#
.

Ne moje krvave roke
ne moje izdajalsko srce
te nista ustavili.
Kot mrzli de` v novembrski noèi,
kot praznota, ki se širi odznotraj,
si prišel.
Si res ti?
Kdo si?
Po mojih `ilah se razliva svinec.
Z vsako besedo mi odpade kos jezika.
Z vsako la`jo se razblini zvezda.
Zakaj si prišel?
Pohodil sem ro`e v blato. Z naslado.
S krepkimi prsti zahrbtnega boga
sem iztikal otroške oèi.
V drobovju se mi zdaj odpira ponor sveta.
Zakaj me gledaš?
Zakaj
postaja
tišina
svetla?
)*+,	-
'

1
(#

	




1
(#

!
Sklonjeni nad pesek brez sledi
išèemo.
Kakor vroè vosek kapljajo
nanj naše misli
in ponikajo brez sledi.
Ro`e, sanje in obup
potresamo po njem;
neslišne prošnje in notranje krike
pri`igamo
nad nevidnim breznom,
v katerem izginjamo
brez sledi,
na ta nedotaknjeni pesek
poklekamo,
da bi stopili vase,
da bi goli in neponovljivi
okusili mleko dolgega jutra,
po katerem `ivimo,
po katerem umiramo
brez sledi.

 #
&
!

Brezšumno se olistavajo
drevesa zvezd
nad oknom neke najemne mansarde,
nad opušèeno tovarno,
nad parkom na drugi strani proge.
V stoletje nevere
zarisujejo prsti poletne noèi
iste èrke
kot v vsa stoletja.
Èrke molka.
Besede brez hrbtne strani.
Krvave sledi v zraku.
Odkril sem jih šele v neki drugi noèi,
ko so zvezde ostre
in poslopja ob progi èrna
od nostalgije po neznanem.
Tako daljne in zgubljene
sem jih prviè prebral
in prviè sem uzrl sebe
v zrcalu minevanja.
Èrke molka v novembrski noèi,
jaz, podoba, ki je in ni,
in sledi, ki se izgubljajo v èrni zrak.
1
(#

	





/#
#
Škrlaten `arek
je prebodel
otroško srajco.
In spet …
In spet …
O koliko ran!
In koliko svetlobe!
Koliko cvetnih sto`cev
na teh vejah poje,
da se `ivljenje še ni zaèelo!
Zato ves utripaš od Boga.
2
%


O èipkasti prtiè
z vzorcem mrtve sreèe,
še nepozabnejši
v tej brezupno mili noèi,
ko barke svilnatih vonjav
drsijo skoz obzorje
in je vsaka rana
sladka od neba!
1
(#


 #
3(


Ves èas letijo drugam.
Kot da hoèejo prebosti obzorje.
Tako
na svojih konièastih vrhovih
nosijo nebo.
In zmerom so same:
vsaka zase
iz nemira in lepote dni
tke svoj temni mir.
Ko gledam
zamolklo zlato
njihovih drobnih stor`ev,
pijem noè
in jem tišino
in slišim
cvetoèe glasove umrlih.


%#
Ob nedeljsko opusteli cesti
so vzplapolali binkoštni jeziki.
Jezik `alosti, jezik `elje, jezik sreèe —
kdo jih razplete?
Kdo še razpara tkanino `ivljenja?
V mladem zraku kro`ijo ptièi,
vidni in nevidni,
pijani ognja,
pijani besede,
iz katere je svet.
1
(#

	







!

Kot èebela na spominèice
seda misel
na èrepinje tvojih besed.
Poljublja jih, poljublja:
eno za drugo,
dokler se ne zlepijo z njeno krvjo.
Bele besede,
bele in cele.
Povite z mojo boleèino.
V sinjih made`ih sije nebo.
/
Sneg zelenja
v brezimni noèi.
Roji zmot,
roji prošenj
na vejah enega drevesa.
Neizrekljivo
so obmirovale
zlate èrede
nad brezpotjem.
1
(#


 #
'
!#
#

Trenutek,
zasajen v sredico,
prelomi os.
V re`ah èasov
se pri`igajo
resniènejše zvezde.
'
Zrak je vla`en od minulega.
Noèni vonji
dolbejo nebo.
@ivljenje se zbira.
1
(#

	





-


Dolgo umira dan
v temnejšo modrino.
Vode poletnega somraka
plivkajo navznoter.
Strašni mir nemisljivega –
zvezde.


Ne roka ne glava
ne ko`a ne kri,
ne zvezda ne voda,
ne zemlja ne veter,
ne tek ne mir,
ne zev ne red,
ne hiša ne kamen,
ne mesto ne gora,
ne polje ne gozd,
ne prej ne potem,
ne vedno ne nikdar,
ne tu ne nikjer.
Beseda, najbli`ja molku.
1
(#


 #
,!
I
Brezte`ni kakor ti
lebdijo
nad èrnim Krimom,
uroèeni z lahkotnostjo azura.
Stojijo.
Molèijo.
@ivijo.
II.
Samo v tej sinji uri
kraljujejo.
In vse je v svetlem ravnote`ju.
Nikoli veè taki,
za zmerom taki —
ponosne zvezde minljivosti
visoko nad grobom
èistega `ivljenja.
III.
Na teh svetlih blazinah
poèiva veter.
In v trenutku se zlomi dan.
V trenutku švistnejo kopja teme.
V trenutku vsi odhajamo,
in nihèe ne ve kam.
S teh ro`nih skal se zopet dvigne
in potegne ognjeno èrto
kdovekam.
IV.
Nikoli veè taki,
za zmerom taki.
Stojijo.
Molèijo.
@ivijo.
@ivijo.
1
(#