Leto TITI.
V Celju, dne 7. avgusta 1913.
St. 32.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
^Narodni List" stane za celo leto 4, K, za pol leta 2 K, ift četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Strahovit poraz politikujočih duhovnikov pri deželnozborskih volitvah na Goriškem.
V Gorici, začetkom meseca avgusta.
Deželnozborske volitve na Goriškem so ma-lodane končane. Voliti ima edino še veleposestvo, ki pa je trdna posest narodnjakov in nimajo duhovniki v njem ničesar odločevati. Z veseljem in ponosom lahko rečemo sedaj po končanih dežel-nozborsk.h volitvah: politikujoče duhov-ništvo je doživelo popolen poraz. Od 14 slovenskih poslanskih mest so obdržali duhovniki samo tri. To je velikanski, nepričakovani uspeh narodne misli na Goriškem! To so dosegli vrli in vstrajni naši somišljeniki, ki so pretrpeli zmagovito enega izmed najhujših volilnih bojev, kar jih je divjalo kedaj na Slovenskem!
Goriško ljudstvo je treščilo politikujočo du-hovčino ob tla iz več tehtnih razlogov. Tnrii na Goriško kakor na vašo lepo zeleno Štajersko je zanesla kranjska duhovniška stranka političen boj do skrajnosti. Blatilo se je po časopisih vsakogar, kdor se ni hotel in se iz lastnega ponosa ter možatosti ni mogel ukloniti besnečim faj-moštrom in kaplanom. Napadalo se je narodne in napredne može s prižnic, zasledovalo jih v rodbinskem življenju s šuntanjem žensk in otrok, škodovalo jim gospodarski: skratka nastale so pri nas one slaboznane „kranjske" in žalibože v Eovejšem času tudi „štajerske" razmere. Ljudstvo je s strahom gledalo, kam ga ženejo in tiščijo zbesneli duhovniki; ljudstvo se je vprašalo: zakaj vse to? Ali je to narodnemu napredku koristno, če se sovražimo? Ali imamo od tega kmetje kak dobitek, če letamo za kaplani čez drn in strn ? Ne. Stokrat ne. Dobiček ima duhovščina, ki ne le politično komandira, temveč vleče iz politike tudi ogromne gospodarske dobičke in dobiček imajo maloštevilni gospodje, ki so se vpregli v politični jarem duhovščine za — mastno nagrado. Ljudstvo pa nima od klerikalne gonje nič.
Kakor pri vas na Štajerskem, tako so tudi na Goriškem obljubovali duhovniški kandidati ljudstvu nebesa na zemlji, če jih izvolijo. Ljudstvo jih je volilo, a zadnja leta je občutilo, da gre vse na slabše, mesto na bolje. Duhovniški vodji so se v deželnem zboru naravnost zvezali z Lahi, da bi se lažje vzdržali na površju in pri koritih. Po deželi pa je šlo gospodarstvo rakovo pot, povsod se je čutilo tudi v narodnem oziru zapostavljanje Slovencev. Kakor pri vas, bratje Štajerci! Kaj mislite, da bi se vaši duhovniški poslanci ne zvezali v deželnem zboru z Nemci, če bi jih ti marali? A ker jih ne marajo, ker nečejo dati duhovniški stranki nobenih napitnin in odkupnin, zato onemogoča vaš dr. Korošec vse delo v deželnem zboru! Ne zaupajte duhovščini! Nekdaj je držala z Nemci in grajščaki ter z vsakim trinogom proti brezpravnemu ljudstvu; danes ima ljudstvo več pravic, zato se hlini, da drži z njim, a da ga lahko tem potom izdaja. Le poglejte, kako dober si je z vlado in Nemci mariborski škof dr. Napotnik! In on je komandant duhovnikov !
Goričani smo z duhovniško stranko, upamo za vselej, obračunili. V splošnem volilnem razredu je bil izvoljen poleg dveh klerikalcev sicer samo
en naprednjak; a naši ljudje so mislili, saj so itak duhovniki vsemogočni, saj ni mogoče, da bi zmagal kedo proti njim! A vendar je bil po ožji volitvi, izvoljen vrli naš Kovač iz Ajdovščine. S to izvolitvijo se je vrnilo zaupanje v zmago med nas in kakor burja smo odnesli v razredu kmečkih občin, kjer volijo kmečki posestniki in obrtniki, duhovniške podrepuike s površine. Od sedmih poslanskih mest so si obdržali klerikalci le enega; padla sta oba klerikalna vodja, duhovnik dr. Gregorčič in zdravnik dr. Brecelj, ki je mislil postati na Goriškem nekak drng Šušteršič. Delal je tudi politiko po Šušteršičevem vzgledu, naznanil je, da je treba v goriškem deželnem zboru zveze s klerikalnimi Lahi, a je sramotno propadel! Slovenski trgi so pa izvolili kot vedno, že v prvi volitvi naprednjaka dr. Podgornika.
Slovenci na Goriškem pa nismo pri tej volitvi le premagali črnuhov, tudi proti Lahom smo se imenitno postavili. Mesto Gorica tvori z drugimi mesti in trgi posebni italjanski volilni okoliš s 4 mandati. Doslej so bili v tem okolišu vedno izvoljeni v prvi volitvi Lahi, letos smo dosegli Slovenci toliko glasov (330), da so prišli liberalci v ožjo volitvo z laškimi klerikalci. To je velik in spomina vreden napredek, ki smo ga dosegli kljub temu, da so klerikalni petelini iz sovraštva do slovenskih narodnjakov raje volili laške ko slovenske kandidate.
Volitve so se končale na Goriškem z lepo zmago narodne stranke, sedaj pa na koristno delo za volilce! In vi, štajerski Slovenci, posnemajte dober goriški vzgled pri bližnjih deželnozborskih volitvah! Na tla s Korošci, Benkoviči in drugimi duhovniškimi cvenkoviči! Vsemogočni in nepremagljivi niso, grehov pa so se že toliko nakopali s svojo politiko, da je že skrajni čas, da zginejo!
Beležk«.
Mirovna pogajanja v Bukarešti. V torek se je sklenilo podaljšati premirje na bojiščih za tri dni. Ker se še Bolgari vedno obotavljajo skleniti mir s Srbijo in Grško ter se obnašajo tako kakor da bi bili oni zmagovalci v Macedoniii, je prišlo v torkovi seji mirovnih odposlancev do jako razburjenega prizora. Romunski minister Majorescu je zagrozil Bolgarom: „Ne pozabite, da ste tu kot odposlanci premagane države in da ste prišli prosit za mir! Če mislite, da bomo tu igrali komedijo, je bolje, da se vsi odstranimo. To si pa potem zapomnite: Nikdar več se ne boste pogajali vi za mir!" Pogajanja imajo dosedaj ta uspeh, da so se pogodili Bolgari in Romuni med seboj; Bolgarija je že odstopila Romuniji lep kos svoje zemlje med Donavo in Črnim morjem. Srbi so s svojimi zahtevami jako zmerni, pač pa delajo Grki velike težave. Najnovejše vesti pravijo cele, da je verjeten spopad med Srbi in Grki zaradi Macedonije. Iz raznih evropeljskih glavnih mest prihajajo glasovi, ki zahtevajo, da se nekdanja Turčija razdeli na konferenci evropejskih velesil. In do take konference bo tudi gotovo prišlo, ker ni upati, da bi se balkanski narodi sami med seboj poravnali. — Iz raznih vesti z Balkana omenjamo, da se Turčija pripravlja odločno na vojsko za Odrin in izjavlja, da ga nikakor več ne odstopi. Bivšega ministerskega predsednika dr. Daneva so zaprli zaradi poneverb. Črnagora
je dobila za odstop Skadra izplačanih že svoje-časno obljubljenih 30 miljonov.
t Dr. Josip Kušar. V Rogaški Slatini je minuli teden nenadoma umrl dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranju. Bil je marljiv naprednjak, sokol in planinec z dušo in telesom. Dosegel je komaj starost 48 let. Pokopali so ga v Kranju.
Rezervisti 15. In 16. zbora, ki so še vedno pod orožjem, ne bodo še odpnščeni; pač pa bodo dobili dopuste oni iz krajev, kjer so bile povodnji; tudi za spravljanje letnih pridelkov bodo dovoljeni dopusti.
Črnagora Išče učitelje. Črnogorska vlada otvori s početkom novega šolskega leta 72 novih šol in je razpisala natečaj za nove učiteljske moči.
Proti ponemčevaujn na železnicah se je vršil v Gorici velikanski shod Zveze jugoslovanskih železničarjev. Na shodu se je zbralo nad 3000 ljudi, ponajveč železničarjev, ki so ogorčeno ugovarjali proti postopanju nemškutarskega postajenačelnika v Gorici, Wieserja. Vložili so tudi oster ugovor pri železniškem ministerstvu. Koliko takih shodov bi trebalo na Spodnjem Štajerskem, kjer imamo po kolodvorih skoraj samo nemške uradnike in načelnike, da pobirajo denar od nas, v zahvalo pa se z nas in našega jezika norca delajo.
Kolera se širi iz Srbije in Bulgarije tudi na Rumunsko. Iz Bukarešte se uradno potrjuje več slučajev; ena oseba je že na koleri umrla. Tudi iz južne Ogrske javljajo zopet en slučaj kolere. Ogrske in hrvaške oblasti so odredile na meji strogo nadzorovanje vseh potnikov.
Pri štajerski namestnljl je šel v pokoj podpredsednik baron Myrbach. Na njegovo mesto pride brat sedanjega ministrskega predsednika, dr. Ferdinand grof Sturgkh. Tudi pri spodnješta-jerskih glavarstvih bodo zamenjali več uradnikov. S slovenskimi seveda ne, da bi se naši kmetje z njimi na glavarstvu vsaj lahko pošteno dogovorili. Tega noče vlada in pa naša duhovniška stranka, ki drži z njo.
Letošnji julij — najmrzlejši v zadnjih 139 letih. Od 1.1900 imamo več ali manj izvan-redno vreme. Tako smo imeli 1. 1902 najmrzlejši maj od 1. 1775 sem, 1905 najmrzlejši oktober, 1. 1906. najtoplejši november in lani najmrzlejši avgust. Letošnji julij je bil povprečno za pol stopinje mrzlejši ko oni 1. 1837. Kakšen „rekord" nam prinese drugo leto?
