ilopi»i naj up .loliljajo uredništvu : ulica Casenna it. 1:1. Vsako pi»mi) mora biti frank uranu, k nefrankovatia se n«-spri«] Miinjo. Rokoptai no ne rrafajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnimtvo utira Casorma 13. Odprte reklamacije eo proste poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Od početka ustavne dobe pa do danaž-njih dni sučejo ee pri nas vsi nArodni in politični boji ob vprašanju : ali naj vlada to državo koščeni nemški centralizem s tidov-•kis kapitalizmom in nemško »staatssprache* M hrbtom — ali pa naj ae priposna jedna-kopravnost vseus n&rodom in jednakost vsem stanovom in vsem državljanom. Tu imamo torej boj med načelom breasrčnega kapitala in krutega nirodnega naailstva in med načelom strpljivosti, krščanske ljubezni in bra-toljubja.
A tu (mamo tudi veliko zagonetko, katere rasreiiti ni lahko: da»i so nali državni temeljni aakoni sasnovani v prilog temu po-alednjemu pravičnemu načetu, vendar je vladalo in vlada ie danes prvo, krivično načelo, kajti od početka ustavne dobe pa do danea stali so, i malimi presledki, na kr* milu nate države obolevatelji in nositelji načela — krivice.
Ta boj med načelom jednakosti in med načelom hegemonije jedne same, to je, nemike narodnosti, vihra danes hujie nego kodaj poprej — le oblika temu boju je po-atala nekoliko drugačna. Popred so pripadniki nemlkega nad v ladja korakali iraivito aastavo in vihteli ao avoje kopje s vao lastno jim bresobsirnoatjo, danea je krenil oni del nem-Ikih hegemonov, ki ai evfemistiiki nadevIje naslov „liberalcev" in „vadržiteljev države*, na pot — svijače; kar niao mogli doaeči prdiaitn potem, doaeči hočejo sedaj po ovin* kih. Ali jedro velikemu boju je ostalo isto ; to jedro je: nemlko nadvladje, nadvladje manjšine nad ogromno večino.
Toda nepoinovaleo naših rnimer utegne nas vprašati začudjeno: kako je mogoče, da bi v konstitucijonnlni in moderni državi vladala manjšina nad večino; kako je mogoče, da bi tu obveljalo načelo o privilegovanib narodih in atanovih na jedni, in o podrejenih nt drugi atrani; kako je mogoče, da bi na* aeljenje delili v državljane prve in druge in morda oel6 tretje vrate, ko vendar določajo državni temeljni sakoni — jednakost vseh P!!
Čudno je to tare«, a vendar je tako. In aku nae vpražate po vsrokih tej čudni prikatni, moramo odgovoriti, da ao vcroki railični. NaglaŠati bi morali najprvo, da se birokraoija naša jekleno d:ži atarih tradicij, kojim jo veljalo in velja kot ideja!: Avstrija postani jednotna nemiko-n&rodna drŽava I A to ni jedini virok in morda tudi ne glavni.
PODLISTEK.
Spomini na IX. skupino družbe ».Cirila in Metoda.
Doma sem, hvala Bogu! v svoji kučici, slobodici. Drogi izlet me je dokaj v trudil. Zdaj pa počitek in mir.
Nekdo trka po vratih. Kdo neki je s toliko odločnostjo ? ! — Prosto t
„Dober dan ! Klanjam se." Zdravi došli zopet k nam !"
,Hvala lepa! Došla srečno in zdrava tudi. Kaj U imate, da ste tako izvanredno veseli ?"
Na peti zavrti se mi po sobi — sopo-tovalka v Novoniesto.
„KAj bi ne bila! — Nate! — Berite ! — Glejte podpise! prosim Vas! —■
„Ha, ha, ha! Izvrstno! Vožnja iz Novega Mesta do Ljubljane prišla je kot poezija na papir".
Prijetna, povsem prijetna je bila vožnja z Dolenjskega Gospe sopotovatke, četudi smo se seznanile še le ta dan, bile so tako prijazne in odkritosrčne, da bi se jih človek kar oklenil; gospodje sopotovalci vedli so se t dostojno in neprisiljeno uljudnostjo. Kaj
Po našem uverjenju tiči poglavitni vzrok tej prećudni prikazni v veliki različnosti duševnih svojstev pripadnikov tega in onega načela, posebno pa v razliki glede na sprotnost in bresubsirnost voditeljev na oboh straneh. Oni drugi imajo nepremično le svoj cilj pred očmi in v dosego tega cilja ae no plttAijo tudi najnemoralnejšega sredstva — najostud« nejšo zvijače. Oni ne verujejo in ne zaupajo nikomur, pač pa umejo izkoriščati vsako slabost nasprotnika do skrajnih posledic. Mi pa smo blage nravi, neokretni, zaupljivi in lahkoverni, tako, da nas vodi za nos in nam imponuje, kogar je volja. In tako je mogoče, da vzlic vspm določilom državnih temeljnih zakonov in vzlic dejstvu, da nmo v neoporečni večini, vendar ne moremo priti do prave veljave — do jednakopravnosti. Le tako amo mogli priti v zagato, v kateri ae nahajamo ravno sedaj, da smo slični starčku, čepečemu vrh slemena in vzdihajočemu: naprej ne vem, nazaj ne smem l
Boj med pravičnim in krivičnim načelom vihra torej še danea in naši nasprotniki pri* hajajo ravno to dni s ratnimi projekti na dan, kuko bi prej ko prej pripomogli do definitivno zmago svojemu krivičnemu načelu, kako bi nas konečno vendar enkrat potisnili v že izkopani grob. In uprav o jednem teh projektov nam je ispregovoriti danes par besed.
Nedavno se je namreč oglasi! neki nemški srditež a nasvetom, da bi se Kranjska odloČila od višjega sodišča Graškega. Namen temu nasvetu j« tako prosoren, da bi morali biti mi pravi slepci, ako bi ga ne pogodili v prvi hip. Ta udarec je namenjen očevidno štajerskim in koroškim Slovencem : zastaviti hočejo sekiro, da odsečejo veje od debla — veje bi vrgli v ogenj, deblo pa bi •e moralo posušiti samo ob sebi prej ali alej. Kranjska ustvarja sedaj nekako proti-težje nemški domišljavosti v območju višjega sodišča Graškega. Kranjska je kot del omen-jenoga višjega sodišča v veliko moreno za-slombo Štajerskim in Koroškim Slovencem, kajti kar milostno privole v jezikovnem pogledu Kranjcem, tega že radi lepšega ne morejo odrekati Štajaroem in Korošcem, ko ao vendar vsi pod jednim in istim sodnim klobukom. V svoji praviooljubnosti si domišljajo namreč naši ljubi Nemci, da štajerski in koroški Slovenci izgube vsakoržni pravni naslov do jezikovne ravnopravnosti, ako poslednje potisnejo v odločno manjšino a tem, da ialoČijo Kranjsko. Tako naziranje znači aioer golo krivico, kajti po našem we<
bi se v taki družbi ne čutile kot doma med brati in sestrami! Vezala nas je, ptujke med ptujei, lepa nesebična ljubav, ki prihaja iz naravnih nepokvarjenih src, ljubav do domovine in kar je njenega.
»Neznosna bila je vročina", začenja pesnik in kdo bi mu mogel ugovarjati! Zvečer na postaji se je vso trlo množice ljudstva. Vsakdo je pazil, da se mu v gi\ječi ne po-izgube najbližji sopotovalci, ker želel je ž njimi oddrdrati na svoj dom. Pozdravili smo se s srčnim »živio" in daleč slišni seje odmev Novomeščanov in odpotojufiih Cirilcev.
Zaprl nas j« prevoznik vseli v voz. Kaj bi počeli ? — Peli sinu vsi — mladi iu stari, moški in ženske — lepe narodne pesmi. Izostala ni tudi kraška s karakterističnim domačim napevom.
Krasno, od treh strani razsvitljeni grad g. Trb. bil je naravnost ganljiv. Ni je nad luči v temni noči! Zdelo se mi je, da se vračamo, kakor so se vračali naši pradedi iz turških vojsk, in da nas domačini pozdravljajo z lučicami na oknih. — Da bi to res bilo!
Zdaj tudi preganjamo Turčina, krutega Turčina, in ako ga popolnoma premagamo, goreli bodo kresovi.
runju v .»tja pravica za vse: za večine in manjšine, toda naši Nemci so že taki in pri sedanji sapi ne dvomimo tudi, da ne bi zmagali se svojo volju, ako ee jim posreči ta načrt.
Po takem je pot jasna, katero je nastopiti našim zastopnikom, ako bi so nemški gospddi zljubilo spraviti ta načrt v parlamentarno razpravo. Po robu se mu morajo postaviti z vso silo, kajti ne smejo pozabiti niti za jeden sam trenotek, da bi ta načrt, ako se uresniči, značil smrten udarec našim bratom na Koroškem in Štajerskem in po takem tadi vsemu narodu slovenskemu. Kajti pravi zmisel za našo narodno samoobrano nam pravi, dami moramo težiti po druženju no glede na geografiške meje in da se moramo odločno upirati nadaljnjemu cepljenju.
Bog ne daj pa misliti, da hočomo sedanjo uredbo sodne uprave slaviti kot naš idejal. O ne: tudi mi moramo težiti po premembi, toda povsem drugačni, nego nemška gospoda.
