106 Zor: Noč na poljani. VIII. Lahko bi navedel še mnogo primerov rahlejše epidemske blaz- v nosti. Tako se je n. pr. 1. 1841. in 1842. na Švedskem prikazala pri mnogih ženskah verska ekstasa. L. 1856. je pričelo v Piemontu dvaindvajset ljudi, med temi le en fant, brez vzroka plezati na drevesa, krčevito se pri tem zvijaje, a 1. 1857. in 1858. so si v južni Nemčiji ženske odrezavale kite itd. S tem, da sem zbral in podal v skupnem pregledu vrsto pojavov, katere sem označil kot »epidemske blaznosti«, nisem nikakor namerjal znanstvene, strokovne razprave, nego hotel sem jih le združiti v nekako kulturno sliko. Priznam, da se da ugovarjati združitvi tako heterogenskih prikazni v enem okviru, in tudi skupni naslov se bo morda komu zdel neprimeren; toda saj tudi meni ni rabil kot »ter-minus technicus«, nego kot nekako vnanje združilo pojavov, ki so sicer daleč vsaksebi in bi se morali z medicinskega stališča na različne načine tolmačiti, ki pa imajo v kulturnozgodovinskem pogledu mnogo sorodnosti in sličnosti. t Noč na poljani. e\onec je že vendar dneva Trudnega, nemirnega, Legel je popotnik v travo Sredi polja širnega. Ko pa ležal je in gledal V tihe zvezde vrh neba, Prišla mu je v srce misel, Misel žalostna bila: »Ni mi starišev prijaznih, Dobrih sester, bratcev ni . Oh, da mogel bi počiti Vsaj pri ljubici gorki! Lepa, gizdava devojka Postelj bi narejala In ozirala se name In poredno smejala. Govora se bi veselil In smehljanja njenega, In nič več se ne bi čutil Tako zapuščenega . . .« Ko tako je gledal v zvezde Vrh neba večernega, Zašumele so mu trave Sredi polja širnega: »Kaj pač govoriš, popotnik! Da jih nimaš starišev? Nimaš sestric, nimaš ljube, Nimaš jih tovarišev? Stariši, prijazni bratci V senčnih ti drevesih so, Dobre sestre svetle zvezde Gori na nebesih so. Stariši, prijazni bratci Sence ti hladne dajo, Dobre sestre, svetle zvezde Te prijazno gledajo, Ljubica, krasna poljana, Pa v naročaju drži In šepeče tajne bajke, Dokler ne zaspiš na nji.« Zor. -.