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlati se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu prezplačen pouk in priliko, da se v enem letu
UI:
zanimanje |a avstr. drž. razredno loterijo
Zel	.
je že sedaj Otg**@mn€3 in je pričakovati,	da se ne bode moglo niti iz ■ daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo
s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek	68 50-28
H32aHH!2EHBE3iEE5asnBIlfBfflBHSB81S!5JHS;Hi
Podpisani želi kupiti:
............... celih srečk a K 200
------------ četrtink srečk „ „ 50
.............. osmink srečk „ „ 25
in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo
Ime in točen naslov:
(S
I. avstr. razredne loterije
Podružnica ljubljanske kreditne banke tr Celju.
NARODNI DOM

obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 35 K, ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk: 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačaje vse stroške; zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošiljajo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V	prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo lešene med 20. in 25. septembrom. Glavni odbor e. kr. kmetijske družbe kranjske.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1913.
Slovenci, Slovenke, ki ste namenjeni v Gradee, ne pozabite narodnega delavskega društva „Domovina" v Gradcu, kjer so vam na razpolago vsakovrstni časopisi ter krasno urejena knjižnica. Društveni prostovi se nahajajo Para-deisgasse št. 1 „zur grossen Bier-Qaelle".
Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala gdč-Marica Vranjek, učiteljica v Šmartuu pri Slovenjem Gradcu K 10, katere so darovali ob priliki okrajne konference 19. julija t. 1. v Slovenjem Gradcu zavedni učitelji in učiteljice slovenje-graškega in šoštanjskega okraja. Nabiralniki C. M. družbe so se tudi ta mesec dobro obnesli v Trbovljah. Posebno plodoviti so bili v gostilnah: Počivavšek, Ocepek, Volker, Pinterič, Moli ml. in Moli & Trauner.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunajn so v času od 19. maja do 10. julija 1.1. darovali: 400 K: Vis. deželni odbor kranjski; 50 K: g. Edm. Kavčič v Ljubljani od dijaških vžigalic in dr. Kari Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju; 36 K: volilo g. Jos. Potokarja iz Kamnika; 20 K: Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici; po 10 K: Jos. Lenarčič na Vrdu-Vrhnika, P. Miklavčič v Kočevju, dr. Franc Košmelj, nadšt. zdravnik v Ljubljani, Matija Skrajnar, nadz. j. ž. na Dunaju in dr. Milan Skerlj, min. tajnik na Dunaju; 6 K: dr. Franc Žižek, vseuč. docent in min. podtajnik na Dunaju; po 5 K: dr. Josip Kolšek, odv. na Laškem, Janez Klemenčič, vpok. poštni kontrolor in Ivan Dolenc, gimn. supl., oba v Ljubljani; 3 K: Jos. Skrbinšek, c. kr. profesor v PFibramu; po 2 K: Ivan Vodlak, c. kr. davčni kontrolor v Št. Lenartu v Slov. gor. in dr. Anton Mulej, sodn. predstojnik v Gornjemgradu. Skupaj 634 K., za katero svoto se društveni odbor vsem plemenitim darovalcem najiskreneje zahvaljuje.
Ablturjentom! Sedaj, ko ste zapustili gimnazije in realke in se več ali manj odločili, kako si hočete uravnati svojo bodočnost, Vas vabimo v svoj krog, vabimo Vas vse, ki nočete biti samo suhoparni kruhoborci, ampak hočete delati tudi za narod, iz katerega ste izšli. „Iz naroda za narod" je naše geslo ; vzgajati akademika tako, da bo po končanih študijih v domovini mož na svojem mestu, je namen naših društev. Ali smo doslej izpolnjevali nalogo, ki smo si jo stavili? Ozrite se po domovini tovariši, in prepričajte se,
da se je ogromna večina naših kulturnih delavcev izobražila v naših društvih. Kakšno pa je bilo notranje življenje naših društev, o tem se lahko prepričate iz naše „Omladine." S ponosom lahko rečemo: če nismo delali veliko, pa smo delali med vsemi si. akad. društvi največ. Eno vprašanje Vam je na jeziku, le na kratko se ga tu dotaknimo : jugoslovanske vprašanje. Očitalo se nam je, da smo separatisti, da smo utopisti. V resnici pa nismo separatisti, pa tudi ntopisti nočemo biti ne na eno, ne na drngo stran. Jasnosti hočemo ne samo v cilju, ampak tndi na poti do eilja in pa pozitivnega dela. Tovariši, malo nas je mladih moči, zato glejmo, da nam te ne postanejo brezpomembne pri delu za uresničenje našega ideala!
Izmed strok priporočamo realne vede: tehniko, gozdarstvo, rudarstvo, poljedelstvo, morda medicino. Glede visokošolskih mest Vam pa kličemo: V Prago ! (Več o tem glej „Omladina št. 1 - 4 str. 45.) Kdor želi natančnejših podatkov, naj se obrne na naše tovariše za Dunaj: filozofija : Jože Rus, fil., Ribnica; za pravo: Fr. Gorečan, cand. iur., Vojnik pri Celju; medicino : Kari Luschiitzky, med. Ljubljana, Elizabetna c. 5 ; za abit. tečaj: M. Bezlaj, iur., Štepanja vas pri Ljubljani, za tehniko Fr. Burnik, Idrija. Le ti informirajo tudi o ostalih strekah. Za Prago: filozofija: Jos. Vuga, fil. Maribor, Nar. Dom, pravo: Pekle Darin, iur, Vič pri Ljubljani; medicina: Er. Marinič, med. Dobra pri Ptuju, tehnika: Vinko Zorman, tehnik Ljubljana, abit. tečaj: Riko Debelak, Ljubljana, „Pro-sveta." Za Gradec filozofija : phil. Maks Kovačič, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah; pravo: iur. Filip Omladič, Braslovče v Savinjski dolini; medicina^ med. Milko Gnezdar, Ljubljana, Sv. Petra cest« 4; tehnika: Fr. Miklič, Trebnje Am Dolenjskem. A odločite se, tovariši abiturjenti, za to ali ono mesto, ne porabite naših društev! Toplo pozdravljen vsakdo, ki hoče hoditi z nami skupno pot! Iz naroda za narod ! Organizacija nar. rad. dijaštva: za „Slovenijo", za „Idrijo" za „Tabor": med. Ivan Oražem, t. č. predsednik, iur. Lojze Zbačnik, t. č. tajnik, med. Fran Marinič, t. č. pred. med. Janko Rak, t. č. tajnik, iur. Filip Omladič, Juhart Franjo.
CtljsKi »Kraj.
Iz Celja. (Sadovi vzgoje na nemških ljudskih šolah in zaslepljeni slovenski stariši.) 12letni Karel Dobršek in 10letni Martin Velenšek z Ostrožnega pri Celju obiskujeta, dasi ne znata nemški, mestno deško ljudsko šolo v Celju. Vsled primerne vzgoje na nemških šolah se čutita seveda „Nemca" in poudarjata to svoje ^prepričanje" prav odločno napram „Slovencem", to je, svojim tovarišem ki ne obiskujejo prajzov-skih šol. Začetkom julija sta šla še z dvema drugima otrokama iz šole domov in srečaj^ pii tem vpokojenega župnika Jožefa Sattlerja, ki stanuje tudi na Ostrožnem. Pri tem ga je pozdravil 12 letni Karel Doberšek očividno s hudobnim in izzivalnim namenom „Gelobt sei Jesus Christus!" Žnpnika je ta nemški pozdrav fantička, ki ga je drugače pozdravljal slovenski, neprijetno dirnil in okregal ga je z besedo „nemarnež." Povedal je tudi fantovim starišem nekaj bridkih v obraz in ponovno nazval fantička z ,.nemarnežem." Vsled tega je bil seveda 12 letni fantalin na svoji časti užaljen in njegov zaslepljeni oče je župnika Sattlerja v fantovem imenu tožil. O tej tožbi se je vršila v četrtek dne 31. julija obravnava pri celjskem okrajnem sjdišču. Sattlerja je zastopal odvetnik dr. Kukovec. Kot priči dogodka pri srečanju sta bila zaslišana zgoraj omenjeni lOletni Velenšek in sestra Karla Dobrška. Sodnik dr. Rojic je župnika Sattlerja obsodil po § 496. k. z. na 20 K globe. Fantičkov zagovornik dr. Georg Skoberne je v svojem zagovoru v navdušenih di-tirambih pel slavo prelepemu katoliškemu pozdravu „Gelobt sei Jesus Čhristus", dr. Kukovec se je pa prav sarkastično bavil z moralično integriteto 12 letnega užaljenca in je konštatiral hudoben
namen, ki ga je imel z nemškim pozdravom. Iz cele te zadeve se vidi, kako se skvarijo in na-hujskajo slovenski otroci na nemških šolah in kako se dajo zaslepljeni stariši zlorabljati od Nemcev proti ljudem, kateri hočejo njim in otrokom dobro. Zgodilo se je že nemalokrat, da so takile gojenci nemških šol ravnali enako s svojimi lastnimi stariši kot z drugimi „Slovenci" in po vtisu, ki ga imamo od užaljenega Doberška mlajšega, se utegne kaj podobnega zgoditi tudi njegovemu očetu. In — prav bi mu bilo!
Iz Celja. (Škandalozne razmere pri naši policiji.) Pritoževali smo se že tolikokrat proti naši mestni policiji, da bi te pritožbe že napolnile celo knjigo. Kje drugod bi tudi že zdavnaj vzeli magistratovcem policijsko oblast in bi ustanovili državno policijo. Sedaj imamo pri naši vzorni mestni policiji nov škandal, ki bo menda odnesel iz Celja policijskega stražmeštra Prett-nerja. Označili smo že enkrat v »Slovenskem Narodu", da se vleče med Prettnerjem in mestnim odganja čem Winkelhofferjem pravda zaradi ža-Ijenja časti. Winkelhoffer je očital Prettnerju, da je zlorabil v zaporu ponoči neko deklino. Prišlo je do obravnave, ki pa se ni končala s sodbo, ker se je z zadevo začelo ukvarjati drž. pravd-ništvo. Proti Prettnerju je začela teči preiskava zaradi posilstva; bila je pa ustavljena, ker ni šlo za kako dekle, ki bi bila za galanterije lepega celjskega policijskega stražmeštra preveč nedostopna in so jo tudi policijsko zaprli zaradi ski-tanja. Prettner je bil le obtožen zaradi § 516., zaradi javnega pohujšanja. O tej obtožbi se je vršila v četrtek popoldne pri okrajnem sodišču obravnava, ter je bil Prettner oproščen. Stvar je že bojda zastarela in tudi inače niso bili dani momenti javnega pohujšanja. Kako sicer slika imenovani odganjač rendezvous med Prettnerjem in omenjeno deklino, bomo še imeli priliko, opisati v poročilu o končni obravnavi med Prettnerjem in Winkelhofferjem. — Prettner, ki je že nedavno tega v znani aferi s Ciril-Metodovim nabiralnikom v eni izmed celjskih gostiln kazal svojo preveliko gorečnost za celjsko Nemštvo, bo sedaj moral iti, kajti tak policijski stražmešter navzlic svojemu ljubeznjivemu značaju ni mogoč. Celjska policija bi morala pod njim in dr. Am-brožičem izgubiti prav vse zaupanje in ugled pri občinstvu. Dan je pa s tem moment več za njeno podržavljenje, da bo večnih policijskih škandalov v Celju vendar enkrat konec.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek dne 7. avgusta v gostilni pri Grenadirju na Polulah.
