Šolsko blago. (Odlomek iz Slovnice. Samostalnik. Kdo nam prideluje živež? Zivež nam prideluje: kract, mlinar, pek, mcsar, olar, ribič, lovec, vertnik, branjevec . . . Ktere živali nam dajejo živež? Živež nani dajejo: krava, vol, tele, ovca, prešič, koza, jelen, zajec, serna, kuretiua, riba, rak . . . Te besede imenujejo Ijudi in dru^e ž i v e s t a r i, i n s o o s e b n a i m e n a. — Naštej nekaj reei, ki eo zunaj! Zunajje: polje, iijiva, travnik, vert, plot, pot, cesta, gora, dolina, ravnina, vinograd , skala, kamenje . . . Ktere reči so v zraku? V zraku je: oblak, megla, zarja, blisk, grom, dež, sueg, toča, vihar, dim, luna, zvezde . . . Te besede imenujejo reči, i u bo njih imena. — Xastej nekaj tnoNkih kerstnih imei:! Janez, Jnže, Miha, Matej, Anlon , \ndrej , Toinaž . . . 80 moška kerstria iinena. Povej nekaj ženskih kei ntnih imen! Ženska kerstna imeiia so: Marija, Neža, Magdalena, Mar^arela, Uršula, Elizabeta, Doroteja . . . Iiuenuj nektere dežele! Kranj.ska, Koroška, Štajer«ka, Primorska so dežele. Ppvej imena nckterih ment! Mesta so: Ljubljana, Ceiovec, Gradec, Terst, Gorica . . . Ktere lerge in vasi poznaš? Naštej jih ! Verlniika, Postojna, Ipava, Cerknica, Laško, Vojuik, Konjice, Jesenice, Beg-ne, Berdo, Borovje, Dobrova, Dobrava, Šiška . . . Imenuj uektere gore! Triglav, Mangart, Kepa, Stol, Košata, Ljubelj, Dobrač, Sadnik . . . Povej nekaj rek! Sava, Kerka, Kolpa, Ljubljauica, Bistrica, Kokra, Sora, Savioa, Kopa, Soča, Mura, Drava. . . so vode. Imena Ijudi, dežel, mest, tergov, vasi, gora, rek i. t. d. imenujejo posamne osebe ali reči, in s o lastna iniena. Lastna iraena pišemo z veliko začetno čerko. — Kteri ptiči so varhi sadnih dreves? Ti so: senica, berglez, detal, žolna, tašica, penica. Naštej več sadnih dreves! Sadna drevesa so: jablana, hruška, češnja, češplja, sliva, breskev, oreh, kostanj . . . Te slvari so vse ena drugi podobne. Iiiieua, ktera »e p r i 1 e g a j o vsem s t v a r e m e n e g a rodu ali razpola, so občna ali splošna imcna. — Kako se iinenuje veliko Ijudi vkup? Veliko Ijudi vkup se imenuje ,,ljudstvo". Koliko reči vkup pomenja beseda ,,hrastje", ,,germovje", nkamenje"? Beseda ^hrastje" pomenja več ali množino hrastov, ,,gerniovje" je množina gerrnov, ,,kamenje" pa kaže množico kamnov. — Ime, ktero kaže vednini množicoosebali rečj,jeskupnoime. — Imenuj reči ali snove, iz kterih se dela obleka! Snova za obleko je: sukno, platno, nvila, volna, usnje . . . Ktere kovine kopljejo iz zemlje ? Iz zetnlje kopljejo: zlato. srebro, kotlovino, kositar, železo . . . — Imena, ktera kazejo kako snov, in hranijo tudi v naj ma nj šein delu svoje ime, imenujejo ee snovna imena. — Ktere laetnosti naj si človek pridobuje? Pridobnje naj si: poštenost, zvestobo, pridnost, priljndnost, pobožnost, hvaležnost, ponižnost . . . Ktere lastnosti človeka kvarijo? Cloveka kvarijo: nezvestoba, lenoba, sirovost, razuzdanost, ošabnost . . . — Te besede imenujejo namišljene lastnosti, in so imeua lastnosti. — Ktere vednosti so mladioi ljudem potrebne in koristne? Potrebne in korislne vednosti so: veroznanstvo, govorjenje, branje, pisanje, spisovanje, steviljenje, ^ospodarstvo, petje, godba . . . Kaj se sliši o hudi uri ? 0 hudi uri se sliši: germenje, bučanje, veršanje, rožlanje . . . Te besede kažejo djanja reči, in so djanska imena. Samostalnik ali samostalno ime (Jlauptuort, Subslantivum) imenuje osebc iii reči, ali pa njih iat*tnosti i 11 djanja.