In uprav zato se hočemo tudi mi ogla« siti danes se nvojim načrtom, po katerem ne bi se godila krivica nikomur, prč pa bi ne-izmerno pridobilo naše sodstvo. Naš nasvet bi bit namreč ta-le, da ao združijo v jedno višje dož. sodišče Štajerska, Koroška, Kranjska in Primorska.
Morda nam porečo kdo, da bi bilo ob-sežje tacega višjega sodišča preveliko, kar pa ni res. Da dokažemo to, hočemo navesti nekoliko statistiških podatkov iz spisa „0*ter-reichische Statistik. B. XXXIX. I. Hoft. Die Ergobnisso der Civilrechtspflego in im Reiclmnlhe vertretenen Konigreichen und Liindern in Jahre 1890.*
Tu vidimo, da obaoza višje sodiščo Dunajsko 3,021.140 etanovniliov, Grnško a 142.074, Tržaško 095.384, Imbruiko 928.709, Praško 5,843.094, Brniku 2 882.519, Krakovsko 2,299.005, Lvovsko 4,954.742 in Zadorsko 527.420.
Is teh podatkov posnemamo torej, da bi po združenju Štajerske, KomSke, Kranjske in Primorske, oziroma po združenju Graškega in Tržaškega višjega sodiiča nastalo novo višje sodišče bilo še vedno manjše, nego so žo sedaj Dunajsko, Pražkn in Lvovsko, kajti ta tri sodišča obsezajo po 3 021.140, oziroma 5,843.094 in 4 954.742 etanovnikov, dočim bi novo po nas nasvetovano sodišča obsezalo le 2,838.058 »tunovnikov. Pri tem pa nam bi bilo Čisto vsejedno ali ho združi Tržaško višje sod'šćo 7. Grn4|<jm, n]i p« Gril«ko s
Neznosna bila je vročina. Žejne smo bile me ženske brez mere, pa prosile prijaznega sopotovalca, naj nam podari kapljico vina, katerega je skrbno varoval v popotni torbici.
,------Sem na službo
Za svetega Cirila in Metoda družbo Kozarec krono vsak!" odrezal nam jo nagajivec.
Hm ! Krono za kozarec vina! Preveč je! Za sedaj trpimo žejo, pa hranimo kronico.
Potrta vsaktera, stisne se molče na svoj prostor in premišljuje, da gospodu „financ-ministru" ne gredo krunice prelahko iz rok, kakor tudi ne teče prehitro vino iz steklenice gospoda sopotovalca.
Vsled utrujenosti in mirnega premišljevanja o »beličih* in — žeji — zadremljem in sanjam o lepem prihodnjem času — o zmagi nad Turčinom.
Ko tako čelnim v svojem ždiči, prime me na rahlo za roko drobna gospica iu pravi:
„Ste-li žejni ? Nate kapljico vina!"
»Tristo najkosmatejših medvedov! Kje ga imate ? Sem ž njim!"
„Pst!" — Sem za klop pojdite, pa mirno in skrivno ga izpijte, da ne vidi oni le go-
Tržaškim, ali pa ako bi se pa na razvalinah teh dveh višjih sodišč zasnovalo novo višje sodišče z novim sedežem. Nam vsaj so vidi, da je pri sedanjih ratvititih občilih vprašanje, kje bodi sedež? le podrejene važnosti.
Pri tem novem višjem sodišču naj bi ae zasnovali trije senati — nem§ki, slovenski in italijanski —, s katoro uredbo bi kar na m«h storili koueo vsem j o z i k o v n i in prepirom pri sodni upravi. In menimo, da za tako ceno se že lahko nekoliko potrudijo odločilni činitelji ter da premišljajo o našem nasvetu.
Nadalje bi se sboljšalo tudi sodstvo v območju nivega višjega sodišča, kajti pri javnom sodstvu je istotnko, kakor pri javni vzgoji in javnem pouku. Kakor treba, da imamo mnogo ljudskih in srednjih žol in le malo vseučilišč — a ta morajo biti dobra —, tako ja te v interesu varnosti javnega sodstva, ako imamo mnogo okrajnih sodišč in le malo višjih instancij z dobro uredboin izbornim o s o b j o m. Na tak način paatano sodstvo jodnostavnojše in jednakolićnojše, kar bi vsokakor lo puvspe-Aevalo zaupanje ljudstva v sodno oblasti.
Naš nasvet ao pa da tudi priporočati iz osirov na Sčedenjo nI* varčnost, kajti po istem bi trebalo veliko manj osobja in bi bili torej tudi stroški valiko manjši. Saj so je že v lotu 1879 — če se no motimo — zasnovala nekaka »Ersparunga-Cotamisajoii* pri naši javni upravi. O delovanju te komisije ni aioer no duha ne »luba, ali tu ima ista, ako že živi, prelopo priliko, da ao n^U-i in opraviči pred svotom svoj obatanok.
Še na nekaj nam jo misliti že danes. Območje viljega sodišča tržaškega jo že itak neznatno, a isto izgubi poveći delokrog, kakor hitro so osnuje v Car-jemgradu — kar jo žo določano zakonom — višjo sodišče za avstro ogrske podanike, živečo v državi Turški.
In slednjič nam je naglasiti še jeden argument, posebno veljaven sa nas Slovence. Po našem načrtu približali bi so Slovenci vsaj pri sodni upravi svojemu idojalu : združenju vseh Slovencev.
To bi bili toroj razlogi, ki govore za naš načrt, ki so nam vidi umesten na vse strani in pravičen za vseh. Po tem načrtu ne bi so godita krivica nikomur. Ako bi se pa videl vendar-le krivičen domišljavim N<*mcMiD, dobro, pa naj so nemški del Štajersko in Koroško združi z višjitn sodi-Sčum v Innsbruku, katoro poslednjo jo itak premajhno, ker ohsozn le 928 76!> sta-
spod, kateri se globoko zamišljeno pogovarja s svojim tovarišem.
Na hip mi je vse jasno. Med tem ko sem dremala, sklenile so gč. sopotovalke: »Le čakaj, hočemo ga prevariti Iu prav zastonj ga piti". — Naklep hudoben je storjen, Zamašek hitro odmašen, Pa vinu hitro splto, Za hrbtom splto skrito".
Primaruha! Dobro vino, še posebno v žeji. Vedi Bog, kje nm je rojstna deželica?!
Prazna steklenica — potovala je zopet v torbico. Ha, ha, ha! kaj li poreče gospod, ko bode videl, da ni več vina.
»Pozor!" zašepeče dro1 na gospica. »Vsak na svoj prostor! Sedite vsi z navadnimi obrazi!•
Čakali sinu drugega dejanja.
»Gospod striček! Usmilite se nas ! Žejne smo do skrajnosti!"
»Kaj, žejne? Pusti me!"
»Ali gospod striček ! dajte, rešite nas!"
»Naj bodel Dobro znaš' prositi".
Z vso postrežljivostjo prime za torbico, segne po steklenico, vzdigne jo proti luči
-----— O joj! — Pridevki, vmes prav
nežni, leteli so na vse vetrove, kakor da jih
novoikov t Tako bi bilo tudi vstreieno — TUB.
Pripravljeni iao na to, da nam bode oporekal tudi mnngokateri na*ih rojakov, čei, va« to so praine utopije. Ali skušnja in ago-dovina naa uoita, da je ourstkaka taka »utopija* kar čez noč postala meso in kri. Tudi to vemo, d« ae bodo tudi Nemci na vso moć opirali tej premembi, ali tudi to na« ne plaii, kajti preverjeni amo, da tudi t aodni upravi obvelja nadelo pravice in popolne jfcdnakopravnoati, ako avstrijski Slovani le resno hoč«mo in ako bodo nafti zastopniki vaikdar možje na iT i-jem mestu.
Premišljajte torej o tem naiem načrta in priporočajte ga vsem onim, ki nam hočejo dobro!
Politiške vesti.
Kje je iskati vzroka Širjenja antisemitizma ? Po piaavi natega liata bi utegnil kdo »oditi, da smo tudi mi antisemiti naj-krutejie vrste. Temu treba nekoliko pojasnila. No tajimo, da na bi aimpatizovali s avstrijskimi antisemiti, tuda krivično bi bilo, ako bi hoteli sklepati it tega, da sovražimo Žide le sato, ker so Židje, to je radi njih vere. Ne, takega iovraitva na poinamo mi, ker smo pretolerantni aa to. Mi menimo oeld, da sploh nikjer ni smoti iskati varoka proti« židovskemu gibanju v verskem čutstvovanju. Po naiem menonju so le Židje sami krivi, da je navstala ta „sramota XIX. stoletja", kakor nazivljejo protiiidovsko gibanja. Gospoda Židjo so aanosli v gospodarsko živijo-njo taka načela, ki so morala uničiti blagostanja iiriih krogov na korist posamičnikov-bogatinov. Po teh načelih dovoljena je v kupčiji vsaka, recimo avijača — dasi bi bil morda na svojem mesta kak ostrejli iaraa ,za tako kupčijsko poslovanje. Gospoda ae hočejo polastiti vsega prometa iu — aasluika in so a monopoliiovanjem velike industrije skoro uduiili malega obrtnika. Jeli čuda potim, da se je v iiriih masah jela iiriti nevolja proti židovstvu P Čuteč, kako se mu ispodmika podlaga njegove ekzistencije, jolo se je ljudstvo postavljati po robu onim, o katerih je prepričano, da so provaročili njegovo bedo. Samopainost Židov v velikem in matom J« pro*arooiJa vao tn gibanj*. Doiba ca ekaistenoijo — to je prava nrav antisemiti ima. — Do teh opaaek nas je vspodbu-dil noki članek v židovskem „N. Wiener Tagblattu", v katerem toži britko člankar, kako se v Mureku na Štajerskem iztirali ia gostilne nekega deželnega inženerja samo sato, ker so slutili, da je Ž i d. Saj je mogoče, da je dotični uradnik sam se svojim vodenjem aakrivil, da ao ga postavili pod kap, ali anačilen je ta dogodek vsakako, ker ptiča, da se je protiiidovsko gibanje polastilo vsega prebivalstva tudi na nemikem Štajer skem, kjer je da nedavno absolutno gospodovala židovskoliberalna stianka. Tu vidimo, kako velikaaak proobrat se je isvriil v sodbi ljudstva o Židih, Toda ta preobrat so Židje zakrivili sami. Odnehajo naj od svoje aamo-painosti, opuste naj ona svoja načela, ka-korina razumevajo oni pod naslovom „svo-
je izsul iz rokava. Po grehu pokora, torej molčimo.