Iz Celja. V spomin petletnice naše ferijalne organizacijo spomnili so se nas z denarnimi prispevki sledeči gospodje: dr. Hrašovec Juri, dr. Hrašovec Šandor, dr. Kukovec Vekoslav, dr. Ser-nec Janko in neimenovani v skupnem znesku 30 K. — Brzojavno nam je čestitalo akad. feri-jalno društvo „Balkan" v Trstu in starejšina našega „Kluba" notarski kandidat Kosi Tonček. Vsem izreka izkreno zahvalo „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Občeslovensko obrtno društvo v Celja
vljudno prosi tiste obrtnike in trgovce, kateri so prejeli po več iztisov leta 1905 izdanega „Ka-žipot&", da vrnejo še ne oddane ali nerabne iztise društvu.
Razglas. Hmeljarsko društvo v Žalcu javi, da se bode letos obče obiranje hmelja pričelo že v ponedeljek, dne 11. avgusta. Obiravci dobe na Južni železnici in sicer od vseh postaj od Brežic in Zagorja do Celja in tudi od Maribora do Celja sem in nazaj za polovico znižano voz-nino v III. razredu osebnih vlakov, ako se izkažejo z legitimacijami, katere ima občinski urad na razpolago. Z eno legitimacijo se lahko pelja poljubno število oseb ene skupine. Legitimacije morajo podpisane biti po županu, morajo imeti občinski pečat in se morajo skrbno shranjevati.
Hmeljarsko društvo.
£3
-'II t *

Smešno cen, nepoplačen poskus!
Tvegajte 12 vinarjev za nakup zavoja pralnega izvlečka ,,Ženska hvala"! Namočite z njim perilo čez noč! Čudite se prihodnje jutro, kako lahko in brez truda Vam je treba s SchichtovL* milom in toplo vodo le izplakniti nesnago brez vsakega napora. 405 2-1
Občeslovensko obrtno društvo v Celjn
ima prihodnjo redno odborovo sejo v petek, dne 8. t. m. zvečer ob 8. uri v klubovi sobi hotela „pri Zvezdi".
Z Brega pri Celju. Najmlajša tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda na Bregu priredi v nedeljo, dne 31. t. m. na Radajevem travniku ob Savinji ljudsko veselico z zelo zanimivim sporedom, katerega objavimo pozneje. Sodelovala bode priljubljena Celjska narodna godba.
Iz Gaberja. Gostilno v „Sokolskem domu" v Gaberjah prevzameta z 9. avgustom v oskrbo Dolfe ter Aglea Rode. To narodno gostilno v Gaberju celjskim ter okoliškim Slovencem naj-topleje priporočamo. — V nedeljo, dne 17. avg. se vrši v „Sokolskem domu" otvoritveni vrtni koncert, pri slabem vremenu v dvorani.
Moška Ciril - Metodova podružnica v St. Jurju ob Južni železnici vabi na svoj občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 10. avgusta ob 5. nri popoldne v Cvetlični kleti. Po zborovanju veselica s srečolovom.
V Žalen se vrši v nedeljo 10. avgusta na vrtu in v vseh prostorih restavracije pri kolodvoru ljudska slavnost Ciril-Metodovih podružnic. Slovenke, Slovenci iz trga in soseščine prihitite ta dan k nam, pokažite, da vam je na srcu pro-cvit Družbe, ki brani našo mladino pred potujče-njem, ki nam brani našo slovensko zemljo. Živimo v slovenski Savinjski dolini, tem večja je naša dolžnost, da se spomnimo narodne meje ter žrtvujemo na naše predstraže. — Začetek slav-nosti ob pol 4. uri popoldne, igra polnoštevilna Celjska narodna godba. Vstopnina 50 vin.
Iz St Jnrja ob J. ž. nam piše kamnosek g. Franc Leskošek: Dne 31. julija sem se namenil s kolesom po stanovskih opravkih iz Št. Jurja v Št. Peter ob Savinji. Tako sem se k poldnevu pripeljal v vas Leveč nad Celjem. Nič hudega sluteč sem se približal h koncu vasi trem voznikom, ki so vozili kakih 70 metrov pred menoj. Vozil sem gladko črto prilično do 2 ra ud levega roba ceste. Konec ograje pri zadnji hiši v vasi mi naenkrat zagrmi in zadrdra auto družbe Radvan iz Dunaja tik za hrbtom, ne da bi ga bil kaj prej opazil. Auto je pripeljal za menoj z vso hitrostjo brez vsakega signala. Da ni bilo signala, so mi vaščani pravili in štirje fantje, ki so nesrečo direktno videli. Nekateri vaščani so tudi trdili, da so videli damo auto ▼oditi. Isti moment sem se vstrašil in že me je auto z močnim sunkom vrgel ob levo plat ceste tako, da sem za par trenutkov prišel ob zavest. Dobil sem močan snnek v desno gornje stegno in križ. Nato sem vstal in še le vedel pravzaprav, kaj se je zgodilo. Kolo je pokvarjeno, zadnje kolo je popolnoma zmečkano s prostim tekom vred, stojalo in krmilo je zvito. Auto pa je na desni strani ceste v jarku narobe obrnjen ležal in pred njim sta vlekla dva moža damo gospo Odilon iz jarka. Nato so slučajno mimo prispeli huzarji, ki so aato postavili. Auto pa ni imel posebnih po-škod, ker je lahko takoj zopet vozil. Stvar sem naznanil na orožniško postajo v Celju. Ali bomo prišli do tega, da se bodo automobili počasneje in previdneje skozi vasi vozili, ter bi tako obvarovali marsikoga velike nesreče!? — K temu dopisu dostavljamo, da je dobila ona gospa Odilon, nekdaj glasovita gledališka igralka na Dunaju, notranje poškodbe pri tej nezgodi, tako da leži sedaj v Celju bolna.
LISTEK.
Božidar Flegerič in Središčani.
Priobčil A. Kosi.
Dne 17. avgusta t. 1. se odkrije na pokopališču pri Sv. Bolfenku na Kogu nagrobni spomenik pokojnemu ljudskemu pesniku Božidarju Fle-geriču in pa spominska plošča na njegovem domu v Vodrancih. Prijatelji in znanci, katerih je imel pokojni pesnik kot večni popotnik Slov. goric med slovenskimi inteligenti prav mnogo, so izrazili željo, raj bi se zasnoval poseben odbor, ki bi poskrbel za dostojen nagrobnik in pa za spominsko ploščo na Flegeričevem domu v Vodrancih. To se je zgodilo in zgoraj navedenega dne se vrši v rojstnem kraju Flegeričevem slovesno odkritje obeh spomenikov. Pisec teh vrstic je dobil v roke Flegeričevo literarno zapuščino, da poišče v nji to, kar bi bilo vredno, da se povodom Flegeričevega slavlja dne 17. avg. pokaže častiteljem pesnikovega spomina. Nereden, nepravilen je bil tek Flegeričevega življenja, zato tudi svojih duševnih proizvodov ni zapustil v redu. Težko je bilo delo, a našel sem hvala Bogu precej take tvarine, ki so mi zdi primerna, da se razširi med občinstvom slovenskim, da se tako seznani z „glavo in srcem" našega ljudskega pesnika Flegeriča. Flegerič je romal po Slov. goricah takorekoč od župnije do župnije, od fa-rovža do farovža, od šole do šole, iščoč si literarno se zanimajočih ljudi. Navadno se je mudil v Središču, ki je kake tričetrt ure oddaljeno od njegovega doma. Tu je dobil pri inteligentnejših Središčanih dovolj duševne probude, pa tudi — gmotne podpore. Ni se torej čuditi, da je visel Flegerič z vso svojo dušo na Središčanih, ni se
Iz Vranskega. V nedeljo 3. t. m. je priredila Ciril - Metodova podružnica na Vranskem cvetlični dan, ki se je obnesel nepričakovano lepo; vrgel je čistih 178 K. Da se je dosegel tako lep uspeh, se imamo zahvaliti v prvi vrsti gospicam: Mici Scbwentnerjevi, Marici Osetovl, Mici Voršičevl, Jelki Osetovl, Binci Megllčevl, Slavki Schwentnerjevi in gg.: E. Scbremsu, Vlav. Jezovšku, Bož. Novaku in Tončetu Svetini, ki so se požrtvovalno trudili s prodajanjem cvetlic. V drugi vrsti pa gre hvala rodoljubnemu Vranskemu občinstvu, ki je s kupovanjem cvetk omogočilo tako krasen uspeh v prid prepotrebni Ciril-Metodovi družbi.
Iz Št. Jurja ob J. ž. (Svarilo pred kupovanjem srečki) Na Češkem in Moravskem obstoja več zakotnih bank, ki z veliko reklamo in z mnogobrojnimi agenti prodajajo srečke na obroke. A.gent nahvali ljudem srečke, banke dovolijo na videz nizke in prikladne obroke — in ljudje podpišejo kupne pogodbe, prečitavši samo na prvi strani debelo tiskane stvari in ne zmeneč se za drobno in na drugi strani tiskane dodatke, ki se dado sukati in izrabljati tako, da je stranka, če je le količkaj neprevidna, takoj v hudi zgubi. Kupil je tudi nek tukajšnji posestnik srečk od neke banke v Brnu skupno za 914 K proti plačilu na mesečne obroke in vplačal že 542 K. Vsled nepazljivosti in raznih trgovskih zadržkov je enkrat obrok zamudil iu „kulantna" banka je takoj odstopila od pogodbe ter mu poslala obračun, v Katerem je za razne stroške odtegnila od 542 celih 417 K in bila pripravljena le ostanek na vplačanih obrokih vrniti. Posestnik je tožil, a je pravdo zgubil in ima sedaj dvojno veliko škodo. Ker iščejo omenjene banke novih žrtev po Štajerskem, povemo ta slučaj ljudem v svarilo in ravnanje. Ne podpirajte tujih židovskih bank in ne kupujte od njih srečk!
