40
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Veliko manjše važnosti je to, kar se zdaj godi v zbornicah državnega zbora, memo tega, kar se zdaj godi zunaj njih. Vladni Ogerski časnik „Ungar. Lloyd", glede na sklep zadnje konferencije nekaterih udov Dunajske zbornice gosposke, da se namreč Magjarom ne sme nič več dovoliti čez to , kar se jim je dovolilo s pogodbo leta 1867 , potrjuje edinost vseh parlamentarnih strank Avstrijskih proti Ogrom. Zato misli, da je ministerska kriza na Dunaji ne-izogibljiva, in poživlja vlado in zbor Ogerski, naj skrbno pazita, če se prekucne položaj ministrov Dunajskih, da ne pridejo na krmilo vlade možje taki, o katerih je imela Ogerska zadnji čas priliko prepričati se, da so protivniki Ogrom. Vsled tega opominja „Ung. Lloyd" vlado Ogerako, da se na vso moč upre sestavi novega ministerstva na Dunaji iz tacih mož, ki so pritrdili sklepom konferencije zbornice gosposke. — No, čedalje bolje! Po takem morala bi odsihmal Avstrija postati popolnoma podložnica (vazal) Ogerski!
—  Kakor Peštanski časniki trdijo, se začno dogovori med Ogersko in Avstrijsko vlado o reviziji čolnih zadev in banke Ogerske 10. dne t. m. na Dunaji. Kakor „Ung. Lloyd" iz zanesljivih virov naznanja, hočejo Ogerski ministri odstopiti, ako v teh dogovorih ne obveljd to, kar oni zahtevajo za Ogersko. Tedaj kriza ministerska v Peštu in na Dunaji!
—  28. dne u. m. je dotični odsek zbornice poslancev obravnaval postavo o samostanih (kloštersko postavo), kakor mu je došla iz zbornice gosposke. Minister dr. Stremayer se je zopet zoperstavljal nekaterim točkam te postave, rekši, da postave, kakor je zdaj narejena, ministerstvo ne more priporočati v potrjenje cesarju; al odsek, ves navzet duha Prajsovskega „kul-turkampfa", se ni brigal za ugovor ministrov in z večino 11 glasov zoper 5 sprejel to postavo.
—   Največa svečarija tukajšnja, ki dela po svetu dobroznane ,,Apollo-sveče", je vkljub vsej gasilni pomoči pogorela do tal; škoda znaša nad pol milijona gold.
Ogersko. Iz Budapešta. — Franc Deak^je umrl 28. dne u. m. Smrt prvega Magjarskega patriota je izbudila po vsej deželi veliko žalost. Slovesni pogreb bode še le v četrtek, ker pridejo deputacije občin in mest cele dežele k sprevodu.
—   „Ellenor", časnik saborske večine Ogerske, piše o Turških zadevah takole: „Dnevi Turčije so pri kraji. Ona živi le še zato, ker Evropejske vlade niso še gotove s pripravami za pogrebno svečanost. Če le narodi
Avstro-Ogerski pridemo do tega,   da   živimo   s slov^n^ skimi narodi v miru, potem nam je vse jedno, ali Turčija živi ali umrje."
Srbska. — V Belgradu se gode čudne reči, Srbija je v veliki zadregi. Knez Milan je s svojo modrostjo pri kraji. Po Dunajskih listih je brati, da namerava odstopiti ter podati se na posestvo svoje soproge v Bes-arabijo. Nedavno je poklical k sebi več častnikov ter jih prasal, kaj storiti. »Napravite državni prekuc (Staats-streich)", svetuje prvi, a knez odgovori: „Za to nimam denarja." Drug mu svetuje, naj se zapre v trdnjavo Belgradsko in izdd oklic do naroda, v katerem mu razloži sedanje stanje. — Da je Srbija prišla v take zadrege, temu je skoro največ kriv knez sam, kije s svojo neodločnostjo in svojim cincanjem prišel ob zaupanje pri narodu. Vsled tega je tudi skupščina ne-složna in je sama želela, da bi 1. dne t. m. prenehala. Vlada je ob veljavo, knez misli popustiti prestol. Če pa to stori, bo prišla Srbija le še v veče zadrege, bila bi ob sedanjem času naj veče sile brez vlade, utegnil bi nastopiti komunizem, in kako strašno je to, skusila je že marsikatera dežela. Tedaj je na vsak način bolje za Srbijo, če knez čaka s krono na glavi osode svoje/ in dežele. — Plamen ustaje, ki je planil v Hercegovini in Bosni kviško, je tedaj občutljivo segel na Srbsko, osoda ustajnikov je v tesni zvezi z osodo Srbske.
Iz Turškega'bojišča.   —   Ljubibratič je  popolnoma   popustil   ustajnike,  za  katere  pa to   ni   nobena zguba,  ker se je z njegovim odstopom povrnilo   zopet edinstvo med vodje. — V Hercegovini so bile zadnji čas krvave bitve.    Padel^ je med drugimi tudi vojvoda Bačevič, svak kneza Črnogorskega, in bil 23. u. m. v Dubrovniku  jako sijajno pokopan.    Smrt njegovo so Črnogorci nad Turčini strahovito  maščevali. — Tudi v Bosni  je   vedno   krvavo   kresanje,   Hubmajerjeve čete ne dajo miru Turkom.   Ustajniki so objavili oklic do Srbov mohamedanske vere, v katerem  jim obetajo, da jim zavoljo  vere ne bodo nič storili,  ker boj velja le  Turku;   naj   tedaj   pridružijo  se  ustaji  ali  pa  vsaj mirni   ostanejo.    -   Turška  vlada je  neki zahtevala od Črnogorskega  kneza,  naj pokliče  vse  svoje  podložne, ki so pri ustajnikih, nazaj, sicer bodo Turške čete planile v Crnogoro.    Knez pa se tega žuganja nikakor ni vstrašil, ker pozna svoje sokole. — Iz Kostajnice, Po-dova in Dubice se „Obzoru" poroča, da vojne in politične   oblasti  Avstrijske   ob   Bosniški  meji   zelo   ostro ravnajo z ustajniki,  tako,   da ti pravijo,   „da jih preganjajo."   Godi  se to neki vsled ukaza, ki je od An-drassva došel generalkomandu v Zagrebu. „Krasna politika  to"  zakliče   ,,Obzor"  in  —   prav  ima.   —   Med Padovom in Zirovcem je   pribeglo zopet 1500  ubožcev iz Bosne pred Turško silo na zemljo Avstrijsko.