,0, (la bi vedel, katera mi je to učinila 1"
„Dobro da ne veste", oglasi se ena, kateri je šla kapljica najlagse po grlu.
»Glej, otrok, zapisal sem ti v svojem testamentu tisoč goldinarjev, ker s mi pa to skuhala, potegnem črto čez, — koj ko pridem domov. Ni beliča ne dobiš", žuga drobni gospici.
„Striček, usmiljenje !"
,Ni ga ona še pokusila ne", oglasi s • čvrsta Kraševka.
»Mogoče ste ga vi ?u
„Še na misel mi ni prišlo vaše vino".
.To ni kar si bodi! Naznanim vas policiji, gospođu županu tam doli. Naj vas zapre, da smo varili pred vami".
.Čakati boste morali, ker našega gosp. župana ni doma. Med tem se pa že vino prekuha".	•
„Vidim, da imam čast potovati, ne zamerite, s samimi taticami. Gospoda, poglejte ako imate še svoje mošnjičke!"
Poseguil j/i vsakdo nehote v žep — tako prepričevalno se je šalil.
Razume se, da smo se zopet smijali brez
bodne kupčije", uklonejo naj se apoinanju, da moramo in moremo vsi živeti na svetu — in videli bodo, da se kmalu poleže to gibanje, kajti nam kristjanom je vrhno nadelo toleranc |a in ljubezen.
K«r se pa že omenjeni list toliko igraža na tem, da so v Murecku aasramovali javnega uradnika, vprašati mora bo že, kjo so bili liberalna gospdda se svojim rahlim eut-•tvovanjem nedavno temu, ko je faki-naia v Paainu po ulicah i n s u 11 i-rala dr a. M a n d i č a, doilega tjakaj v laitnosti uradne osebe?! Molčali ao modro o tom, ker je ilo sa n a i e g a Človeka. Kakor se vidi, obsojajo ta liberalna ,fosp8Ja krivico le tedaj, ko je naperjena ■ roti njim ; Če pa je naperjena proti drugim, jo pokrijejo plaičem krščanskega usmiljenja, ali pa se je celo vesele kot prikladnega strankarskega sredstva.
Briga finančnega ministra d rja. Ple-nerja ob njega potovanju po Galiciji se res razteza na vse strani in malenkosti. Ni ae posvetoval samo o snres potrebni preosnovi finančne uprave na Galiikem, ampak prisu-stvoval je tudi vojaikim vajam gojencev finančne straže. Vse je baje občudovalo spretnost mladih gojencev. O tem pa seveda ne moremo soditi, v koliko bode ta vojaika spretnost koristila finančni upravi.
Dopolnilna volitev v Brnu. Dne 24. septembra se bode v Brnu vršil« dopolnilna volitev v državni ibor namesto umriega župana Winterhallorja. Dasi ni upanje do zmage, vendar ao se združili Staro- in Mladočehi, da skupno postavijo svojega lastnega kandidata.
Skušnje jednoletnih prostovoljcev. Dosedaj so mogli kandidatje polagati skuinje le v onih krajih, kjer se nahaja poveljniitvo jedne divizije. Sedaj pa je odredilo vojno ministerstvo, da bodo mogli polagati skuSnje povsodi, kjer se nahaja kak gimnazij. Odslej bodo tudi politične oblasti odpoiiljale svoje zastopnike v iapraievalne komiaije. Tiati kandidatje, ki propadejo v jednom predmetu, smejo položiti ponovno skuinjo po treh mesecih, ako pa propadejo v večih predmetih, pa ie le po jednep letu.
Ali tudi to kaj pomeni ? Ruski vojni minister general Vanovsky se poda dne 1. septembra v Orel k nadzorovanju vojaitva, potem pa nastopi daljii dopust v južno Ru-sijo in južno Francosko.
Odnofiaji med Italijo in Francosko. List „Italie* zatrjuje, da je bil poslednji sestanek med predsednikom francoske republike, Casimir-Perierom, in odposlanikom italijanskim v Parizu, Ressmanom, jako prisrčen. Oba da sta izražala željo, da bi oe zboljiali odnoiaji med Italijo in Francijo. To pa pojde seveda nekoliko teiko, dokler ne odneha napetost med oboma državama v gospodarskem pogledu.
Iz Kima poročajo, da se v mesecu septembru zopet anide komisija generulov, katerim je poverjena naloga, posvetovati se, kako bi se dalo kaj privarčiti v italijanski vojski. Sklepi te komisije predlože se uiini-sterskem svetu v odobrenje. — Nadalje javljajo iz Rima, da namoruje kralj Umberto prihodnje leto obiskati Sicilijo ter da ga bode
mere. Le gospod „okradeni* se je držal jezno, resno in neodpustljivo,
Poizvedaval je dalje, prišel pa ni do sledu. Že blizo Ljubljane podražila ga je so-potovalka z dežele, kjer raste „teran" : „Ako bi bila steklenica tako dobra, kot je bilo vino, bodite prepričani, da bi tudi ona ne bila čakala svoje usode — vrgli bi jo ne bili »pod vlak". Povabila pa je gospoda na kapljico „črnega* in to je bržkone pregnalo sivo-črne oblake raz čelo šaljivega gospoda. — Pri slovesu pa nas je zagotovil, da nam je vsem odpustil in da mu je uga-j ~la ta šala. Na ljubljanski postaji razšli smo sl- kakor rakova deca in obljubili, da se, ako bo le mogoče, udeležimo drugo leto ćirilske skupščine. Želim, da bi vsak »polnil obljubo. Ne za to, da bi posrknil kapljico rajnega vinca, ako ga gospod ,okradeni" se seboj vzame, temveč, da se prepriča, kako se bojujejo Ćirilski gospodje odborniki, kako preganjajo sedanjega Turčina, in kako potrebna je zavednost med nami Slovenci.
Sežana, 30. avgusta 1894.
N. Pitomčevu.
-preailjal urnistt*r-»ki predsednik Crispi. Pri.ic Neapeljski (prestolonaslednik) preseli se v mesecu novembru v Palermo, kjer prevzame poveljstvo tamoAnjp divizije.
Spokojen anarhist. Iz Mrtdrida javljajo : Ves svet govori tu o spokojenju anarhista S a I v a d o r j a, ki je zaprt v je-'ah Barcelonskih. Najprvo je vsprejel neko redovnico, potem pa je želel videti ikofa Bar-celonskegs, kateri poslednji mu je doposlal o. jezuvita Goberna. G iberno mu je podal več poučnih spisov pisatelja Batmesa in ti spisi so toliko vplvali na zločinca, da se je spokoril, ter preklical svoje anarhiAke nauke.
Vojna med Kitajem in Japonsko.
Te dni poročali so s Kitajske v London, da je podkralj Li-IIu-Chang ukazal poklicati novih 500.000 mož ped orožje. Dn<5 30. m. m. pa je priilo iz Tinn-Tsina v London poročilo, ki izjavlja naravnost, da je omenjena vest neresnična, kajti vsa Kitajska nima to< liko orožja in streljiva, da bi oborožila tako ogromno vojsko. Bržkone naj bi ae glasilo dotično poročilo 50.000 namesto 500.000 mož. Menda na Kitajskem zadnja ničla ne iteje P
Nadaljo javljajo včeraj iz Shangaja v London, da je prišlo v Shangaj brzojavno poročilo iz Thtfoo-a, ki pravi, da je priplulo japonsko brodovje pred trdnjavo „Arthur*. Brodovje jo pripeljalo veliko vojsko, kojo da je izkrcalo, napadii utrdbe pod zaščito topov brodovja. Vojno brodovje da je zajedno bom-bardovalo utrdbe in ladjeoice v ta namen, da ne bi mogle kitajske poškodovane ladije več zahajati tje na popravljanje in da odreiejo posadki pot. — Poznejia poročila pravijo, da bitka nadaljuje.
Različne vesti.
Visok gost vTritU Včeraj zjutraj je prišel z zjutranjim braovlakom v Trst is Karlovih va-rih bivii podkralj egiptski, Ismsil pais. Visoki gost se je nastanil v hotelu „Delorme.* V n jegovem spremstvu ao viiji dvornik grof MsfFei, pobočnik Ratif paia, telesni zdravnik dr. Batekam bei in še nekateri drugi gospodje.
—	Ismail paia je odpotoval danea ob 11. uri dop. z Lloydovim parnikom „Vorwartsa v Carjigrad, kjer stanuje sedaj.
Pomlloifien morilec. Nj. Vel. cosar je pomilostil morilca Frtnja Tireckega, katerega je bilo nedavno obsodilo porotno aodiiče v Kraljevem Gradeu na smrt, ker je bil umoril rodbino L(ivyjevo (8 osob), na dosmrtno ječo. Morilčev brat Josip, ki se je soudbležil umora, dobil je 20 let ječo, ker ni ie star 20 let.