Iz Rečlee ob Pakl. V nedeljo 10. t. m. obhajata župan in posestnik g. Martin Pirtovšek in njegova žena Terezija zlato poroko. Čestitamo.
V	Braslovčah vstanovijo ženski tel. odsek. Sestanek o vstanovitvi odseka se vrši v petek lo. avgusta v gostilni ROssner ob 4. uri pop.
Iz Kaplje vasi v Sav. dolini. Prostovoljna požarna hramba priredi dne 17. avgusta veliko vrtno veselico pri Jožefu Turnšeku. Igra polnoštevilna domača godba. K udeležbi vljudno vabi odbor. Mihael Vurkelc, Jožef Turnšek.
Iz Braslovč. Telovadno društvo „Sokol" v Braslovčah priredi dne 17. avgusta t. 1. ljudsko veselico združeno z javno telovadbo. Bližnja bratska društva se prosijo, da se na ta dan po možnosti ozirajo. Na zdar! —' Odbor.
Iz Braslovč v Sa< dolini nam poročajo: Učiteljstvo orlovaške šole priredi s šolsko mladino v nedeljo, dne 10. avgusta ob 3. uri pop. pri Brišniku v Sv. Rupertu šolsko veselico. Na sporedu je igrica, petje, deklamacije itd. Pridite!
V	Št. Petrn na Med. seln obhajali smo zadnjo nedeljo zlato mašo dolgoletnega tukajšnjega župnika g. Sparhakla. Priznati se mora, da je bilo to res lepo slavje. Saj se pa tudi g. zlatomašnik ni nikoli vmešaval v politiko, bil je pač duhovnik stare korenine. Zato mu vsi, ki ga poznajo, brez razlike želijo še mnogo, mnogo let. Bog ga živi!
Ljndska knjižnica v Št. Petrn na Med. seln priredi v nedeljo, dne 10. avgusta na vrtu g. A. Smeha (cigajnerbirta) na Mestinju veselic«. Med drugim se uprizorita enodejanki „Bucek v strahu"
čuditi, da se je uprav Središču in med Središčani zasnoval odbor za Flegeričev spomenik. V mnogih pesmicah opeva Flegerič dogodke, ki so se izvršili v Središču, v mnogih se spominja Središčanov — osebnih prijateljev svojih, ki so mu bili krepka opora. Flegerič je bil priložnostni pesnik, zato ni minil noben god inteligentnejšega Središčana, da bi se ga ne spominjal pesnik s kako več ali manj originelno častitko. Naj tukaj sledita dve:
Prijatelju J. K. za god.
Bog Te živi, Sredižčan! Danes je Tvoj rajski dan, Danes je Tvoj slavni god. Bog ri e čuvaj vseh nezgod, Bog Te brani vseh nevolj, Živi zmerom bolj in bolj! Bog Ti daj pri hiši red Kakoršen je vrtni cvet. Kolikor je v zrnju plev, Svinj Ti bodi poln vsak hlev! Polno lepih krav, telic, Stoj Ti v staji vedno vštric In med njimi čvrstev bik Bodi dober jim vodnik! V konjski staji več kobil In med njimi žrebec čil, Glasno krepko hrže naj, Da bo čuti v „Gornji gaj!" * Na dvorišču polno pur, Lepih gosek, rec in kur, Vsaki trumi pa gospod Purman, racman in kokot Skrbi dobro za svoj rod. Kakor drugi oče vsak
* Gornji gaj je občinski gozd v bližini Središča.
V njem se vršijo v novejšem času večkrat ljudske veselice in druge prireditve. A. K.
in „Damoklejev moč". Začetek ob 3. uri pop. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na 24, avgusta.
Mladostna vlomllea. Orožniki so dognali, da sta deset let stari Janezek Mak in osem let stari Anton Mak večkrat vlomila v kapelico na Gorici pri Celju in izpraznila nabiralnike; tudi iz Zagodetove viničarije sta pokradla več stvari. Iz teh dveh mladih tičkov pa še utegne kaj zrasti!
Iz Št. Petra v Sav. dol. (Izobr. društvo) priredi na vrtu g. Gvenka (v slučaju slabega vremena pa v šoli) streljanje s flobertovo in vojaško puško s kapselni. Društveniki streljajo ali kegljajo od 3. avgusta do 14. septembra 1.1. vsako nedeljo od 10. do 12. dop. in od 3. do 5. ure popoldne na poskušnjo ali za dobitke. Tujci bodo dobro došli in lahko streljajo ali kegljajo vsaki dan, treba se je le zglasiti pri g. Cvenku ali nadučitelju. Streljalo se bo tudi na zajca, roga tega jelena, divjega petelina in zadnjo nedeljo (14. sept.) o sklepu, razdelitvi dobitkov in veselici (dijaški od-hodnici) tudi na ogorč. Turka, če se bode pri kazal.
SloVenjegrafti okraj.
Iz Slovenjgradea. Dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši redni občni zbor moške podružnice Ciril - Metodove družbe za Slovenjgradec in okolico pri g. Ferd. Kacu v Šmartnem pri Slov. Gradcu, h kateremu se vse zavedne Slovence vabi.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo dne 10. avgusta ob pol 3. uri pop. v Šoštanju. Na dnevnem redu je med drugimi točkami tudi podavanje o kmetijskem pouku in ljudski šoli. Po zborovanju je šolarska prireditev s spevoigro in igro dvodejanko.
Mariborski okraj.
Z mariborskega kolodvora. V noči od predzadnje nedelje na ponedeljek se je zgodilo v po-stajajočih vlakih več razburljivih slučajev. V prvem jutranjem brzovlaku je začela blazneti neka 19-letna dama v kupe ju 1. razreda; razsajala je tako, da so jo morali zvezati. Ko je dospel drugi brzovlak, je umrla v njem neka ženska, ki je hotela prestopiti v koroški vlak. V nekem tretjem vlaku je neka ženska porodila in zjutraj je skočila iz že vozečega vlaka delavka ter se težko poškodovala.
Osebne spremembe pri Južni železnici.
Pri odsekih za vzdrževanje proge so se zgodile sledeče osebne spremembe: na novo je sprejet v Zidanem mostu aspirant Rudolf Hatzon; prestavljen je asistent Hubert Luschiitzky iz Briksna v Zidani most; prestavljen je aspirant Henrik Lo-renc iz Celja v Bruneck.
V Mariboru je bil obsojen 221etni trgovski pomočnik Ivan Kolmanič iz Okoslavcev v Slov. goricah zaradi goljufij s poštnohranilničnimi knjižicami na osem mesecev ječe.
Iz Maribora. (Jeden od nemške gospode kri da t ar.) Aprila meseca je pobegnil iz Maribora Unterkoffler, zapustivši ogromne dolgove. Junija meseca pa ga je izsledila policija v Monakovem in ga izročila avstrijskim sodiščem. V torek 29. julija ga je obsodilo mariborsko okrožno sodišče na navadno ječo 4 mesecev s postom vsakih 14 dni. Unterkoffler je bil napravil dolgov v višini 115.680 kron 78 vin. Temu nasproti je imel
Bodi še marljiv gosak. Polna zrnja vsaka kad, Kakor je cvetic pomlad Lepšaj Tvojo žitnico, Da Dikdar ne bode glad. Mlin na Dravi čvrsto stoj Da bi plaval, se ne boj. Bog ti živi ženkico! Ni v Središču takšen red, Kakor je vrh tvojih gred, Tam je lepo zelje, grah Vsega polno, da je strah, Kar človeku ide v slast, To ji dela lepo čast. Živi še množino let! K Tebi pridi skrben zet, Tvoja mlada sinka dva Dobro naj študirata!
Takih in sličnih godovnic se najde v Fle-geričevi zapuščini veliko število, največ je med njim takih, ki so naslovljena na razne Središčane. Postavim še eno tu-sem:
Prijatelju dr. J. S. Čestital nisem Ti o novem leti, noge tedaj me silno so bolele; ker nikam niso me nositi smele, v Središče nisem mogel prihiteti. Sedaj pa zdravja žar mi zopet sveti, noge, prej ranjene, sedaj so cele, po gladki cesti stopajo vesele, na vse strani jim možno je dospeti. Čestitam Ti sedaj ob slavnem godi, imej z bolniki vedno mnogo dela, nobeden njih Ti slab plačnik ne bodi, da prava zadovoljnost bo Ti cvela, vinograd Tvoj Ti mnogo vina rodi, da Ti bodočnost bo še bolj vesela! »
premoženja le 86.538 K, torej čiste zadolžitve za 70.142 K 78 vin. Ko je prišel Unterkoffler v Manibor, je imel prav dobro idoče podjetje, kar ga je storilo precej razsipnega. Vrhutega se je spustil v avtotaksi podjetje, a vporabil svoj avtomobil v zasebno zabavo. Žena mu je prinesla dote 26.000 K. a jih je docela pognal. Kupil je tudi v Melju hišo za 40.000 K, ki jo je plačal do jeseni 1912. Knjigovodstva Unterkoffler ni vodil nikak-šnega. Vknjiženega se je našlo pri njem le samo ono, kar je prišlo v dnevno — ročno — blagajno. Da, šel je celo tako daleč v svoji lahkomiselnosti, da niti nekega dolga v višini 9000 K ni vknjižil. Na nekem avtomobilskem izletu, ki ga je napravil v družbi kavarnarja Wagnerja in inženerja Grubitscha, predno je ušel v Monakovo, je pokazal tema dvema cel šop papirnatega denarja. Oba sta izjavila, da jih je bilo par 1000 K, ki jih je Unterkoffler vzel iz mase. Temu nasproti je trdil Unterkoffler, da je imal samo 580 K denarja iz ostanka premoženja svoje žene. Pri njegovi aretaciji se je našlo še 180 K gotovine, ki se je dala njegovi ženi. V Monakovem je hotel kupiti Unterkoffler neko delikatesno trgovino. Taki so „Štajerčevi" junaki!
ptnjsKi oKraj.
Odboru za FlegeriCev spomenik je došlo do sedaj od prijateljev in znancev pokojnega pesnika ter drugih rodoljubov slovenskih toliko denarnih prispevkov, da so z njimi pokriti troški za oba spomenika, (nagrobnik in plošča na domu). Ker pa bode imel odbor tudi ob slovesnem odkritju, ki se vrši dne 17. avg. t. 1. pri Sv. Bol-fenku na Kogu in pa v Vodrancih, še dokaj troškov, na katere prej mislil ni, in ker manjka v imeniku p. n. darovalcev še precej imen onih čislanih gospodov, ki so bili s Flegeričem — kakor povzamemo iz zapuščine pokojnega pesnika — v precej ozki prijateljski zvezi, zato se obračamo tem potom še enkrat do vseh častilcev Fle-geričevega spomina, ki še niso nič darovali, naj nam naklonijo blagohotno še kak prispevek, da nam bode tako mogoče častno izvesti nalogo, ki si jo je zadal v tem oziru odbor. Opomnimo še, da objavimo po končanem odkritju Flegeričevega nagrobnika in spominske plošče vsa imena p. n darovalcev, tudi onih, ki smo jih bili svoječasno že izkazali. — Denarne prispevke sprejema blagajnik odbora J. Kolarlč, posestnik ali pa tajnik A. Kosi, nadučitelj, oba v Središču.
Is Ptuja poročajo, da je v torek uničil ogenj v Sp. Hajdini posestnici Tereziji Zupanič in posestniku Jurju Zupaniču vsa poslopja, posestniku Čebeju pa gospodarska poslopja. Skoda je zelo velika, ker je bilo že veliko poljskih pridelkov pod streho. Pri posestnici Zupanič so bili ravno nastanjeni huzarji iz radgonske garnizije; tudi tem je zgorelo več stvari ter sedla, puške in jermenje celega 6. eskadrona. Ptujski gasilci so ogenj omejili in pogasili.
Od Velike nedelje. V Sodincih je umrl po kratki bolezni dne 2. avgusta 1913 najstarejši posestnik Simon Jesih, ki je bil v prejšnjih letih večji kmetovalec. Ni bil pijanec, pač pa so mu prikrčili posestvo pijanci do skrajne meje, ker je nepremišljeno gospodaril ter se mu je tudi zelo slabo godilo. tNa smrtni postelji je rekel, da rad odpusti vsem, samo istemu ne, ki je rekel, da bo Jesih glada poginil. Naj v miru počiva!
Velik požar na Ptujskem polju. Pungerci so prijazna vas blizu Pragerskega. Dne 2. avg. pa je zadela to vas velika nesreča. Pri posestniku Vnuku so se igrali otroci z vžigalicami in zažgali. Ker je bil jako silen veter, se je ogenj takoj razširil na sosednje hiše, katere je takoj vpepelil. Veter, ki je vlekel od severozapada pa je povzročil, da se je ogenj prijel sosednje vasi Gornje Jablane. Naenkrat je bila skoro cela vas v plamenih. Prihiteli so domači ljudje, prihitela je požarna bramba, pa ogenj je bil tako silen, da se je dalo le malo rešiti. Zgorelo je 21 posestnikom 31 poslopij s snopjem in mnogim živežem ter senom. Zgorelo je tudi poljedelsko orodje, ki se je tam nahajalo. Kar je bilo v človeški moči, so skušali gasilci rešiti, vendar vsled silnega ognja so bili vsi poskusi ogenj omejiti, skoro zaman. Vsa vas je bila ogromna gora dima, v katerem je grozeč in uničujoč plesal rdeči petelin. Ljudje so gasili, tarnali, slišali so se obupni klici, ki pa skoro niso mogli prevpiti velikanskega trušča pri gašenju. V silnem viharju razsajajočega ognja je našlo v plamenih smrt nad petindvajset glav živine. Škoda je velika.
Iz popotne torbice. Naredil sem izlet v lep slovenjski kraj Moškanjce. Prišel sem z eno kakor z drueo osebo v dotiko in političen pogovor. Ako kako sem se začudil, ko sem slišal, da v tem kraju niti enega društva nimajo, čeprav je nekako središče večjih občin, ki bi podpirale
društvo, naj bi že bilo Ciril in Metodovo ali kako drugo. Mladeniči in možje, zbudite se iz te zaspanosti in si osnujte podružnico Cirila in Metoda, katera bi bila velikega pomena za ta okraj. Želeti bi bilo, da bi si naročili časnike narodne stranke Narodni list ali Slov. Narod. Možje, mladeniči, naprej za prepotrebno našo šolsko društvo.
Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Prireditev tukajšnje požarne brambe, katera se je mislila vršiti v Jeruzalemu v gostilni gg. Petovar & Rajh v nedeljo 27. julija t. 1., se je vsled neugodnega vremena preložila in se vrši v nedeljo 10. avgusta t. 1. istotam z istim sporedom. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor.
£}ntomcrsHt ofcraj.
Iz Ljutomera. Priprave za desetletnico Murskega Sokola so v polnem teku. Pripravljajo se razni bufeti in šotori, katerih oskrbo so pre vzele naše narodne dame. Udeležba obeta hiti mnogoštevilna. Vse vinorodne Slovenske gorice bodo poslale svoje zastopnike na lepo Mursko polje, da izkažejo svoje simpatije do slavečega društva. Zato pa še enkrat: 15. avgusta vsi v Ljutomer!
Od Sv. Jurija ob Ščavnici. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 1/23. uri popoldne se vrši v gostilni gospe Kreftove ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Št. Jur in okolico. Shod se vrši ob vsakem vremenu. Želeti bi bilo, da pridejo tudi iz bližnjih krajev zastopniki podružnic. Ker imajo isto nedeljo tudi dijaki na krščanski podlagi veselico, hočemo pokazati, da tudi Jurjevčani čutimo narodno in napredno. Zatorej v nedeljo vsi na shod!
- Od Sv. Jurija ob Sčavnici. Dne 1. t. m.
je praznoval 40 letnico svojega službovanja naš priljubljeni nadučitelj Josip Mihelič. Svojo službovanje pričel v Šoštanju, odtod je bil prestavljen h Kapeli in 1. 1879 bil imenovan kot tukajšni nadučitelj. Čeravno je osivel, še je zdrav in čvrst. Danes zre lahko s ponosom nazaj na svojo plo-donosno delovanje. Takemu velezaslužnemu možu, ki je toliko deloval v prid slovenske mladine, kličemo iz dna srca: na mnoga leta!
Od Male Nedelje pri Ljutomeru. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 17. avgusta po rani službi božji v šoli zborovanje s predavanjem o živinozdravništvu, ki ga ima že znani okr. ži-vinozdravnik G. Pirnat. Živinorejci pridite! — Popoldne po večernicah pa ima isti gospod poučno predavanje o kokošjereji, h kateremu se gospodinje in dekleta prav posebno vabijo.
BrdižKi oKraj.
Iz Planine. V petek, dne 15. velikega srpana se vrši nad Planino velika gozdna veselica, katero priredi tukajšnja C. M. podružnica. Na vspo-redu so moški in mešani pevski zbori, srečolov s krasnimi dobitki, šaljivi prizori, godba i. t. d. Začetek? ob 1/23 uri popoldne. Vstopnina 20 v. Ker je to prva narodna prireditev na Planini in bode nje moralni uspeh v veliki meri vplival na probujo tukajšnjega narodnega življenje, pričakujemo od blizu in daleč mnogobrojen obisk.
Iz Št. Petra pod sv. Gorami, 2. avgusta 1913. Veselica ktero je priredila naša podružnica sv. Cirila in Metoda minulo nedeljo, bila je izvan-redno dobro obiskana, tako da so bili lepi in veliki prostori R. Gabronove gostilne — ozaljšani
s slovenskimi trobojnicami — za tako množico ljubih gostov premajhni.
Delavnosti in požrtvovalnosti šentpetrskih dam se je tudi zahvaliti, da je veselica v moralnem in gmotnem oziru tako krasno se obnesla. Iskrena hvala jim! Domači mešani zbor je presenetil poslušalce s svojim krasnim petjem pod vodstvom g. Levstika. Tamburaška zbora iz Pod-srede in Stare vasi pri Bizeljskem sta izborno tamburala ter vzbujala mnogo pozornosti. G. Ante Beg iz Ljubljane je v vznešeuih besedah govoril o pomenu prekoristne dražbe sv. Cirila in Metoda ter vzpodbujal ljudstvo k narodni samoobrambi. Umetalen ogenj, kterega je iz prijaznosti uprizoril na večer g. Roš, je veliko pripomogel k navdušenosti in k tako sijajnemu vspehu te veselice. Bodi tem potom izrečena najiskreneja zahvala. Končno moramo z zahvalo omeniti tudi požrtvovalnega gostilničarja R. Gabrona, ki je s fino postrežbo, okusnimi jediii in dobro pijačo popolnoma zadovoljil mnogobrojno občinstvo. Šentpe-terski podružnici je le častitati na tej sijajni veselici, take Št. Peter še ni doživel; in naša podružnica bode mogla sedaj položiti jeden kamen na oltar domovine.
Iz Podsrede. Pri nas so močno razširjene razne nemške zavarovalnice, kar je za naš narodni kraj velika sramota. Da jih izpodrinemo in da se bodo naši posestniki lahko zavarovali pri domačem slovanskem zavarovalnem zavedu, je prevzel g. učitelj Anton Potočnik zastopstvo banke nSlavije-1 za Podsredo, Križe, Gorjane, Koprivnico in Veternik. Zglašajmo se pri njem, če kdo v zadevi zavarovanja kaj potrebuje.
Iz Vidma ob Savi. Za našo občino za Zdole in druge sosedne kraje je prevzel zastopstvo edine slovanske zavarovalne družbe „Slavije" g. Franc Kovačič, naš rojak. Kdorkoli ima kako zadevo glede zavarovanja prod požaru, vlomu ter za življenje, naj se obrne nanj.
-II
Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-n«ra" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-15
Dopisi.
Iz Smederevega v Srbiji. Tukaj dežuje že mesec dni, skoro vsaki dan. Donava je nara-stla tako, kakor prei 10 leti. Poljski pridelki dobro obetajo. V vinogradih se kaže najbogatejša letina. Breskev in marilc se je prodalo krog 2000 kg na tukajšnem pristanišču. Tadi jabolk in hrušk se mnogo proda. Zemlja je tukaj jako rodovitna. Vinogradi se sploh nič ne gnoje, kajti zemlja je jako dobro pognojena s Turki v nekdanjih časih. Okostja turškega se vidi mnogo. Turško lebanje zagledaš povsod, na vsaki njivi v vsakem vinogradu. Kjer stoji naše poslopje „Vinarska zadruga," bilo je nekdaj turško pokopališče. Lahko bi nakladal vozove turšk. okostja. Zemlja je večina sam humus. A. Z.