Latinska cerkvena spričevala. Piiejo nam z dežele: Večkrat potrebujejo stranke v dosego kake vknjižbe v zemljiike knjige krstne, ali poročne ali pa smrtne liste in le redki so tisti župni uradi, -kateri bi te liste izdajali v deželnem jeziku. Skoraj vsi župniki izdajejo omenjene liste v mrtvem latinskem jiaiku. Ne glede na to, da so ti listi vendar namenjeni le ljudstvu in posvetnim uradom, in nikakor ne notranjemu cerkvenemu službovanju, in da bi morali biti tedaj sestavljeni v takem jeziku, da jih razume vso ljudstvo in no samo dotični župnik, ki
Kmetski upor. 127
Kj/otlurinska jtomt imtni\ftUya veku.
-	Spi ml Avgust Šenou. Preloiil 1. P. Planinski. —
—	Ubog pisar iz Hrvatske od Sotle.
—	Pa čosa bi rad od monu ?
—	Jaz, milost, od vas ničesa ne zahtevam, pač pa morato vi od mune.
—	Jaz od tebe, nasinejo so baron, da čujemo.
—	Slišali ate menda, pravi dimen, da so hrvatski dihurji zaili v vai k urni k P
—	Hrvatske upornike mislih P Vem za vse, vstano naglo Turn.
—	To jo, kaj malega ste slisaP, ker precej glasno bobnajo, ali tudi vaši Uskoki se vam za brptom vsajajo. Pazite. Nu vi, oprostite, sploh no veate nič, a jaz vem vso* Kako, kedaj, kjo, kam, ker sem se vtihotapil v njih četo in veta vse njih namere.
—	Torej bi tudi ti uporiiik P plane Turn.
—	Prosim vas, milost, poglejte mojo polomljene koHti, jaz pa upornik ! Mislil Bem, da vam ustrežom. Zato sem kmete zasledoval.
—	Govori toroj! reče Turn, ali nasmeh-nivši se odgovori dimen :
—	Vedite, jaz som siromak, a roka
j h je iiditl, pr.i»ir<ieu|*|o župni ursdi a svojimi latinskimi listi »trankassi tudi ne malo sitnosti in atro«k»v.
Glasom §. 89. zemlj. zak. mora se namreč li»tin«m, ki niso sestavljene v jeziku, običajnem ppi sodišču, — in da ni latinščina več pri sodiščih običajen jezik, je menda vsem znano — priložiti poverjen prevod. V nasprotnem slučaju sme aodiiče dotično proš-njo le zaznamovati in opominjati stranko, da si preskrbi prevod in ga predloži v določenem roku, ker se inače prošnja odbije.
Prevod pa stane lepe denarje, ker mora biti poverjen ali po zapriseženem tolmaču ali pa po notarju.
Te stroške bi župni uradi lahko prihranili ljudstvu, če bi izdajali gori omenjena spričevala v kakem deželnem jeziku, in lahko ao prepričani, da jim bo ljudstvo aa to le hvaležno.
Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da je bi'a večina sodifič tako kulantna, da je sprejemala latinska spričevala brea prevodov ; vendar tako postopanjo ne odgovarja zakonu in druga sodiiča so se tudi že strogo držala zakona.
Imenovanja učiteljatva za »radnja lola V Gorici. Naučni minister je podelil umirov Ijenemu profesorju gospodarske deželne srednje iole v Novem Tičinu, Albertu Š a n d ar i, službo na realki v Gorici. Začasni učitelj Anton T a m m I e r in nadomestni učitelj veronauka Fran C 1 e r i na državne« gimnaziju v Gorioi sta imenovana »talnima učiteljema na istem gimnasiju, nadomestni učitelj Rudolf Straubinger na državnem gimnaziju v Celovcu je imenovan začaanim učiteljem na gimnazija v Gorioi.
Tiskovna pravda. O znani pravdi proti iolarju Ercolessiju, ki je bil obsojen pred triaikim sodiščem zaradi žaljenja Nj. Veličanstva, potegnil se je sa Ercolessija posebno prijatelj „Indipendente*, ker je Eroolesai ita-lijanek podanik. To goreče zagovarjanje mo je preskrbelo dne 15. m. v. lapleao, ker ja v posebnem Članku napadal mestni magistrat saradi denuncijacije itd. Predvčerajšnjem je bila pred tukajinjim kazenskim aodiičem rasprava proti „Indipendentejn* zaradi omenjenega političkoga pregreika. Obtožbo je zastopa) dvorni svetovalec državni pravdnik g. Taddei, branitelj je bil odvetnik dr. Mandel. Sodnik je sposnal odgovornega urednika vIn-dipendentejevega", Giacomellija, krivim pre-atopka čl. III. aakona a dne 15. oktobra 1867. in ga obsodil na 20 dnij zapora, 15 gld. globe in 50 gld. izgube na kavciji. Branitelj je prijavil utok proti obsodbi.
Podpora dijakom na novoustanovljenem gimnaziju v Kranju. Ljubljauski listi poročajo,
da se je ustanovil v Kranju začasni odbor, ki je prevzel nalog, akrbeti za dijaika stanovanja in iskati podpore za hrano pridnim in ubožnim dijakom, dokler se ne ustanovi posebna tdiiaška kuhinja". Vsa potrebna pojasnila daje gimnazijsko vodstvo.
Bolnlftnlca V Poatojini. Deželni odbor kranjski dovolil |e 200 gld. podpure za pre-zidanjk boln inice v Postojmi za slučaj kolere.
Iz delavskih krogov «e oam piie: Čujemo, da so tuku|A ■ |i laiki delavoi ustanovili svoje socijalno pnhti^no narodno druAtvo.
roko umiva. Najprej mi obljubite pri svojem poitenji, da se mi nič ne zgodi.
—	To ti obljubljam. A da ai umijei roke, n&, tu imaš, ovo! in častnik vrže mo-ftnjico na mizo. Smehljaje jo zbaie pisar v žep, smehljaje vzeme iz nedrij pismo in ga podd baronu rekoč :
—	Tu sem vse natanko napisal, vodje in čete in pot in kam nameravajo ; Čitajte, potem pa ukrenite, kako jim najbolje zavijete vrat.
Turu čita, Druiačić pa sede v kotu na klop in prične nagnene glave motriti barona, kateremu oči čimdaije večjo pozornostjo ivi-gajo po vrstah. Naposled skoči pokonci in vzklikne v nemškem jeziku, da ga Drmačič na razume:
—	Čitajte gospod Lasser! Pri moji veri, tu treba zasukati rokave. To ni iala, to ni navadno kmetsko kričanje, to je več, nego mi je naznanil Stepko Gregorijanec. Še danes mora glasnik k stanovom v Ljubljano, da ponese moje pismo, naj se pripravijo na obrambo, a drugi poneso poročilo upravitelja celjskega kraja.
Jaz pojdom ie nocoj v Žumberk z tridesetimi konjiki, da 'mi zlodej Nožine n
Namen ma bode izobraževanje tega stanu in podpirati težnje istega. Udeleževali se bodo pa tudi volilvih činov in vseh političnih vpraianj sploh. Za sedaj sovcda ne opravijo ■nogo, zlasti pri volitvah ne, kar gotovo tudi sami vedo; toda pripravljali io organianvali ae bodo la ono dobo, ko ae rasftiri volilna pravica tudi na delavski stan, kar ae zgodi ■orda prej, nego misli marsikdo.
Tako Lahi, kaj pa mi slovenaki delavci P ! Smo li morda mi na boljem od njih, smo-li mi že dovelj zavedni in organizovanit da lahko čakamo, držeč križem roke. Jaz pravim odločno, da —■ ne! Kes da imamo že izobraževalno pravavarstveno delavsko dru-žtvo, ali kaj nam hasne isto, ako se ogromna večina delavcev ne briga sanje P Popred so sa se izgovarjali: bi že pristopili, sko bi tega in tega ne bilo notri, čei, ie le potem bi bilo to druitvo pravo delavsko-narodno ognjišče. A sedaj ?
Kolikim delavcem bi lahko pomagalo moralno in materijalno, koliko nažih delavcev bi reiilo it nezavednosti, koliko bi lehko koristilo tudi v n&rodnem pogledu, n. pr. ob volitvah, pri veselicah, posebno pa s podpiranjem nažih ljudi po trgovinah itd Pit Bratje, delavci slovenski I Poslušajte glas svojega tovarila, pristopite vil gori omenjenemu nsiemu druitvu ; napravimo si močno trdnjavo in nikar ne čakajmo, da ne bode prepono! Vsak lavedni delavec naj stori svojo dolžnost 1 To n« velja samo sa težake, Mipnk m vso, ki si morajo služiti svoj kruh ■ delom. Vsi ste dolžni, da se nam pridružite in nam pomorete do boljie bodočnosti. Ustopnina »naša ta sedaj le 80 nvč. (utegne se pa pozneje zvijati ali znižati), tednina pa la 5 nvč., oziroma mesečnina 25 nvč. Tako-le svotico odtrga si lahko vsak delavec tako rakoč od ust. da enkrat vem kličem torej : Bratje na delo, ker resnobni so dnevi 11
Vodstvo društva pa prosim, da blsgo-iavoli objaviti uradne ure, ter sklicati tudi kak shod.	Delavoc-narodnjak.
(Kakor 4ujemo, imelo bode gori imenovano italijansko dalavako drnitvo svoj ustanovni shod jutri ob 11 Vi uri dopoludne v Bergerjevi gostilni pod grsdom. Ur.)
,Tr2aik«mi Sokolu" je podaril g. I. Suban 1 gld. ta nabavo telovadnega orodja ▼ novi telovadnici.
Vihar V Celovcu. Ti Gelovoa javljajo dne 29. t. m.: Danes popoludne od 4. do 4»/». je razsajal tu grosen vihar, kakoršnega že ni bilo od dn6 13. julija 1864. leta. Toča je pobila lito na polju iu neštevilno Šip v mestu. Vihar je isdrl mnogo drevja. Toplota je padala hipoma od 26 stop. Reaum. na 15 stop. Vihar je odnesel nastavek s tolpa cerkve sv. Duha.
Povožen kanonik. It R ma poročajo včeraj, da je v Trasteveru povrnil nek voz, katerega konj so je bil splažil, 54letnega kanonika Ernesta Lorensettija iz Camerina. Duhoven je po nekolikih trenotkih umrl.
Slaparja najdrznojie vrita so zaprli te dni v Gradcu. Isti se je imenoval vites Kop. penheier, živtl je uprav po knežje in imel avese s aajodličnejlimi rodbinami. Kova) je visoke načrte ta povzdigo obiska tujcev, v koji namon je bil svoječasno izdaval v Solno-gradu poaeben li«t, »Fremdenaeitung*. No,
premami Ijudij. Seboj ponesem svojih novcev, da jih vssj na videz pomirim, Jutri se povrnem. Črni Matija! naj bo s svojimi sto strelci pripravljen, a tudi vi sberite svoje konjike. Jas bom gledal, ds »berem čim več Uskokov. Ko se povrnem, udarimo na Krško, kajti nikakor ne smemo pustiti, da se kuga mej kmeti razširi. Ban, gospod Halek in hr. vataki stanovi prej kot, ne po svoji navadi nič ne delajo. A kam misliž ti P vpraša Šimna hrvatski.
—	Povrnil ae bom h kmetom, namuza ae pisar.
—	H kmetom P Kaj bož tam P
—	Na vsak način je dobro, da imate v kačjem gnezdu svojega človeka. Mar vam ne bi bila Gregoričeva glava mila P
—	Gotovo.
—	Koliko mi daste z&njo P
—	Petsto zlatov.
—	Trdna vera P
—	Trdna.
—	Dobro. Lahko noč, milostni gospodar, vstane 6imen, moram hitro nazaj, da ne za-alutijo isdaje. Ali zaslužil sem več od are.
(Dalje prih.)
ves ta sijaj pa jo h krati žalostno propadel. Policija v Monakovem iiče namreč že dalje ča*a nekega Arna (Arona) Mayerja iz Tttssešvara zaradi poneverienja 6000 mark. Tajnika mestnega sveta Graškega, gospodu Globočnika, se jo posrečilo dokazati, da je plemeniti vites Koppenbeier prav za prav krščen Žid Aron Mayer <n da je slepar najdrznejše vrsti. Maver je osloparil s svojim neverojetno drznim nastopom razne tvrdke in trgovce v Solnogradu, v Celovcu in menda tudi v Trstu, kajti po raznih mestih je živel pod različnimi imeni prav gosposko in koval sijajne načrte. Povsod je občeval z najodlič-uejšimi osebami; dovolj bodi rečeno, da ai je v Gradcu pridobil celć naklonjenost bivšega deželnega glavarja, sedanjega ministra trgovine grofa Wurmbranda 1 Trdil je tudi, da je bil častnik konjištva, a pokazalo se je, da je služil v konjištvu kot — .gospod ka-prAl" ! Njegovo ženo jo raspočaval kot .gro-finjo Magnar-Lagendre", hčer nekega francoskega generala isza d&be Napoleona III., v resnici pa se zove ista Marija Leuprenet. — To razkritje provzročilo je največo senzacijo.
Madjaronstvo na Raki. .Hrvatski" poročajo s Roke, da je prišla načelnižtvu tamošnje železniško postaje oaredba iz Budimpešte, katera zabranjuje, da bi odslej nižji železniški uradniki, ki niso zmožni madjar-ščine, delali izpite v hrvatskem jeziku. Z drugimi besedami in bolj jasno rečeno se pravi to: uči se madjarski, ali pa ne prideš nikdar do višjega mesta v svojem službovanju.
Oblatnlco reakrlpt« s katerim se je dne 12 septembra lb71 priposnale češko državno pravo, hočejo na Češkem in Moravskem praznovati posebnimi zborovanji, pri katerih se bode posebno naglašala važnost češkega državnega prava. V bližini Brna hočejo sezvati velik tabor, na katerem no bodo govorili samo o državnem pravu, ampak tudi o volilnem pravu in o narodnostnem vprašanju.
0|jenj. Sinoč okolo 10. ure je navstal ogenj v trgovini s manifakturnim blagom tvrdke Facohin • Zulmin v ulici Malcanton hšt. 2. Gasilci so po kratkem naporu pogasili ogenj. Škode je okolo 1000 gld. Blago je bilo ta-varovano pri „Assicurasioni generali".
Kip Jt zadela včoraj 66letno sasebnico Marijo Jamšek. Starka ne more več spregovoriti niti besedice. Odnesli so jo v bolnišnico ; nje stanje jako nevarno.
Gad |e pičil včeraj 28Ietnega kmeta Rudolfa Rupnika na polju v Ložečah v levo nogo. Rupn ka ao pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Sodnljeko. 39 letni težak Josip Mervič is Trsta je dob I včeraj pred tukaišnjiui so diščem zaradi poskušene tatvine 14 mesecev sapora. Mervič je bii namreč dne 2. julija t. I. zvečer ulomil v kamrico urarja Ried-mUHerja, ki se nahaja v veži hiše št. 5. v ulioi delle Legna, a v tem ga je zasačil urar. Tat je moral pobegniti, ne da bi bil kaj ukradel. Pozneje so ga zasačili stražarji. — 26-letni voznik Ivan VidiČ, službujoč pri g. Ant, Beningarju na Greti, je bil obsojen zaradi javnega nasilstva na 6 tednov ječe. Duć 7. avgusta t. I. je bil namreč v pijanosti razbijal in razgrajal doma, in pozneje hudti razžalil stražarje, ki so bili prišli ponj. — 24-letni slikar Liudevit Bertoni je dobil zaradi javnegt nasilstva 5 mesecev težke ječe, ker se je bil du6 80 julija t. I. sprijel s stražarjema, ki sta ga hotela odvesti v zapor, ker je pretepal svojo ljubico.
Policijsko. Vodja polioijskega komUari-jata v ul'Oi Scussa je ukazal zapreti 17 letnega težaka G vida B. iz Trsta in njegovo ldletno ljubico (I) Eno S., ker sta bila ukrala rasnim oBebam razne vrednostne predmete. Ko je bil zaališal to lepo dvojico na sapisnik, odposlal jo je pod dobrim spremstvom v preiskovalni zapor. — Kakor smo bili sporočili v zjutranjen izdanju .Edinosti" od minolega četrtka, ukradel je neznau tat perici Mariji Vekjet, stanujoči pri Sv. Ivanu hšt. 27, razne komade perila iz omota, katerega je bila pustila nekoliko trenotkov ,v žganjeriji v ulioi Solitario. Včeraj zjutraj pa so prijeli stražarji v ulioi Sette Fontane 50-letno brezposelno Terezo R. iz Štorij pri Sežani, ker je na sumu, da je ukradla dotično perilo. — Predvčerajšnjem popoludne je prijel nek stražar brezposelnega 32letnega Andreja Ščuko iz Sežane, ker je nadlegoval Ijudij s prosjačenjem in prosjačil po trgovinah. Ščuka so je stražarju silno upiral, raz-
trgal mu obleko in udrihal po njem tako, da ga jo mogel ukrotiti le s pomočjo dv*h mestnih stražarjev ter ga odpraviti na polioijo in od tod v sapor. — 25letnega čevljarskega pomočnika Ivana Torka, službujočega pri tvrdki de Roaai so zaprli, k«r je kradel a pomočjo pri isti tvrdki službujoče 24letne Natalije M. čevlje na ,d«belo". Sotatie i M. so pustili na prostem, dokler jo ne pokličejo na odgovor pred sodišče. Nt* Torkovem stanovanji! so našli več parov nkradenih čevljev in razno zastavljavne listke o ukradenih čevljih. Škode ni mogoče še dognati, ker je Turk prodajat ukradeno blago vsaki večer sproti pj gostilnah itd., ali pa je je zastavil.
Književnost.
Spisi :a mladino. V zalogi knjižarne I. Giontinija v Ljubljali izšle so te-le zabavne in poučne knjižice: „Maršal grof R a-dečki" ; sestavil Fr. N. Str. 80. Cena 20 nvč. — „V e n č e k pravljic in pripoved e k". Spisal Josip Freuensftfld. II. natis. Str. 88. Cona 20 nvč. — .šaljivi Jak a", ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil Anton Kosi, učitelj. II. zvezek. Str. 72. Cena 24 nč. — „V delu jo rešitev". Poučna povest. Hrvatski spisal Davorin Trstenjak, poslovenil Božidar Flegerič. Str. 128. Cena 30 nč. — .Potovanje v L i 1 i p a t*. Čudovita zgodba. Poslovenil Vinko Bregar. Str. 76. Cena 20 nč. — Vso te knjige so mehko vezane in imajo lične naslovne slike. Priporočamo jih kot primerno berilo mladini iu preprostemu ljudstvu.
Najnovejše vesti.
Budlmpeita 1. Knez-primas kardinal Vassatj je izustil pred izbrano duhovščino svoje nadftkofije govor, v katerem je po-vdarjal neobhodno potrebo, da se povrne prijateljsko razmerje med drŽavo in Cerkvijo. Svoj govor je zaključil s besedami: Kakor sem bil še omenil ras prižnico, buril se bodem vedno le s plemenitim, nikdar s neplemenitim orožjem.
Bukareita 1. Včeraj ob 2Va pop. je bilo občutiti tukaj in po raznih drugih bližnjih krajih močan potres. V Galaou je napravil potres veliko škode.
Bollgrad 1. Tukaj govorijo, da so bolgarski orožniki prijeli in zaprii Dragana Can« kova, takoj ko jo stopil na bolgarska tla, hoteč kljubu prepovedi is Carjegabroda v Sredec. O tem so takoj obvestili princa Ko-burga.
Sredec 1. Tukajšnja policija ne dovoli Stambulovemu, da izusti tukaj svoj volilni govor, ksr so boji izgredov.
Sredec 1. Opozicijonalna .Borba" javlja da so jo organizovala Rusiji naklonjena stranka na novi podlagi, koje glavno strem ljenje gre za tem, da se odpovd Ferdinand Koburški vladi v prid svojemu sinu Borisu ter da so postavi regentstvo do polnoletnosti
Eoslednjega. Princ Boris da mora prestopiti pravoslavju.
Peterburg 1. Tu živeči bolgarski beguni nastojalo opravičiti postopanje rusko vlade, ker ne mara pripoznati princa Kuburga. Trdijo. da, ako bi bilo mogoče odstraniti Ko-burga s pomočjo vojske, bi to poskusil sigurno Cankov. Koburžan da je vsiljenec, kateri se opira liki Stainbulova na terorizem ter da bode končal tako, kakor je končal njegov minister.
Variava 31, Kolere pojema. V poslednjih 24 urah obolelo jo le 11 oseb za to bolozeri.
London 1. .Bureau Routor" poroča o novem navalu Japoncev na trdnjavo .Arthur". Angleži ao sato odposlali na licu mosta top-nićarko .Rodpolo".
Trgovinske bviojavke.
Sudlmpsšta. Pšenica k a jesen 6 43 -<144, en spomlad 892 ti 04 Koruza za acpt.-okt. 1103 do 6'04. O ros aa jesen 0-20-6 22. Hi za jesun 5 24-f> a<l.
Pieuiea nova od 78 kil. f. «'45—«-50, od 79 kil. f. «50-6 55, od SO kil. f. ti 55-8 60. od 81 kil. f. «65-6 70, od 83 kil. for C-70—675.
•leinmn 6 20-8 40; proso 5'7l)—6.—
Srednjo ponudbo in povpraševanje po pšenici. Prodalo so je 35.000 nit. st. Trg jo zelo mlačen. Koruza vedno dražja, dnnos za 10 ni. Už pa za 5 ni. Ovos so jo tudi zdatno podražil. Vreme : lopo.
Praga. Norallnirani sladkor za september f. 14"70 nova roba za docomber f. 14--, mlačno.
Havrs. Kava 8antos good avorago za septoraber 97 25, xa docotubor 8tl'.
Hamburg, Bariton good average za soptember 76.—, docembor 69 25, moro 66-75, stalno.
Novi Jerk 31. avgustu. Rdeča pionira 57' t (poslndnjič 58y4). Koruza vedno dražja: 63' , (po-Blednjifi fti).
Dunajska boria X. septembra
1894. danes včeraj Državni dolg v papirju .... 88-85 98-75
. „v srebru . . > . 98'HO W8H"> Avstrijska renta r zlatu . . . 123.65 123-80 . v kronah . . . »7-70 »7-95
Kreditno akcijo.......B70 70 370 50
London 10 Lst....... 124 10 124 30
Napoleoni .........988'/, 989
100 mark.........«0 90 60-95
100 italj. lir........ 44-85 44 75
Tržna o sne.
(Cens se razumejo na debelo is s carino vred.)
Somaćl pridelki
.	Censoil for. do for.
Fttolr Koks.........10«) K. li.-	II..ne
Mandoloni............„	10—	10.25
svetlorudeči.............	—. - _.—
temnorudeči .....	„	—.—	— .—
kanarček..............„	—.— _
bohinjski..............„	y,7J	10.—
. beli veliki ......	„	——.—
„ mali..............„	—-
zeleni, dolgi........... ___
„ okrogli ....	„	——	—
mešani, hrvatski , . . .	„	—.—	—•—
„ Štajerski .... „	——
Kasla fino štajersko..........„	84.—	90,—
Jsiasn št. 10.................	9.25--
, »........ „	»75
„ H..................11.25---
Zelje kranjsko..................9 _
Sipa . ................——.—
Krompir, štajerski ..... „	—----
Prosa, kranjsko....... „	fl.50	— .—
Leća, kranjska........ „	—.—	—.—
Scsh ogerski........ „	R;I,—	54,-
Xait ogerska ........ „	55.—	66 —
Sava Mocca.......100 K.	——.—
Ceylon Plant. lina . ■ w	182 -	184.—
. Perl..... „	189 —	191,—
Java Malang .... „	1«6.—	lflti,—
Portoriceo...... „	178.—	180.—
Guatemala..... „	1«1._	163.—
San Domingo .... „	156.—	15rt,—
Malabar Plant..... „	172,-	17.4-
„ native. ... n	162.—	t«3.—
Laguayra Plant..........170,—	172.—
* nativo. ... „	158.—	159,—
Santos najfiniji ... ,	158,—	159.—
. srednjo flnl . • .	151.—	152. -
. srednji .... „	148.-	149.—
• ordinar .... „	185,—	1315 —
Rio oprani..... ,	1«4,-	1«6—
n najfiniji..........156,—	157.—
• srednji......117.-	149.—
Sladkor Contrifugal I. vrsto . 100 K. 32.—	32.50
Concassć..... „	85,—	36.—
» Klnvali..... „	—-----
razkosani..... „
Bit italijanski Qni .... 100 K. „ srednji ... „ Japan fini AA A. .... „
s srednji..... „
Raugoon extra..... „
i!: ::::: ; Pstrolsj t uski v sodih ... „ ▼ zabojih od 29 kil Oljs Italijansko najflneji . . 100 K. „	srodnjefino . „
bombažno, amorik. ... „
dalmatinsko...... „
Limoni Musinski .....zaboj
Pomaranče „ ..... „
Mandeljni Dalmatinski ... 100 K.
liuri......
Pinjoli...........
Botltf Dalmatinski.....
S Puljeftki.......
Smokvs Puljoiko..... „
„ Grško v vencih . . „
Sultanlna ........ „
Vamperll......... „
Clvsce ..........
Polenovks srednjo velikosti I , . veliko .... 'staro,,
, malo.....f „
Slanlkl v velikih sodih . .
njen. Cene so ie precej stalne, a prometa jo malo. Termi jo vzrok tudi ta okolnost, da smo z braiilj-skimi vrstmi jako slabo založeni, kajti tudi parnik „Modu*au, ki nam jo dovod**! Io 3807 vreč Santosu in llf>o vreč Kiu, ni prinesel povoljnih vrstij. V polovici soptoinbra meseca pričakujemo brod „Nagy l.ajos", sedaj pu se obluga v Santosu parnik „8te-fanie" ; so lo a turna parnikoma dobiiun ugodnih vrstij in vsloil te^a bodo tudi ceno nekoliko nižjo od tlnnoH, — Naše skladišče iziinša danes skupno «0210Bmet. stot.
Slailkor. Kakor poročajo, vlada ni potrdila predloženih pravil novoga, tudi na izdelovanje nerafiniranoga sladkorja razširjenega kartela in bržkono no bodo nič h toga. Nasprotno pa so pač utogno podaljšati na jedno loto stari kartel, ki jo sostavljen jedino lo iz iidolovileev rHlIniranoga sladkorja, kajti teinu kartolu so pri-dopilo donlej izvzomši S tovarno vso ostale, celti nekatere take, ki lani min bilo v kartolu. To tri tovarno, ki bržkono tudi im.pristopijo kartolu, so tovarno v Labjomkost»lcu (Coška), Hozico-Pardubicah (Ć Ska) in v Kunzeiidorfo (Siln-zija). Ako to tri tovarno ros ne pristopijo, kakor so j9 nadejati, no izostane jim jsko lupo delo za novo kampanjo in tudi poilpora konsumeniov. bi so zasnoval razširjeni kartol, bi zaslužili udoleiniki na sladkorju za notranji konsum — kjor nimajo tek-inocev — f. 5 na k v. več, kokur za ek-portni slailkor, toiej na nvstrijski kou um, ki iznaša 21 , milijona motorskih stotov, 12'/, milijonov godili a rjo v! Tako bodo imeli, ietudi računamo razliko od 2 gld., vodno Ao lep dobiček.
Promet b starini blagom je le neznaten ; od Pile imajo lo Se 2 tovarni nekaj blaga in sicer HK in (JZZ, kateri marki sti se prodajali v celili vagonih po f. 31'/., V glavah razprodani Concasd ZKZ po 85' , do 35'/, o« 35V4; četvorni po f. 35 do 35' , lo na drobno. Za novo kampanjo imamo do danes od Kunzendorfske tovarne le ponudbo KZR po f. 3*J za oktober 18'J4—januar 1895, ilalje od Kajetajnskfl zu oktober Concnsst* po f. 33.— Pild transito je danes po f. 1« do 16' 4; računamo za carino in večjo vožnjo (transito ima specijalno turifo) f. 14.—bilo bi T. 30do 30'/, — torej baš 2 f. razločka, kakor smo bili omenili prej. Ker pa ta tovarna ni v kartelu, našli so trgovci ceno neugodno.
Kiž. Japonski sc jo zopet podražil za1/, gl'1-zatorej je bil dober poslednji naš nasvet našim trgovcem. Za fino vrst plačalo se je za 800 vreč tu-kiijšnji čistilnici po f. 15'/ za kv., sedaj pa zahteva f. I«., za maj je stala prej finija vrst f. 17'/^. sedaj 17' — Italijanski jo stalen, nespremenjen. Početkom oktobra inescca pričakujemo novo blago, zato Be držijo kupci v rezervi. — Angleški jc jako stalen, a cene in 11 tndi rastejo.
Novo Jiižiio sadje. Od našega poslednjega poročila dobili smo z nora 4200 vreč italijanskih in 1200 vreč dalmatinskih rožič ev. Vrsti so kaj lepe. a toliko bluga nikakor ni bilo možno prodati, vsled čosar so padle cene.
Prišlo je tudi par sto vreč mandljev iz Italijo. Cene so sedaj prenizko, ter so menda nekoliko poboljšajo, ko se oživi povpruiovanjo iz severnih krajev.
Novih s moke v je prišlo v tem tednu Is 240 vreč. Prihodnjič jih dobimo baje lOkrat toliko in takrat bode ugodni čas, da se nakupi najpotrebnejša zaloga.
35.50	85.75
1».-	19.;"i0
18 .50	18.75
17.50	17.75
15.75	16.—
1325	—.—
»2.50	—
9.-	—.—
I8.Si5	—
5.85	—.—
59 -	«1,-
53.-	55. -
34.-	38.-
35- —	—.—
«.—	8,-
C4i-	
7^50	8,—
8.-	8.25
13,—	
40,-	44.-
23,—	24 -
3«!-	—■
32.—	— .—
2.50	•—
jo nespreme-	
Sultaaine niso i« naile kupcf?, k« 10 predrage in roti n«lep«, toda t teko 2 tednov se obrne položaj tudi zanj«.
Domaći pridelki. Novega fižola smo dobili doslej le malo in sicer bobinjca ter tnandolonca. a tudi povpraševanje je zel<S omejeno. Bližnje dežel« ga ne bodo še potrebovale, izvuja v inozemstvo bode pa malo. — Tudi z zeljem je pričela že kupčija rai-vijati se, toda doslej je zaradi velike vročine jako omejena. — Leče je letos osobito dosti na M dravskem in Ogerskem, ter jo silno ponujajo. Zato priporočamo kranjskim trgovcem, da naj nikakor ns trdo-glavijo na visoke cene.
Ječmen se je podražit za ' t do '/ gld. ter ni nadejati se, da bi mu cene zopet padle.
Proso je popolnoma zanemarjeno, isto tako konoplja, ker je še obilno grške po f. 9 do H1,.
Trgovina,
Moka in otrobi. Moka. Prvi valjični mlin v Oseku prodal je već vagonov svoje itevilke 9 proti oddaji meseca maja 1895. po f. 10.80. V ostalem je bil promet, kakor že navadno, jako mlačen. Nedvombeno pa bodo slaba žetev pšenice v kratkem vplivala tudi na moko in s mrzlim vremenom se cene prilično povitajo. — Cene so doslej nespremenjene.
Otrobi. Mlin „Muhler & Biicker" je prodajal svoj izdelek v vagonih po f. 4.10 in na drobno po f. 4.25. — „Economov" izdelek se je prodajal ia druge roke po f. 3.90 do 4.—, mlin sam pa zahteva neposredno f. 4.25.
Drobni otrobi. „Eoonomo" zahteva f. 4.15; is druge roke ao se prodajali po povprečno f. 8.90.
Slanina in mast Slanina ima jako mlačen, potlačen promet. Zahtevajo za 3 komade na 100 kg. f. 52.50 do 53, za 4 kom. na 100 kg. f. 51.50 do 52. Kupčije je jako malo.
Maat. Zbok nenavadne vročine je od-pošiljanje ustavljeno. Ono malo blaga, kar ga je ua tržišču, plačuje se korentno: veliki sodi po f. 55.50 do 56, mali sodi po f. 56.50 do 57.
Seno in slama. Seno I. vrate prodajalo
ae je v tem tednu po f. 3.50, II vr. po f. 2.50, slama I. vr. po f. 2.80 in II. vr. po f. 210 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoSi. Kranjsko surovo maslo prodajalo ae je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. "po 96 do 98 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 92 do 96 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 106 do f. 1.10 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.02 do 1*06 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrati po f. 1.06 do 1.10 kilogram.
J a j o a na debelo po f. 2 60 do 2.70 ato komadov.
Ko koži po 1 gld. do 1-30 komad, piičeta po 80 nč. do f, 1*50 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.25 do 8-— kvintal.	.R. M."
Trgovina z lemom.
Cene Kranjskega in Štajerskega leau v	poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor	Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo	tržaSki
trgovci z lesom).
Jelove deske 26 mm 8/14" f. 50—56 ta	1300"
, „ 19X20 „ 7/14" „ 87- 41 „	„
„ skuret« 13X14 „ 7/14" . 28-80 .	.
, „ 14X15 n 7.14" „ 30-32 „	„
„ remeljni (morali) 70X70mm „ 25-27 „	•/.
, „ 35X70 „ „ 13-14'/,,,	„
„ „ 80X80 „ „ 32-34 „	„
» n 40X80 „ . 10-17 .	„
*	„ »«X»0 . „ 40-42 „	„ n n 45X^0 , „ 20-22 „	„ » , 100X100 „ „ 62 - 64 ,	„
„ ,» Jj, , 100X110 „ „ 72-74 „ „ Bukove dilc (testoni) 20»iw8/10" , 18-24 „ „ n mlinci (tavoletto) hrv.8/10" „ 8—#'/. „ „
*	„ * bistr. 8/10" „ 7-8 „ . Fo tramičih (fileri) 8/3, 3/4, 4/4, od 26 do 30. Trarni 4/5, 5/6, 5/7, 6/8, 7/9 od 5-12 m. 30—33 kr. kub.
„ 8/10 in 9/11	6—12 m. 34—3B „ ,,
Bordonali 10/12 in naprej for. 13—15 kub. meter.
Stanja lesne trgovino se ni v zadnjih M dnoh nič kaj premenilo. ltazprodajalo so so dobro „sku-rote* na Grško, toda po prav nizkih cenah, istotuko tudi desko •//'■ deskah 25-26 mm, jo zolo malo
Iovpraševanja. Trami se držijo vedno dobro, tudi za kove mlince se je cena precej p< vzdignila. Izvnža-nje je sedaj, kakor navadno ob tem času, nepre-menljivo, zato so pa tudi cene nespremenjeno.
Poziv in prošla.
Dve obširni deli hranim v rokopisu 1. tragedijo izvirno iz rusko zgodovine (punti, ki so zadevali Petra Velikoga) pod naslovom : Knez Aleksej, ki je pisana v najvišjem pesniškem slogu s kuri po starogrški pisavi in kojo sem popravil s tem, da som kor nu potrebnih mestih razdelil v dva dola. Izmej onih literatov, ki so jo prečitali, navajam le sledeče (zaradi kratkoče) in njihovo dotično besedo : A. Glasovite „Dichter-Stimmcn ausOesterreich- Ungarn* v Buču so povedale mej drugim: rl)or si. D. Kr. Z. but in seiner neuesten TragBdie „Knez Aleksej" ein Werk geliofert, Mrelches ln Hineicht der kunstge-reehten Ausarbeitung nouohl alt auch uegeu der dnreh• uegs bldhenden Sprache in schonster Form zweifels-ohne allo Beachtung verdient und dio slovnnischo Literatur bereichorn w i ril, wenn tis oinmal in Druck omehien. — Der Gebrauch der Chtire k la Sophovles i h t hier neu, und dttrfte anfangs dor Auftilhrung oinige Hindernisse entgegonseizen. Bind diese Uborwunden, dann ist dom schOnen Werke soine Zukunft gesioliert. — B. 'Gospod A. Kl od i £ pisal mi jo iz Trstu: „Buri VaSo izvrstno tragedijo: Knez Aleksej menil sem, da čitam Sofoklgv Oeilipus uuf Kolonos... Jako se mi dopads. Jezik je krasen, dejal bi: »torI metafore so drzne. Le prohigoni-t (Aleksej) so mi zdi nokoliko preoster, dobro bi bilo, da ga nekaj omilite. (Zgodilo so jo. Pin.) — C. Ur. Jakob Škot v Celovcu mi je v daljom pismu na tu b mestih navdušeno čestital zaradi trugodijo, istotako J J. gospod
5« 11 i, bivši tajnik dramat. društva v Ljubljani. II romsn izvirni (kakih 30 tisk. pol) pol naslovom:
Strijc Jersaim. Kdor prečita to moje veliko delo fnepristanako, a ne z ljubljanskimi očali) ta poraće : pinafelj ie napravil vsliko gradiva v prijetni obliki, da se m Ta priznati : to je naie gore liit.