Že pri otroku
naj se upelje redno konsekventno negovanje in očiščenje las. Otrok je z občevanjem z igralskimi in učnimi tovariši izpostavljen najbolj onesnaženju lasišča in nalezenju lasnih bolezni. Pri rednemt umivanju
glave in las s
Shampoonom s črno glavo
se prepreči prenos lasnih bolezni in se z umivanjem odstranijo produkti kože, kakor tudi prah in nesnaga. Obenem se tudi povzdigne naravne funkcije las. Zahteva naj se pri nakupu izrecno „Shampoon s črno glavo" s poleg stoječo varstveno znamko in naj se po-naredbe originalnega izdelka kategorično zavrne.	399 l
„Shampoon s črno glavo" se dobiva tudi z jajčnim, s kotranovim in kamiličnim pridatkom, zavojček stane 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) po vseh lekarnah, droge-
= rijah in parfumerijah.	=
Glavna zaloga za Avstrijo:
Feliks Griensteidl, Dunaj I|l, Sonnenfelsg. 3.
Varstvena znamka,
Edina tvorniea: Hans Schwarzkopf, d. d. z o. z., Berlin Nr. 37.
9B "<=)
Veletrgovina vsakovrstnih :
dalmatinskih vin
J. Matkovic
Celje, Glavni trg 8.
Iz Smederevega v Srbiji smo prejeli sledeči dopis: Tukajšne bolnice in zasebna stanovanja so prenapolnjena z ranjenci. Vsaki dan še pa prihajajo novi s parnikom in vlakom. Pred kratkim je došlo s parnikom iz Belgrada nad 600 ranjenih vojakov v naše mestece Smederevo. Več sto jih je ostalo tukaj, posebno tistih, ki so bili najnevarnejše poškodovani. Lahko poškodovani so se zopet odpeljali naprej, v mesto Poža-revac. Žalostno je bilo isti dan na pristanišču. Zagledal sem rane, kakoršnih si sploh človek predstavljati ne more. Brez nosn, z porezanim ušesi, i. t. d. so dohajali s parnika. Marsikateri od vas si mogoče predstavlja žalostne obraze srbskih vojakov! Ali nasprotno, veselih obrazov sem jih mnogo zagledal, če prav je bilo spoznati vsakemu na obrazu, da je mnogo prestal. Nečloveško ravnajo Bulgari s Srbi. Na primer ranjence Srbe mučijo na vse načine, sploh pustijo jih umreti v najstrašnejših bolečinah. Neki poročnik, ki je bil zadet od bulgarske krogle, je prišel temu narodu v roke. Obesili so ga na neko drevo, prizadeli mu mnogo ran z bajoneti in naposled ga razstrelili s strojno puško. Bolgari so hujši kot Turki, pokazali so se sploh za divjake. Sploh se malo sliši beseda Bulgar, vsak Srb imenuje ta narod divjake.
Srbi se že maščujejo, in je tudi treba, da se maščujejo. Ni dneva da ne bi bilo poklicano novo vojaštvo. Evo Vam še nekaj novega! Samo 6 srbskim vojakom udalo se je več sto Bul-garov! Pred par tedni je bil tukaj v hotelu „Lav" nek srbski podčastnik. Množica ljudi sa je zbrala krog njega. Seveda se tudi brez mene ničesar ne zgodi. Poslušal sem dolgo, po večkratnem predavanju Sem vendar naposled razumel vse. Med nekim hribovjem v Bulgariji pride skupaj množica sovražnikov in samo 6 srbskih vojakov. Srbski podčastnik zakriči: Samo en strel! Pobijemo Vas do zadnjega, za nami je več tisoč. V resnici pa jih ni bilo več kot kakšnih 20. Cela tolpa se uda! Bulgarski nadporočnik prijaše k našemu Srbu, odda mu svojo sabljo in lepega konja. Za nekaj časa dospele so srbske čete in odgnale bulgarske ujetnike. Ujetniki so v Bel-gradu. Ko je dotični Srb dospel v mesto Belgrad S spremstvom bulg. ujetnikov, se mu je vse klanjalo, šopki so padali z oken kot bi deževalo. Pravil mi je, kamor je stopil, je bilo vse v nežnih cvetkah. Tudi obdarovan je bil bogato, ljudstvo mu je podarilo obilo denarja. Vrhu vse sreče bo povišan v kratkem.
Dotičnik je čvrst kmečki momak (fant.) Sedaj se je zopet vrnil na vojsko. Ljudstvo je tukaj jako znemirjeno, ženske plakajo za svojimi moži, koji so padli v roke Bulgarov. V mestu je dolgočasno, nobene godbe, ^amo srd na Bulgarijo. Obiščem vsak dan svoje brate v bolnišnicah.
Drage čitatelje pozdravlja Savinčan
A. Z. ekonom v Srbiji.
Iz Velenja. Piše se nam: V vašem listu ste bili z dopisom iz Velenja hudo mistificirani. Posestnik sedaj obstoječe kovačnice ni zamrli Nemec Schwarz nego Slovenec Ocvirk, nasprotno pa je inspirator dopisa bil Skaza, vulgo Špenk. župan velenjski! Nemška dražba, v kateri se glasom dopisa g. Prevc nahaja, so le trije v stvari najbolj zainteresirani mejaši, slučajni pač vsi trije Nemci. To pa ne izključuje skupnega protesta proti nakani županovi, ki ne le osebnim, nego vitalnim občno javnim koristim v obraz bije. Temeljem teh razlogov je g. Prevc pač rekel, da nakana županova izvira le iz osebnega koristo-lovstva in narodne mržnje. Nikakor pa ni rekel: „Sprechen sie bei der Kommission deutsch!" Ali pa sploh kaj enakega, da naj govori nemško! Če je le eden komisijonelnih članov ali pa sploh navzočega občinstva slišal take, ali prispodobne besede iz ust g. Prevca, naj se oglasi z imenom. Sodnijskim potom izplača se mu 500 K, ki g. Prevc po svojem zastopniku takoj pri zglašenju imena deponuje pri našem uredništvu. Nesramnost lažnika-dopisuna! — K stvari župan Skaza vulgo Špenk! Le-ta je bil oblastveno kaznovan in je brezuspešno skušal zvaliti krivdo na kovača Slovenca Ocvirka, katerega ves trg in vsa okolica ceni kot izbornega kovaškega mojstra. Istotako je Špenkov najožji intimus in žlahtnik — tesar po poklicu — hotel izvaliti krivdo v procesu radi par sto kron na Slovenca Ocvirka, češ, da mu ta za par sto kron dolguje več nego on njemu. Šele sodnija je morala ga prepričati — in soditi — da njegov račun iz novejše dobe ne more biti resničen, ker je svoj čas pri zapuščinski razpravi po rajnkem Nemcu Schwarzn tudi le protiračun 1000 K vpostavil! Ta argument šele je moža iz-pametoval. To je zrno o stvari — in dveh velenjskih mojstrih! Da bi se prikrilo osebno ko-ristolovstvo in mržnjo proti Slovencu Ocvirku — sega se na prednika Schwarza in spravlja ž njim v stik g. Prevca. V dopisu samem odobrava se odločnost protesta g. Prevca proti nameravani ustanovitvi kovačnice ob njegovi hiši, ki bi — si licet componere — v Velenju ob c. kr. pošti in najbolj frekventiranem tržnem mestu ravno tako prijala kot v mesta Ljubljani kovačnica ob „Fi-gabirtu". Zakaj? Edino za to, da iz osebne do-bičkarije in mržnje se prihranita dva vhoda in zato eden proti vsem stavbenim in artnim pravilom zazida s kovačnico! Do tukaj sega komika. Ako želite gospoda, tragiko se nadaljuje.
Iz Ljutomera. V nedeljo, dne 13. julija 1913 je bil velepomemben dan za muropoljske
kmete! Neumornemu delovanju gg. Joška Rajha in viteza Rossmanita se je posrečilo izposlovati znatno državno subvencijo za velik skupni žre-betnjak, moderno vrejeno poslopje, obkroženo z velikanskimi pašniki. Vnanji gostje so se pripeljali z dopoldnevnim vlakom in nepregledna množica ljudstva je drvela v Ljutomer k temu sprejemu. Ob 9. uri dopoldne se je zbrala v Ljutomeru pod vodstvom gg. Drofenika, Stajnka in Novaka četa krog 50 jezdecev v slikovitih naših narodnih nošah ter se z godbo na čelu podala na kolodvor. Z vlakom se je pripeljal c. kr. deželni namestnik grof Clary, zastopnik poljedelskega ministra, ki je svojo odsotnost opravičil, sekcijski šef KOller, odposlanec generalnega štaba polkovnik Merhal in zastopniki mnogih konjerejskih in dirkalskih korporacij. Po kratkem pozdravu se je začel pomikati sprevod jezdecev, nebrojnih okusno okrašenih voz in automobilov na cvensko dirkališče. Tam se je vršila kratka in velezanimiva dirka naših najboljših dirkačev v vožnji in jahanju (galop brez sedla). V slednjem si je priboril obče občudovanje in prvo ceno slavnoznani dirkač g. Filipič iz Starenovevasi. Takoj po končani dirki se je napotil ves sprevod proti žre-betnjaku. Tam je bral najprej naš č. g. dekan ob spremstvu godbe tiho mašo. O tem se je raz-« burjal znani bivši liberalec v mariborskih cunjah, da par gospodov med povzdigovanjem ni pokleknilo. Če so pokleknili ali ne, to ni nikomur nič mar, prepričani pa smo, da so bili gotovo med svetim opravilom bolj pobožnih misli ko dotični liberalno - klerikalni kameleon, ki se je med povzdigovanjem naokrog oziral, da je mogel to vse opaziti. Po maši je blagoslovil g. dekan žrebet-njak, nakar je spregovoril g. vitez Rossmanit in se zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli k vresničenju tega velevažnega projekta. Govorila sta tudi gg. sekcijski šef KOller in namestnik Clary. Posebno zadnji je v krasnem govoru orisal velik gospodarski pomen in namen konjereje in žrebetnjaka posebej. Okrajni načelnik Rajh se je zahvalil navzočim imenom okraja ter odkril lepo spominsko ploščo, poklonjeno od muropoljskih konjerejcev gg. Jožku Rajhu in vitezu Rossmanitu kot znak hvaležnosti in priznanja za njuni trud, da se je državno konvencijo doseglo, ter krstil po pokrovitelju oberstu Merhalu ta žrebetnjak „Merhaldvor". Vsakemu govoru so sledili gromo-viti „živijo"-klici. Za tem se je vršila defllada žrebet. Nepopisen vtis je napravila na gledalce četa lahkonogih žrebet naše vročekrvne pasme, ki je v divjem diru drvela bliskoma mimo. Tudi defilada jezdecev je krasno uspela.
Po dovršenem vsporedu je bil banket v gostilni Jožka Rajha na Moti. Med banketom je koncertiral ljutomerski čitalniški pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodja, neumornega učitelja Velnarja. Vspored je bil jako srečno izbran. Pokazali so vrli pevci gospodom iz Gradca in Dunaja naše krasne narodne in umetne pesmi, pokazali, kaj Slovenci znamo in premoremo. Visoke goste je slovenska pesem močno zanimala in solisti (gdčn. Elza in Viki Repičeva ter gg. Vauda in Dijak) so želi mnogo občudovanja. V odmorih je igrala ormožka narodna godba pod vodstvom g. Serajnika prav lepe komade.
Le nekaj je vzbujalo pri visokih gostih resne dvome o dostojnosti in pri domačih zanič-ljiv posmeh! Izostali so namreč od prireditve razun okrajnega glavarstva vsi drugi ljutomerski uradniki. Le gg. glavar, komisar in davčni nadzornik so se prireditve udeležili! Če pridejo v okraj kako visoke glave in če se povrh takrat otvori kako gospodarsko, za okraj velevažno podjetje, je pač dostojno ln umestno, da se udeležijo te prireditve zastopniki vseh v okraju nastanjenih uradov. Seveda od Kočevarja okrajnega sodnika Medica in davčn. oskrbn. Ulma človek toliko takta težko zahteva. In zakaj niso prišli? Naši kmetje so okrasili svoje hiše in vse slavnostne prostore s slovenskimi trobojnicami in sam deželni namestnik je to odobraval, češ, saj so to slovenski kmetje in je to slovenska prireditev. Le ljutomerski župan Thurn s svojimi po-silinemci ni mogel prenesti pogleda na naše tro-bojnice. Sklical je zaupno sejo in tam prepovedal vsem uradnikom in drugim renegatom udeležbo pri tej prireditvi. Ker pa je raznim Kočevarjem in Ulmom notar Thurn prva in zadnja inštanca, so ga kar slepo ubogali. Odkrito povedano, pogrešal ni nikdo nikogar! To je čutil na dan slavnosti tudi župan Thurn in trebalo bi le migljaja s prstom in Thurn bi ves radosten prihitel.
Pa, naši kmetje so ponosni in tako je ta migljaj izostal in slavnost se je vršila brez njih in morda celo boljše ko z njimi.
Navzočega tndi ni bilo nobenega zvezar-skega poslanca! No, pa to ni nič novega. Kaj njim mar kmet trpin! Da se le polni poslancu bisaga! Našim kmetom konjerejcem k tej važni prireditvi iskreno častitamo in jim kličemo: „Naj procvita to podjetje, naj procvita muropoljska konjereja!"
Dobova pri Brežicah. Kot predsednik Ciril - Metodove podružnice si dovoljujem k nesramnemu dopisu v „Slov. Gospodarju" z .dne 17. jnlija, iz katerega se zrcali hudobija in zavist v polni meri, pripomniti sledeče: Ne tajim, da je bil na večer veseličnega dne pretep, ,,nrihtavanje reberc in rojstnih kosti in popravljanje zob", kakor v svoji neizrečeni duhovitosti trdi dopisnik
„Slov. Gosp.". Toda ta pretep se ni vršil na ve-seličnem prostoru, kakor trdi nesramni dopisnik, ampak začel se je popolnoma izven veseličnega prostora. Nadalje izjavim, da izmed pretepačev ni nobeden podružnični ud, ampak so večjidel ljudje vašega kalibra. Pljuvate torej v svojo lastno skledo. Kaj mar podružnici, kar imajo fantje med seboj! Sploh pa si usojam k pretepom v naši fari opomniti sledeče: Spomni se podla duša, nazaj pretepov, ki so se vršili pred par leti na dan sv. Petra in Pavla, nadalje pretepov, ki se vrše skoraj vsako leto redno na Štefanovo, dalje pretepov na „blatno" nedeljo, ki ne izostanejo nobeno leto, pretepov ob raznih cerkvenih slavnostih. Ali se je s pretepi, pri katerih so za-dobili večkrat tndi nedolžni rane, vsled katerih je nekdo izgubil roko in katerih jednega konec je bil uboj, malodane na cerkvenem prostoru, tudi povečala slavnost dotičnega dne-praznika ? Ali je tudi tokrat bila Ciril - Metodova podružnica neposreden vzrok ubojev in pretepov, ko je niti še ni bilo ? Takšne laži in obrekovanja trosiš po svojem listu, naj te bo sram iz dna duše, da se sploh spodtikaš nad tako idealnimi prireditvami, ter srčno obžalujem, da hrani fara dobovska v svojem osrčju izrodek take narodne propalice. Z veseljem pa lahko beležimo, da se ravno sedaj, ko se je narodno življenje v Dobovi povzdignilo, mnogo priprostih narodno zavednih mladeničev ogiblje družbe pretepačev in si poišče nedeljske zabave v mirni družbi. Svetoval bi dopisniku, da ustanovi tukaj svoja organizatorična društva, da bo potem pretepov konec (?) Ako doseže to, mu naprej častitam. Nadalje se zaletava dopisnik v g. dr. Štikerja in ga nazivlja ^pridigarja". G. govornik nam je v mirnih in izbranih besedah navdušeno „pridigal" in lahko trdim, da je bila ta »pridiga" boljša in lepša, ko marsikatera cerkvena pridiga, ki jo včasih slišimo v cerkvi, zlasti v burnih časih volitev! H koncu še pripomnim, da bodemo pustili v bodoče „Slov. Gosp." klobasariti in lajati brez razburjenja in se bodemo temu lajanju odzvali na drug način. Prepričan pa sem, da je C.-M. podružnica v dobrih rokah, da bode dosegla v polni meri svoj namen in, da ji taki podli dopisi v „Slov. Gosp." ne bodo škodovali na njenem ugledu in poživljam dopisnika dotičnega članka, naj se oglasi s polnim imenom, ako ima še kaj časti in poguma!
Zadnji dopisi.
Mir na Balkana!
Bukarešta, 6. avg. Danes popoldne se je sklenil med odposlanci Bolgarije, Srbije in Grške ustmeno mir na podlagi, da dobe Bolgari Strumico, Grki pa pristanišče Kavalo. Mirovna pogodba bo podpisana jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne. Podpisala se bo tudi pogodba glede razoroženja. Srbi so dobili vse, kar so zahtevali.
Kaplan Grošl utonil.
Zidani most, 7. avg. V Savinji so našli utopljenega kaplana Grošla iz Dramelj. Sumi se, da je šel sam v smrt, ker se je čutil nesrečnega v svojem poklicu. V Loki in Dramljah je bil pri ljudstvu zelo priljubljen.
Razne noVosti.
Najbolj razširjena bolezen je po statistikah umrljivosti še vedno jetika. Ako bi se vsi slučaji te bolezni zdravnikom vedno pravočasno naznanili in bi se jih potem zdravilo, bi bilo mogoče to bolezen odpraviti. Ako pa se zdravijo pljnčne bolezni s „Sirolinom Roehe", se pogosto ozdravijo. „Sirolln Roche" vpliva blažilno, krepilno in osvežujoče na dihalne organe in ima dober okus. Dobite ga v vsaki lekarni.
KwIzdov Korneubnrški živinski prašek. To staro dijetetično sredstvo pospešuje pri konjih, goveji živini in drugih domačih živalih prebavo, čisti čreva in vzbuja veselje do žretja. Krave imajo po njem več in boljšega mleka. Dirkači rabijo korneuburški živinski prašek mesto dragocene karlovarske soli z velikim uspehom, ker ima iste sestavine. Priporoča se dati dnevno nekaj žlic tega praška v namočen oves konjem in v govejo krmo, tudi če so živali čisto zdrave, ker se jih na ta način obvaruje bolezni na pljučah in v črevih.
Železnica na Učko goro. Železniško mini-sterstvo je odredilo o načrtu ozkotirne železnice z električnim obratom iz Opatije čez Veprinac do Štefanijine koče na sedlu Učke gore revizijo trase, postajno komisijo, politični obhod in razlastilno obravnavo.
14 letna detomorilka. V Norimberku so zasledili ter aretirali 14-letno hčer nekega železniškega nastavljenca kot detomorilko. Mlada morilka je šla vsled bolesti k zdraveiku, kjer je porodila ter vrgla otroka v stranišče, kjer so tudi trnplo našli.
Loterijske številke.
Dunaj, dne 2. avgusta 1913: 76, 32, 57, 47, 22. Gradec, „ 6. „ „ 73, 15, 22, 32, 43.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Fr. Cojar iz Celja se naj oglasi v našem uredništvu.
Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
1-0
lokomoblli in motorji.
Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave s sesalnim plinom.
Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in fino moko S^SMp
Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. In kr. priv. tovarna za motorje ln stroje
G. Bernhardt-a sinovi, JSM:
Podpisani obžalujem vse žaljive besede, katere sem 21. julija 1913 izustil v trgovini gospoda Jerneja Šarlaha v Gaberju proti njemu in se mu zahvaljujem, da mi je odpustil ter odstopil od tožbe.
V CELJU, dne 6. avgusta 1913. 427 1	Paul Leskovap.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobCi.	-
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria - balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Gena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Kožice (Kaschan) I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Pozor čevljarji!
Ostanke podplatov za popravila oferira 5 kg za 8 K franko proti povzetju E. Sehirmer, Erfurt.	412 3-2
Dijake a« učenke
sprejme na hrano in stanovanje bivša učiteljica. Zračno stanovanje in velik vrt. — Nablov pove upravništvo „Narodnega Lista".	424 3-1
Koncipijent s substitucijsko pravico in stenograf- strojepisec
se sprejmeta v odvetniški pisarni. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na „Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju."	425 l
Odda sc stanovanje
s 5 sobami in kuhinjo ali s 3 sobami in kuhinjo takoj ali s 1. novembrom v hiši Rotovška ulica št. 15. Vpraša se v pisarni dr. Božiča. 418 3-1
Za najino podružnico, trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Letušu v Savinski dolini,
iščeva vodjo
ki naj bode star vsaj 24 let. — Nadalje sprejmeva tudi mlajšega pomočnika za trgovino z mešanim blagom.	419 3-1
Norbert Zanier & sin, Št. Peter v Savinski dolini.