Ker smo, kakor je obče znano, ne preveč bogati p izvirnik delih, zakaj bi deli, o kojih se je dobro sodilo, kakor sem gori navel avtentično, letali v prahu doma V V svet i njima! lastimo mri nje, /mirom imejmo ljubo domovino pred očmi in v src«! To hodi m ie sveto geslo. Kaj ima pisatelj z delom, koje j* spisal? Ako je dobro, ven injim, ▼ svet, v beli dan, da koristi !
Kadi tega iščem omenjenima deloma založnika in želim, da so kateri oglasi. Pogoji jaho amarnl, kojih sem navajen v 40 letih svojega delovanja na polju slovenske literature. Naprejt Srčno!
V Goric1, 10. avgusta 1894.
Fran Zakrajtek,
biv&i učitelj na driavni višji realki, sedaj privatni učitelj v Gorici, Via Rabata it. 15, 1. n.
SVOJI K SVOJIMI
Gostilna Ivana Travna \3i1r
29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoliSan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 — 52
llffln HoKnlolf Via Besveasto it. I v Trstu
ivail UCUUIOK, ima zalogo vsakovrstnega
jedilnoga blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so al. občinstvu zagotavlja pofiteno In vestno postrežbo,	2—52
Bratje Ribarić, Petru, priporočajo svoje
zaloge v Trstu: rta Pandore* it. 1, Piazza detla Vatle 2, ria Madonnina 2, fl a z zet t a Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici Tor rente po natjnl^jlla oanah. Oglje 1. kakovosti karbonina, kak, drva na metre itd. Naročbe se spremljajo tudi s dopisnico.
K7ahar in P • izdelovatelj umeleljnih d.UUOb III U. ognjev priporoča se si. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki počastiti z naročili temveč, ker so naslanja na rok „Svoji ■c Svojim'. Naročila vnprcjomajo se na cesti Ko s s e 11 i hit. 121 ^Camp. Morpurgo) v Trstu. — Ceniko v slovenskem jeziku pošilja franko in gratis.
Oo8tilna „Ali'An tir o Moro"
ulica Solitario 12, (po domate pri , frvačkovcu*) priporoča pravi kratki teran i* Komna I. vrat* po 40, 11. po H2 in belo vipavsko po 30 nč. liter. Izboren „ Itleriingu v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na raspolago. — Drtei se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča m podpisani za obil obisk. Anton Vodoplvec,
gostilni/ar.
RODOLJUBI!!
Podpisani nHznanjum, da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo r ulici Valdlrivo it. 19., snano pod imenom „Croco di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kraSki teran ln izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poštene. — Nadejajoč se. da me bodo Tržaiki Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani
Gostilna
,,CANTINA IS TRIA NA"
Prodaja najboljša istrska vina po SB kr. in kraški „Auberski" teran po kr. liter; pivo iz tovarno „Stoinfeld* po 8S kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Kosila po flSI kr. — Slavnomu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se uljudbo podpisani za mnogobrojni obisk.	Josip Moie.
V ulici Cecilia št. 6
toči se
izvrstno istrijansko in furlansko vino po 28 novčičev liter. Belo vino po 32 in moškat po 40 novčičev. — Marčno pivo po 24 nvč.
99
Otvoritev gostilne
Podpisani naznanja slavnomu občinstvu, daje z dnom I- Roptembra odprl gostilno
Al Gallo"
Piazza Caterma št. 16.
V istej toči najboljša istrska vina ter i zvrst on toran. Izborna domača kuhinja je v šaku dobo na razpolago.
Priporočajoč so za obilo obiskovanje beleži so udani
Josip Vouk,
gostilničar.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjice ln intabulacij« proti obrustim, na zastavo srečk in vrednostih papirj-v pa proti S'/»V# obrostim. Od hranilnih ulog plačuje po 4u/e obresti. Uradni dnovi so : Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludne, sovedn izvzeiuii nodoljo in prazniki-. Izplačuje s« vnuki ponoduljok od 11. do 12. uro dupoludue, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure pu|>uludiie. Glavni deleži valjajo po 200 kron Zadružni dol.iži se luliko piliću j" jo v mesečnih obrokih po 1 gld, ter znufa vsaki delež 10 gld.	1—^6
Dr. Gustav Gregorin
odvetnik v lratu
je premestil svojo pisarno
a dne« 24. avgusta t.
y Tia Holin Piccolo
3, II nadstr.
Ivan Goriup
poaMtnlk na Opilnah
ponuja priznano izvrstno vino iz svojih posestev v Bojanu, belo in rudeče, gospodom gostilničarjem in zahebnikom. Za družine v Trstu se dostavi v stanovanje, v sodih od 50 1. naprej, voznino in užitnine prosto, po 32 novč. Za veča naročila po dogovoru. Ima v zalogi tudi pristno domači tropinovoc in bri-njavec. — Na željo se dopošlje uzorce s ceno.
Franjo dtolfa
urarskl mo|ster v Komnu it. 162.
izdelujo stolpno ure po najnižje mogočih cenah, Navijajo se poljubno vsakih ali 80 ur, pa tudi S do IS dnij in 6 mesecev. Za delo jamči 8 «fo S lot. Priporoča se preČ. duhovščini in slavnim občinskim predstejniltvom, da bi se obračali v slučajn potrebe do njega.
Je na prodaj
cena 45 gld.
VpraSa naj se v zalogi bicyk1ov na novi cesti St. 18 blizu Jutmanove pivovarne v Trstu.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico qm. Carlo Gortan
vla Caierma 4, Trst (naapr. piv&rnl Pilim)
pivovarne bratov
Rtiningbaua v Stelnfeldu — Gradec
in
156
žalna kisla roda Hattoni s Gnliler A. DEJAKU, junior,
v Trstu, vla degli Artisti it. 8. uitopnlk n Primorsko, Dalmacijo In Lovont
Služba čuvaja
pri tukajinji , Slovanski Čitalnici"
ae odda a 1. novembrom 1804. Meaeina plaia 30 gld., prosto stanovanje, brezplačna kurjava in avečava ter preoejinjih pristran* akih zaslužkov. Prednost imajo oženjeni, kojih soprope ao kuharice in nimajo majhnih otrok. Prolnja aa to aluibo je osebno izročiti do 15. septembra 1894 ▼ pisarni dr. K, Pret-nerja via delle Poste itev, 6.
Jak. Klemene
TRST
M" Via S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladiiče blaga za prihodnjo spomlad in polotjo, to je blngo xa moAko in gospo, porkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ttli brez njih, srajce za turiste, BJ«goru-perilo, bombažne in volnene jopiee, možke in ženske bele ln barvano srajce, možko ovratnike, bogato zalogu zavratnio na izbero, dožniko in solnčniko, perilo, plutno, musolin, koto* nino, bombažno, barvane tkanina, ki se morejo prati, bombažno aukno za inožke, rokovieo iz ftvod-skega sukanca in svilo za možko in go&pe, rokoviee iz sukanca po ivodski šogi, tvarine za obrobljonih v bogati izberi, posebnosti za ženska Aolska r6čno dela. Vsprejemajo se naročila V vseh teh predinetja ter se zagotavlja točna in vestua postrežba.
Zdravnik 13-48
Dr. H. Lukšić • Nižetić
ordinira od 3-4 popoi.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči).
Mtfva •• najceneje v podpleani lekarni ako ee
naroča po poftti
Ubald pl.
Trnk6czy
lekar zraven rotovia v Izubijani
priporoča:
M- Z \ ŽELODEC: -M
Murijicelske kapljice za lelodec. - Stekleniea 20 kr., S steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanji, skaženom želodci. - Škatulja 21 kr,, Je-den zavojček s fl ikatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za praai
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraičena in otroke ; raztvarja sliz in lajia bolečine, n. pr. pri kaSlji. — Steklenica r>6 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
MT Za trganj«! "M
dolinski cvet (Oichtgeist) lajia in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr„ 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Vsa ta naiteta in vsa druga zdravilna sredutva se dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6ezy-ja
v LJubljani zraven
in se viak dan s prvo poito razpoiiljajo.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
v Tratu, Vla Nuova A«. 19
pijaninov amerik. sistema Igarjintirani novi od 170/ fjfld. naprej. Prodajejo se\ tudi na mesečne obroke isplajijive v treh letih ter dajejo v 3 gld. na mesec naprej.
najem od
C. kr. dvorna lekarna
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lokamo od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtepleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo s umorjenimi cenami. Članom „Delalskega pedpornega društva* pa naznanja ie posebej, da mu jo odbor istega dovolil »prejemati reoepte od njih v slučaju, ako njim takiuo društvona zdravnika predpiieta. Za slučajne lokarske potrebe so priporoča
"><-30_Ivan Mlatan.
Škropilnice in 2vepljalke
iniinlrja Živioa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živio in družb.)
v Trstu, ulloa Zonta a.
Omenjene škropilnice se pošiljajo na vsako poito avatro-ogrsko monarhije, franco, po 10 gld. komad.
Zadnji Meieo
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
v gotovini le po odbitku 10%
Lvovske srečke k 1 gld. priporočata: Mandel Comp., 11 Mercurlo.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STEARN L1NIE" is Antverpena direktno v
Nev Jork & PhtladelQjo
konoesijonovaiia 6rta, od o. kr avstrijsko vlade. Na vpradanja odgovarja točno : kon-cosijonovani zastop '»0—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringorgasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-ii
Studt-Bureau & oommflrcieler Correspon-dent dor k. k. Oesterr, Staatsbahnen in
Innsbruck.
Lastnik političnu društvo .Edinost* — Izduvatolj in odguvorni urednik : Julij Mikota. — Tisk? Tiskarna Dolenc v Trstu.