Naprodaj je troje posestev
na Spodnjem Štajerskem. Cena je prvemu 20 000 K, drugemu 8000 K, tretjemu 3000 K. Plačilni pogoji zelo ugodni. Posestva leže ob veliki cesti na prav lepem prostoru v bližini trga in dve ure od mesta* Naslov pove uredništvo „Narod. Lista". 420 2-1
1 kovinski strngar
in
1 spreten ključavničar
se takoj sprejmeta v
Prebolski tkalnici, Št. Pavel pri Preboldu,
kamor je pošiljati ponudbe, delavci z dobrimi spričevali.
Javijo naj se le
423 i
jtfizarsHesa Vajenca
poštenih starišev z dobro šolsko izobrazbo in ki ima posebno veselje do mizarske obrti sprejme MARTIN STOJAN, mizarski mojster na Tebarjih.
Tam se tudi sprejme več
426 2-1
spretnih pomočnikov.
Papirnati topiči
kot nadomestilo nevarnih železnih topičev, dovoljujejo vsakomur streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo močneje nego železni in so neodvisni od vsakega vremena ter popolnoma varni. Komad stane samo 40 vinarjev. Najmanjše naročilo 25 komadov. Naročila sprejema
Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor.
Preprodajalci znaten popust.	422 1
Priden učenec
se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom in semeni M. Berdajs, Maribor. 395 3-2
175 -21
Nova, stara

vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
Proda se
srednje veliko posestvo, ki meri 8 oralov. Njive so t dobrem stanu, pri posestvu je travnik in gozd. Hiša in gospodarska poslopja novo zidana. Zraven je žaga. Cena 7000 kron. Leži v Št. Pavlu pri Preboldu, pri Sv. Magdaleni. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju.
414 3-2
Pozor!
Pozor!
50000parov čevljev
samo za 8 K.
Zaradi ustavitve plačil več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na vez, usnje rujavo in črno, galoši-rano, močno požrebljane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi štirje pari stanejo samo 8 kron. — Pošilja po povzetju	421 1
A. Gelb, trgovina s čevlji, Krakov, E. 87.
Zamenja se lahko, ali se pa vrne denar.
Dve stanovanji
eno z eno sobo in kuhinjo, eno s 3 sobami in kuhinjo, se oddata takoj oziroma s 15. avgustom t. L na Dolgem polju št. I v Celju.
Dijaki
Na hrano in .stanovanje se sprejmejo 4 dijaki. Isti bodo pod skrbnim ter dobrim nadzorstvom, preskrbljeni z dobro in tečno hrano. Kje, se izve v upravništvu „Narodnega Lista."	418 3-2
V najem se odda ali proda
novozgrajeni
Planinski dom
s trgovino in gostilno v Doliču. Leži tik okrajne ceste, dvajset minut od železniške postaje na najlepšem prostoru. Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli v Doliču, pošta Mislinje.	394 3-3
Pozor!
Kdor hoče priti poeeni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -22
A. Gruden, Geestemunde (Bremerhaven).
<:••:.• '.v.'.', •.v'-.".	k» ■•'• •*

Orand Priz na svetovni razstavi v Parizu 1900.
Kwizdov korneubnrški živinski prašek
dijetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce:
Cena I škatlji I K 40 v, pol Skatlje 70 v.
Nad 60 let v vseh hlevih v rabi pri
pomanjkanja teka, slabi prebavi, za izbolj- 1 1 Sanje mleka in '
pomnoženje množine mleka.
Pristno samo z zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. nastrovan cenik gratis in franko. Slavna zaloga: Frano Jan. Kvrlzda, o. in kr. avstr. - ogrski, kr. rumunski in kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
•J
Bratje Slovenci,
9
O
£
*	kupujte kanafase, platno za vsake vrste E	perilo, blago za obleke, barvano platno, s druke le pri češki firmi
| Jaroslav Kocian, tkalnica §
c Červenv Kostelec, Češko. S
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za | o obrisače, platna ali druka pošiljam za 9
*	K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -2 2
v	S
iTOOOOOOOO c ooooooooo c ooooooo oooc
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih.
SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje
Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46.
Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti.	36 -8
Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor.
Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko.
S
s
B
STAJERSKO SLIVOVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
MEDIC1NALNA ŽGANJA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovfh jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
37 12-9
lastnih ROBERT DIEHL
i CEHE
s
s ©
s
Letovišče
Bohinjska Bistrica Bohinjsko jezero
v Triglavskem pogorja, na progi državne železnice Jesenice-Trst-Adrija, 4 ure železniške vožnje iz Celja. — Alpska klima, stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. Izborne železniške zveze za zlete na Bled, Kranjskogoro, Gorico, Belopeško jezero. Ugodna lega za gorske ture v Julijskih alpah. — Zmerne cene. Informacije in prospekte brezplačno: prometno društvo v Bohinjski Bistrici. 343 11-7
Pozor!
Pozor*!
80.000parov čevl]ev
4 pari le za K 8*50.
Zaradi plačilnih težkoč, v katere je prišlo več velikih tovarn, se mi je naročilo večjo množino čevljev prodati. Prodam vsakomur dva para moških in dva para ženskih čevljev na zavezo, obite, iz črnega ali rjavega usnja, elegantne, najnovejša fazona, velikosti I. t., Nr. Cm. Vsi 4 pari stanejo le K. 8'50. Razpošilja proti povzetju.
D. Wulkan, Krakau, isaka 3 — 563.
Se sme zamenjati ali se denar vrne.	364 12-4

mmsE^mm i
Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino Jnobrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 18 35-32
Mlatilnice
geplje, slamoreznice, stiskalnice in mline za grozdje in sadje, sploh vse poljedelske stroje najboljšega izdelka, vsakovrstno železo,
traverze, cement, vsakovrstno železninarsko blago, umetna gnojila in čebelarske potrebščine, vsakovrstna umetna gnojila, priporoča
Veletrgovina z železnino
,Merkur'
Peter Nlajdrc
v Celju, Graška cesta št. 12.
351 8-7
Slovenci! Nikar tujcem svoj denar! j Priporoča afo Vam v nakup
■
R. Salnpc, Celje [
Narodni dom.
■
To je največja in najcenejša razpošiljalnica ■ pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine j in optike.	66 50-30 ■
Zahtevajte cenike! Zastonj in poštnine prosto 1 j
■
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je £ najbolj pripoznano po celem svetu.A


Zdravilišče z vodo in elektriko
po sistemu prof. VVinternitza in po Kneippovem = last si. in kralj. pov. trga KRAPINE =
v Krapini
Odprto od I. aprila do I. dec.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Worishofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopali&čno
upravo.	302 15—7

| SLIKAR .. PLESKAR
| prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
■ MIHAEL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.	5i-so
za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo
velika narodna manufaktupna trgovina
Narodni dom	CELJE	Narodni dom

promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste iždeluje
Adolf Burslk v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna,
Od leta 1878!
Povsod priznana domača sredstva 1
Pri večjih naroČilih znatni popusti v cenah!
A. THIERRY-ja BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-8	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtja, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica F 5'60.
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poSkodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tndi pri starih ranah
itd. — 2 dozi staneta K 8-60. Naroči se: Lekarna k angel J a varibn. Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcn.
Dobi se v večini lekarn. - Na	Pri večjih na-
debelo v medicinalnih drogerijah.	ročilih popust
Lister-jevi
originalni angleški bencinovi, petrole-jevi in plinovi
motorji
; stalni in prevozni. Se porabi najmanj goriva. Za vse gonilne svrhe, 2V2 do 8 konjskih moči. Magnetoelektričen vžig. ; Priprosti nagon. Ugodni plačilni pogoji. : Najboljši in najcenejši mali motor sedanjosti. Katalogi in pojasnila zastonj.
R. A. Llster <& Co., dražba * omej. zav., Dunaj, III.|2, Zoll-| amtstrasse št. 9.	Preprodajalci ln agentje se iščejo.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške ln volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
______________ R. Stermecki,
^ Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto^
I Superfosfat I
^ najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše
fosfornokislinsko gnojilo
za vse vrste zemlje IZZ^—
dalje
42 30-22
amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate
prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgevci, kmetijske zadruge in društva.
Le superfosfat
v ceni ni poskočil!!
Osrednja pisarna društva avstr. tovarn J za superfosfat Praga, Pfikopi 17.
SliKar in plesHar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
Graška cesta št. 43.
49-29
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje yseh steklarskih
35	del!	52-32
Na debelo! Na drobno!
@
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:

1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h;
1 kg veleflnega,
»neinobelega, puljenega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor viame 5 kg, 396	dobi franko.	50-2
Zgotovljene postelje
ls goitonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14-70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 em dolgi, 70 cm Široki E 4'50, E 5"20, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajofie se povrne denar.
S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fraas >. ^^^
Kako se drzneš mi kaj drugega prinesti nego preizkušeno dobri svalčični papir ali stroke
,Ottomanfi
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žganab kava.
Točna in solidna postrežba!
1 KavmHar
Celje
Graška cesta 21
NTa, drobno in na debelo.
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
\i-j, /.j $$ aj i-j, m. bii-ii-iii H i-iAi ti ti i-i i-i š i-* >ii ti tii-i i-i iSžšii i-i ti i-i iii-i i
Zaloga rudninskih voda.

Goričar & heskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Caše iz papirja in aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	39 52-32
Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga ljudsko£olskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in druge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.
TO1 H«	ZVEZNA TISKARNA V CELJU.	m
Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje.	Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak,.čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaejalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.	Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222.
ViV a a a a	Lastna knjigoveznica.	iV«V
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo tt GABERJU pni CELJTU
sprejema hranilne vloge od vsakega, je druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano
od vložitvi sledečega dne do dne
Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
S5 po pet in pol od sto 5
86 49-30
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v Celjn, Rotovška nlica št. 12
xxxxxxxxxxxxxxx
Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. nre XXX dopoldne. XXX
Južnoštajerska hranilnica v Celju gg
-.-ca w Narodnem domu. m=
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldno in jih obrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
0
2
0
Stanj, Sevnica, Vransko in Gornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -25
je dovolila za dijaške nstanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podporo različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje